/lu er i $k/i Domovi im/1 ^4^ /ov /C ^ICAN IN SPIRIT , %? IN LANGUAGE ONLY r, i /Ir ll/t E R ■ e Ar m—HOM No. 38 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MAY 3, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL, LXXIV Soijsfija zaoslala v fakeiai oborolilvi Sovjetska zveza ima sicer več medcelinskih raket na kep nem kot ZDA, toda je zaostala v izpopolnitvi več-kemknih giav. Washington,' d.c. — Ko Nongres razpravlja o proračunu Za^ narodno obrambo, običajno dišimo vse mogoče vesti in delitve o silni moči Sovjetske Zveze, ki da resno ogroža var-Jl0st ZDA in vsega svobodnega ^eta. Tudi tokrat ni dosti dru-tudi zdaj opozarjajo zago-Vcrniki močne obrambe ZDA na riaglo rast sovjetske vojne mor-arice, hitrico v gradnji medce-lnskih raket, gradnjo novih v°vjetskih vojnih letal in seveda ,-ievilčno premoč v moštvu pod 0r°žjem. kljub vsemu temu je vendar r- J. S. Foster Jr., vodja razi- S ave naših oboroženih sil, pri- 2rial pretekli mesec, da je Sov- zveza zašla v težave pri razv.ijanju večbombnih glav za ®v°ie medcelinske rakete. Zna- 1 tednik Newsweek trdi v svoji 2aanji številki z datumom 1. ma- a 1972, da je Sovjetska zveza •lansko morala svoj sistem v ^bombnih glav zavreči in za- znova, ker se je izkazal kot ,eiko premalo zanesljiv in točen. J b.Do Pred 15 meseci so Rusi raki *|2a SVoW orjaške rakete SS-9., iahko poneso vodikovo bom-b 2 močjo 25 megatonov, tri-^°rncne glave, ki so jih strokov-<,va ^ imenovali “progovne” ali lae'ezniške”. Glava rakete je bije 1l!srnerJcna na določen cilj in s '“bko odvrgla ali spustila po-od treh bomb na tri srn ep136 Pr0§i” ak ]’ ka sistem se je izkazal so RWoven in nezanesljiv, da razvr RUSi opu3tili in začeli In novega na istem nače-’ kot je ameriški. butnpri!kemU pravij° “avto- doi0' ’ ^er kti glava rakete do b0mbene razdalje, odvrže tam krrn.,0’ nat° pa jo elektronske hov 116 naPrave naravnajo v bornb Srner za odmet naslednje £inerje’ ^'e bombe so lahko u-driige^6 na c^je’ ki 30 drug od Škj Aa na Sotine milj. Ameri-^°mbS 6m zaneshiv in točen, trt urn •Srne pasti kvečjemu če-blizn 1 ')G 0(^ cdja, kar je dovolj U 211 njegovo uničenje. Ve A -° svoje večbombne gla-sVoje an^ 2ačele nameščati na rne^ceknske rakete na te p0z .^n na medcelinske rake-Wor-nip6'! °11 v atomskih pod-kih gig3 • ne bo imela ta- 310 pa tu?^manj' Še tri leta’ lah' Ptegug 1 se več. To, trdijo, da 2avlačev ^-1 Vzr°k sovjetskega Pia o 0 anja sprejema sporazu-Celinslrmejiltvi 0penzivnih med- raket. &ori6ori!e ¥ zagalal? LONDON, Vel. Brit. — Francoski predsednik G. Pompidou se je lani podal na sestanek s predsednikom Nixonom na Azore v nadzvočnem potniškem le-oslu Concorde, da bi posebej o-pozoril nanj in dobil zanj kup-::e. Teh kljub temu še ni. Dosedanja letala naj bi ne bila sposobna leteti s polnim tovo-rem preko Atlantika niti na črti Pariz-New York, ampak kvečjemu L o n d o n-New York. Dokler ne bodo rešili te§a vprašanja in povečali koristno breme letala, ne morejo računati aa njegovo prodajo za promet na rednih letalskih progah. •Strokovnjaki trdijo, da tudi leda j, ko bodo te težave odstranjene, nakup letal Concorde ne bo presegel 100, rajše bo pa manjši. Britanski krogi že govorijo o “polomiji” tega programa, ki so ga začeli in izvedli skupaj s Francozi. Stroški za gradnjo in razvoj so stali doslej že 2.2 bilijona dolarjev. -----o------ Okinava čaka na nove gospodarje brez veselja NAHA, Okinava. — S 15. majem bodo ZDA. izročile oblast nad otokom Okinavo in ostalimi Riu-kiu otoki Japonski, ki jim Posodili in odobrili je gospodarila do konca druge, svetovne vojne. ZDA so otoke .zasedle tekom vojne in jih obdržale pod svojo upravo, šele lani so se dogovorile z Japonsko, da ji te otoke vrnejo. Na Okinavi je bilo v prejšnjih letih več demonstracij proti ZDA, prihajalo je do neredov. Sedaj, ko so ZDA na tem, da o-■tok predajo Japoncem, ni med večino prebivalstva nobenega posebnega veselja in vneme. Zavedajo se ugodnosti, ki so jih u-živali v zadnjih 27 letih in preudarjajo, kako bo izglodala bodočnost. Mamila jih bolj mikajo kot alkohol RIO DE JANEIRO, Brazil. — Ženske v Riu se bolj udajajo u-živanju mamil kot alkoholnih pijač. Okoli 73f/;i tistih, ki se u-dajajo mamilom, je starih od 18 do 30 let. Cd vseh uživalcev mamil je bilo v bolnišnicah 30% žensk, ostali pa moški, od alkoholikov na je bilo žensk le 14%. Fulbrighl ni uspel Senat je izglasoval celoten p r o račun Informativnega urada ZDA, ki ga je hotel sen. Fulbright z ra a njšati za 25%. WASHINGTON, D.C. — Načelnik senatnega zunanjepolitičnega odbora Fulbright se je zapletel v spor z Informativnim uradom ZDA, ki je med drugim odgovoren tudi za oddaje “Glasa Amerike”. V proračunski razpravi za urad je Fulbright trdil, da ta vodi še vedno politiko ‘ mrzle vojne”, posebno pa ga je razjezilo, ko mu urad ni hotel predložiti načrte posameznih narodnih oddaj za prihodnje proračunsko leto. Eden od glavnih sodelavcev Urada se je ob Fulbrighta javno obregnil in se ponorčeval iz njegove “bistrosti”. Seveda se je Urad senatorju opravičil, toda krivec, ki je sam zapustil službo, ni ostal tiho. Senator je nato predložil v svojem odboru znižanje proračuna Informativnega urada ZDA za 25%. Odbor je ta predlog odobril in ga poslal v razpravo zbornici. V zbornici so položaj drugače s 57:15 glasovi proračun v prvotnem obsegu. Sen. Fulbright je v razpravi dejal, da gre za pre-skušnjo načela, ali ima zvezna administracija pravico zadržati podatke od kongresnih odborov ali ne. Drugi so med tem opozarjali na važnost Informativnega urada za ZDA in zmagali. Od ohijskih senatorjev je W. Saxbe glasoval s Fulbrightom. V kolikor bi bil Fulbrightov predlog obveljal, bi bilo ukinjenih na oddajah Glasa Amerike pet oddaj v slovanskih jezikih, med njimi tudi — slovenska. lajjmanjšl prirastek prefeifaisi^a lili i » j . . j WASHINGTON, D.C. — Po Pri včerajšnjih primarnih vclitvah v Indiani je Humphrey V OHIU VOD! HUMPHREY McGovern dobiva obilne prispevke za kampanjo WASHINGTON, D.C. - Po primarnih volitvah v Floridi je bila kampanja sen. McGovernajna 22.8%. uradnih podatkih so imele ZDA 1. jan. 1972 208,109,000 prebi-j valcev. število je v preteklem i letu porastlo za nekaj izpod 2 milijona ali 0.98 /% Leta 1970 je prišlo na 1000 ljudi v ZDA 18.2 porodov, lani pa le še 17.2, kar je najmanj od leta 1820, ko so začeli voditi te podatke. Uradni viri ne povedo nič o vzrokih padanja prirastka prebivalstva, toda to ni težko uganiti tistemu, ki zasleduje vsakdanje življenje v ZDA. Splavi so na primer v državi New York že dosegli število porodov, drugod nemara ni dosti boljše. Obsežna propaganda za omejitev prirastka na “ničlo” je segla v vse kote dežele, “načrtovanje” družin je postal modni krik. Naša dežela še dolgo ni pre. naseljena in bojazen, da ne bi mogla preživeti vsaj še enkrat toliko ljudi, kot jih živi na njih ozemlju sedaj, je brez dvoma prazna! -----o------- Italijanski škofje so nastopili proti upornim duhevnikom RIM, It. — Stalni odbor škofovske konference Italije je odklonil in obsodil nastop kakih 150 italijanskih duhovnikov, ki so pozvali kristjane v boj proti kapitalizmu. Prav tako je odkionii- škofovski odbor poziv 33 teologov v Evropi in Ameriki pretekli meseč k skupnemu nastopu duhovnikov in laikov za zmago nad “krizo zaupanja in vodstva Cerkvi”. I___I Sen. Hubert H. Humphrey Sen. George McGovern CLEVELAND. O. Zanima- Nekaj manj, pa ne dosti WASHINTGON, D.C. - Leta! 1969 je povprečen Amerikanecj plačal 24.5%, svojega dohodka nje za primarne volitve je bilo za davke vseh vrst, zvezne, dr- ,,na splošno večje, kot so pričako-žavne in krajevne. Leta 1970 se^ vali, še povečalo se je, ko je jav-je to znižalo na 23.4%, lani pa nost zvedela, da je bilo na nad V letošnjem letu naj; 170 voliščih nemogoče, glasovati, $220,000 v dolgu, nato so začeli bi se znižalo ponovno za nekaj ker votivni stroji niso bili v re-prihajati obilnejši in številnejši malega. I du. Ponekod volivnih strojev prispevki. Ti so pokrili vse stroške in tudi pretekli dolg. Z uspehom v državah Massa- dobil 47% glasov in 54 delegatov, guv. Wallace pa 41% glasov m 22 delegatov. Na tretjem mestu ja bil Muskie z 12% glasov. V Ohiu, kjer sta bila glavna tekmeca Humphrey in McGovern, giascvi še niso prešteti, ker je prišlo do zmede na voliščih v okraju Cuyahoga. Po aesedanj li izidih vodi Humphrey z nekaj prccenti pred McGoverncm, na tretjem mestu je Muskie in na četrtem sen. H. Jackson. Ta je izjavil, da se ne bo udeležil nobenih primarnih volitev več, ostai pa bo kandidat. ni bilo na razpolago ključev, ki stroje odpro in jim omogočijo reden obrat. Odgovornost za vse to je prevzel George E. Plagman, nadzornik v o 1 i v n ih strojev za volivni odbor. Sen. Humphrey je zaradi nepripravljenosti volišč in volivnih strojev, ki je onemogočila tisočem volivcem glasovanje, zahteval od volivnega urada, da glasovanje podaljša. Ko je ta to zahtevo odklonil, se je Humphrey obrnil na zvezno sodišče, nakar je zvezni sodnik Frank J. Battisti odredil, da morajo v o-kraju Cuyahoga ostati vsa volišča odprta do 11.59. Volitve sc se tako zategnile in izidi ne bedo znani dosti pred poldne. Zjutraj ob sedmih, ko je bilo prešteto nekako 60% vseh glasov v Ohiu, je sen. Humphrey bil še vedno pred svojim glavnim tekmecem McGovernom za nekako 2 odstotka. Na tretjem mestu je sen. Muskie, na četrtek sen. Jackson in na zadnjem E J. McCarthy. Sen. H. Jackson ki je dva tedna hodil po Ohio in iskal podporo med volivci, je izjavil sinoči, da se primarnih volitev ne bo več udeleževal, ds pa ostane predsedniški kandidat. Storil je torej isto kot pred njim sen. Muskie. V Indiani je Humphrey dobil 54 delegatov, guv. Wallace pa 22. Humphrey je dobil okoli 47% vseh glasov, Wallace 41%, sen. Muskie, ki se je iz volivnega boja umaknil, pa je njegovo ime ostalo na volivnicah, pa 12%. G d ducata demokr atskih kandidatov, ki so se udeležili prvih primarnih volitev, sta ostala vodilna Humphrey in McGovern, močan pa je tudi Wallace. Zadnji je nad podporo, ki jo dobiva i Iz Clevelanda i t in okolice Volivni izidi še niso znani— Zaradi podaljšanja glasovanja v okraju Cuyahoga do 11.59 sinoči izidi volitev danes zjutraj še niso bili znani, objavili jih bomo šele jutri. Za sedaj je gotovo le, da so pri primarnih volitvah za kongrres zmagali demokratski kandidati J. Stanton v 20. okrožju, L. Stokes v 21. in D. Kucinich v 23. Gostilne odprte med volitvami— Prvič v sto letih se je dogodilo, da so bili gostilne in bari v teku volitev odprti in so točili alkoholne pijače. Zakon namreč določa, da ne smejo prodajati in točiti alkoholnih pijač la dan volitev od 5. zjutraj do ..30 zvečer. Ko je sodnik Batisti včeraj podaljšal čas volitev 10 11.59, ni odločil nič glede .očenja alkoholnih pijač. Položaj se ne bi bil spremenil, če bi 011 to tudi storil, ker ne bi bilo mogoče pravočasno vse gostilne in bare obvestiti. Pri tem se pojavlja potreba poj niso pravočasno pripeljali in po-večjih davčnih dohodkih na stavili na določena mesta, dru-vseh ravneh. Povišanju torej ne ged stroji niso bili pripravljeni1 v severnih državah iznenaden, c«Se —ure n;, nesreča, vam ne 4rŽaj-Ce Poinagrat3, če se ni> Protnetnih predpisov. tlejšei v0rna oblačno in hlad-teWP;ra%letnoW dežja. Najvišja ratura okoli 65. NEW DELHI, Ind. — Ko svet toliko piše in govori o prenagli rasti prebivalstva na Zemlji, in poudarjajo nekateri nujno potrebo po omejevanju rojstev, ker da je naš planet že prenaseljen, prihaja iz Indije vest, da je tej uspelo pridelek žita tako povečati, da ne pokriva le vse domače potrebe, ampak ga bo še o-stalo več milijonov ton za izvoz. Kot že ponovno v preteklosti drugod se je zdaj tudi v Indiji pokazala temeljna zgre-šenost znane Malthusove teorije, da se ljudje množijo po geometrični postopici (2x2 x2), hrana pa po aritmetični (2-f-2+2) in da morajo nastopati na svetu zato vedno dobe s ti s k e in pomanjkanja, zvezane z vojskami in delnim uničenjem prebivalstva, nato pa spet dobe miru, ko množitev prebivalstva privede do nove stiske in vojn .,. Indija je bila skozi desetletja navezana na stalno pomoč v hrani. Združene drža- chussetts in Pennsylvania je do- bomo ušli, ko bo letošnje voliv-! ali pa osobje ni znalo z njimi ker jo ni pričakoval v taki meri bil McGovern nove podpornike, no leto mimo! ! ravnati. Največ težav je bilo, ker j in obsegu. Svoj položaj je Wal- lace popravil včeraj tudi v Alabami, kjer se je demokratska stranka postavila proti njemu, pa je vendar dobil veliko večino konvenčnih delegatov. Indija govori o presežku pridelka žita ve so ji samo od leta 1956 poslale skupno preko 50 milijonov ton žita. Nihče ni verjel, da bo Indijo kdaj možno spraviti iz stiske, ko je prebivalstvo tako naglo naraščalo. Poskusi omejiti njegovo rast so imeli na to komaj kak vpliv. Prebivalstvo Indije je narastlo na 550 milijonov; v 30 letih se je dejansko podvojilo! Vesti iz uradnih virov trdijo, da je letošnji pridelek za pet milijonov večji od lanskega, ki je bil rekorden, saj je Indija pridelala skupno pšenice in riža 108 milijonov ton. Že lanski pridelek je kril vse potrebe doma in ga je še preostalo. Tako bi letos, kot trdijo v ministrstvu za prehrano, Indija lahko izvozila do 8 milijonov ton žita. Indijski minister za prehrano Annasaheb Shinde je v razgovoru s sodelavcem NYT govoril celo o tem, da bo Indija v nekaj letih prehitela v pridelku pšenice ZDA. Te jo pridelajo zdaj okoli 40 milijonov ton, Indija pa jo bo letos pridelala okoli 26 . milijonov ton, veliko več kot kdajkoli v preteklosti. Porast pridelka žita letos je za 5 milijonov ton večji od lafiskega, večina tega porasta gre na račun pšenice. Porast pridelka so omogočile tri stvari: novo, hibridno seme, ki so ga rodili ameriški poskusi in napori, večja uporaba umetnih gnojil in nov način obdelovanja in umetnega namakanja polj. Preje so pustili polja, ko so pospravili riž, mirno ležati v prahi, češ da se itak ne da nič napraviti, ker je redna suša v letni dobi prevelika. Zdaj polja posejejo s pšenico in jih umetno namakajo. Za rast pšenice je to možno, za riž, ki potrebuje veliko več vode, pa seveda ne. Kmetje, ki so imeli doslej le en pridelek — pridelek riža, imajo sedaj dva, pridelek riža in — pšenice! Indijski predstavniki govorijo o presežku pridelka žita. To velja dejansko le za indijsko raven, ko je večina prebivalstva vedno do neke mere lačna Povprečno porabi prebivalstvo dnevno le 12 unč žita, 4 manj, kot smatrajo, da je najmanj potrebno za človeka. Če bi se Indijci hranili tako, kot bi bilo potrebno, bi vsaj za sedaj presežka hrane ne bilo. Indija je revna dežela, njeno prebivalstvo se s težavami prebija skozi življenje, ker deželi manjka industrije, o-brti in drugih gospodarskih panog, ki bi naj vzele odviš-no delovno silo, ki v poljedelstvu na najde zaposlitve. Prodaja presežka žita naj bi Indiji pomagala do kapitala, ki je potreben za gradnjo industrije. Ta naj poskrbi prebivalstvu primerno zaposlitev, da se bo moglo dostojno preživljati. Tedaj presežka v žitu ne bo več, če ne bo pridelek tega res še dalje rastel z naglico zadnjih nekaj let, ko je Indijo zajela “zelena revolucija”. S pasjim krznom ni niš JOHANNESBURG, J. Af. -Južno-afriška vlada je v začetku trdila, da nima sredstev za preprečen j e gojenja in pobijanja psov za pridobivanje krzna, kot ga je objavil De Villiers Šmit pretekli mesec. Ko je odpor v javnosti proti temu načrtu vedno bolj naraščal in so začeli prijatelji psov poudarjati, da bo to močno škodovalo ugledu Južne Afrike v svetu, je vlada končno odločila, da bo vložila posebni zakonski predlog, ki bo izvedbo Šmitovega načrta onemogočil. De Villiers Šmit sprašuje: Ali je ubijanje psov zaradi krzna kaj slabše kot pobijanje ovca ali telet? List The Johannesburg Star je šel korak dalje, ko je v tej zvezi vprašal: Kdaj bomo imeli isto sočutje, ki ga kažemo do psov, do ljudi brez glasu? — Mišljeni so črnci, ki v Južni A-friki nimajo v javnem življenju nobenega glasu. J, E, Hoover js umrl WASHINGTON, D.C. — Včeraj zjutraj so našli mrtvega direktorja FBI J. Edgarja Hooverja. Na čelu FBI je bil 48 let, lalj kot kdorkoli pred njim. Dočakal je 77 let. Predsednik Nison je v kratkem nagovoru prešo radia in televizije dal pokojnemu priznanje za njegovo vztrajno, požrtvovalno in uspešno delo. Predsednik Nixon je dejal, da sta bila z umrlim prijatelja, odkar je Nixon kot mlad kongresnik pred več kot 23 leti prvič prišel v Washington. J. E. Hoover je služil pod o predsedniki enako vztrajno in zvesto, posebno je posvečal pozornost komunističnemu delovanju, ker je komuniste smatral za peto kolono, ki se žene za u-ničenje sedanjega demokratičnega reda v ZDA. Danes bodo truplo pokojnika prepeljali na Kapitol, kjer bo ležalo v Rotundi do jutri, ko bo pogreb. Pri pogrebu bo govoru predsednik ZDA R. M. Nixon. Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu! Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Rdeči pritisk proti Hue na severu se nadaljuje, rdeči so dosegli nove uspehe tudi v osrednjem delu republike. Predsednik Van Thieu je zamenjal poveljnika oboroženih sil v severnem delu republike. Ameriški vojaški svetovalci so postali nekam negotovi glede uspešnosti obrambe južnovietnam-skih oboroženih sil, četudi priznavajo, da se nekatere vojaške enote odlično in vstraj-no bore. HONG KONG. — Sen. M. Mansfield in sen. H. Scott sta po dveh tednih obiska na Kitajskem, kjer sta ponovno razpravljala s predsednikom vlade Ču En-lajem, prišla sem na poti domov KELLOGG, Idaho. — Včeraj je nastal požar v tukajšnjem srebrnem rudniku, ko je bilo v njem 190 rudarjev. Večini se je posrečilo uiti, pogrešajo jih še okoli 77, med tem ko je 5 mrtvih. National and International Circulation Žal se veliko piscev, veliko urednikov listov, da tudi veliko poročevalcev na radiu in televiziji svoje odgovornosti premalo zaveda. Pri iskanju trenutnih uspehov, svoje in svojih gospodarjev koristi pozabljajo na to, kakšen vpliv bo njihovo pisanje in govorjenje imelo na dolgo dobo, kakšno sodbo bo o tem in o njih izrekal — čas! Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: '' ' ' ' 1 i BESEDA IZ NARODA eSjSSSSSKSsss $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. __ SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ^^*83 No. 88 Weds., May 3," 1972~ Odgovornost je pravna in moralna Nedavno smo prejeli pismo, v katerem je med drugim zapisano: ...Črtate in ne objavljate vsega, kar vam človek pošlje, ali pa sploh nič, in to zaradi tega, ker nočete resnice objavljati. Vsakdo, ki vam pošlje dopis, mora za to stoodstotno odgovarjati. Jaz odgovarjam za vse, kar napišem, in nihče drugi! Če se kateri počuti prizadetega zaradi resnice, je dosti žalostno, da včasih učeni ljudje mislijo, da so nezmotljivi... Takih in sličnih pritožb je vedno dovolj, prihajajo v vsa uredništva po vsem svetu. Ameriška Domovina ni v tem pogledu nobena izjema. Razgledani ljudje z nekaj poznanja in smisla vedo, da urednik ne more vsega objaviti v obliki, kot je napisano. Urednik mora vsak sestavek, vsak dopis prebrati, pri Ameriški Domovini ne le popraviti, ampak največkrat tudi prepisati, ker ni napisan na stroj, kot zahtevajo unijska pravila za tiskarne, ali pa, ker je popravkov toliko, da enostavno ni več prvotno pisanje uporabno. Ker je osobja malo, zato dopisi, ki so potrebni temeljitejšega popravljanja in prepisovanja, čakajo na objavo. Uredništvo in lastništvo lista sta odgovorna za vse, kar je v listu objavljeno, pa naj je pisec tudi podpisan s polnim imenom in z navedenim naslovom. Tak je zakon v naši deželi. To je pravna stran, te odgovornosti se list ne. more znebiti, pa četudi je tiskovna svoboda v ZDA res velika. Posebno pažnjo polagajo sodnije na to, če je bilo pisanje “hudobno”. Kjer se ljudje začno prepirati, “hudobnosti” običajno ne manjka, zato so listi v takih primerih posebno pazljivi in skrbni pri branju sestavkov. Vsak urednik in lastnik lista ima poleg čisto pravne tudi moralno odgovornost za vse, kar v listu objavi. Piva zapoved je, da mora gledati, da pri urejanju in pisanju lista ne trpita sile resnica in pravica. Resnico ni vedno lahko razkriti, ljudje smo namreč po naravi nagnjeni k pristranosti, vse okoli sebe radi gledamo z očmi. prijaznimi nam samim in našim prijateljem, z manj naklonjenimi pa tujcem in seveda nasprotnikom. Pri tem večinoma mislimo, da smo strogo stvarni in nepristranski. Moder, izkušen profesor je svetoval študentu: Če se hočeš naučiti soditi nepristransko, če hočeš biti res stvaren znanstveni proučevalec, potem se loti proučevanja zgodovine kakega starega naroda ali pa naroda, ki je daleč proč in do katerega nimaš nobenega osebnega odnosa. Pri tem si boš s časom prisvojil način dela, ki ti bo omogočal nepristransko sodbo kasneje tudi pri proučevanju preteklosti lastnega naroda. Kar velja pri proučevanju preteklih dogodkov, pri iskanju pretekle resnice, velja še veliko bolj pri iskanju sodobne resnice. Nevarnost pristranosti je izredno velika, prav zato tudi nenamerno potvarjanje resnice. Pri izbiranju novic in pri‘presojanju spisov in dopisov se odgovoren urednik vedno sprašuje, kaj je važno za či-tatelje njegovega lista, kaj ti žielijo, kaj jih zanima. Ko tehta objavo tudi preverjene resnične zgodbe ali sestavka, premišlja, ali bo objava tega koristila skupnosti, za katero dela, ali ne. Če že ne bo koristila, mora biti prepričan, da vsaj ne bo škodovala. Objavljena v nepravem času lahko sproži prepire, trenja in sovraštvo, objavljena v primernem času pa lahko sproži razpravo, trezno in mirno, ki bo pomagala clo zmage resnici, pa koristila tudi vsej skupnosti. Odgovornost lastnikov in urednikov listov je tem večja, čim večji vpliv imajo ti na skupino, na čitatelje, ki jih berejo. Ameriška Domovina je edini neodvisni slovenski dnevnik na svetu. V kolikor je od koga odvisna, je odvisna samo od svojih naročnikov, zato tudi skuša vedno v okviru možnosti nasvete, predloge in misli teh upoštevati. Dati želi vsem možnost, da povedo svojo misel, izrazijo svoje želje, poglede in predloge. V smislu svobode-besede, v skladu z resnico in pravico, dajemo vedno vsakemu možnost, da stavi svoje pripombe k vsemu, kar je v listu objavljeno, da nas opozori na morebitne napake. Zavedamo se predobro, da napake delamo tudi mi, ker to je pač človeško. Nihče nima vse resnice v zakupu, prav tako ne vse pravice! Seveda je pri tem treba paziti, da je vse, kar je napisano in kar je objavljeno, napisano spodobno in na dostojni ravni, da je tako, da “spada v dostojen list”. Nekateri včasih pozabljajo, da to, kar je primerno za pivsko omizje ali za razgovor na cesti, ni nujno primerno tudi za objavo v dostojnem listu. Vse, kar napišemo, vse, kar objavimo v listu, ostane in bo pričalo za nas ali pa proti nam tudi čez 10, čez 20, čez 100 in več let! Pričalo bo o trezni ali ne-trezni presoji urednika in piscev, pričalo tudi o dobi, o njeni moralni ravni, o njenem pravnem čutu, o njeni kulturnosti, oliki, pa tudi o njenem odnosu do resnice in pravice. Pevski zbor Triglav vabi na svoj koncert ob 25-letnici obstoja Cleveland, O. — Pevski zbor Triglav vabi v nedeljo, 7. maja, ob 3.30 popoldne v Slovenski narodni dom na St. Clair Avenue na svoj koncert. Spored je pripravil zborov pevovodja Frank Vauter, spremljal pa bo njegovo izvajanje na klavirju Charles Loucka. Letošnji koncert je posebnost zato, ker praznuje zbor z njim 25-letnico svojega obstoja in prepevanja. V sporedu so nekatere priljubljene iz preteklosti, pa tudi več novih pesmi, o katerih vemo, da bodo razveselile naše poslušalce. Po koncertu bo igral orkester Pecon-Trebar za ples in zabavo. Poskrbljeno bo tudi za tiste, ki bi radi kaj prigriznili. Za te bo poskrbela naša odlična kuharica Jenny Tremel. Naš zbor priredi letno le en koncert, redno prvo nedeljo v mr j u. Častitke v programsko knjigo so dali zavedni rojaki in organizacije. Prav tako je bilo urejeno tudi za plačilo vstopnic. Vsem iskrena hvala! Vse obiskovalke bodo dobile pri vstopu v dvorano rdeč nagelj, darilo Jamesa A. Slapnika. Prisrčna mu hvala! V zboru nas je še sedem, ki smo bili ob njegovi ustanovitvi pred 25 leti. Čas je, da se pobrigamo za nove, mlade moči, ki bodo nadaljevale delo odhajajočega rodu. Težavno je, ker je na Zahodni strani Slovencev vedno manj. Veseli smo, da smo dočakali 25-letnico obstoja in upamo, da bomo še dogo vzdržali! Vsem priznanje za pretekle uspehe in najboljše želje za še večje v bodoče! Anna Jesenko ------o------ Skupni koncert “Vrba” in “Slovenski fantje” CLEVELAND, O. — Slovensko pevsko društvo “Vrba” iz Toronta (Kanada) je lansko letov novembru povabilo naše “Slovenske fante” v Kanado. V nabito polni dvorani Slovenskega narodnega doma so se “Slovenski fantje” predstavili torontski slovenski skupnosti s svojo krepko slovensko pesmijo. Za letošnji pomladanski koncert pa so “Slovenski fantje” povabili slovenski pevski zbor “Vrba” v Cleveland. Oba pevska zbora bosta nastopila s svežimi pomladnimi melodijami. Na koncu programa pa se bosta oba zbora združila v en sam zbor in podala nekoliko pesmi. Lepa ideja zbliževanja in povezovanja slovenskih pevskih društev v eno skupnost, krepitev prijateljskih odnosov. Pesem je most povezave ne le med pevci, pač pa tudi med vsemi našimi rojaki, ki so raztreseni v tujini. Kako lepo bi bilo, da se enkrat na leto povežejo tudi vsi slovenski pevski zbori Clevelanda v en sam pevski zbor. Tedaj bi prelepa slovenska pesem privrela kar iz več kot dve sto grl naenkrat. Ideja je vredna o-stvaritve. Za tako ostvaritev je potrebno medsebojno razumevanje in bratsko sodelovanje med vsemi zbori Clevelanda. Večkrat sem s svinčnikom v roki računal, koliko bi nas bilo. Okrog 250 pevcev v enem samem zbo- ru! Poln oder pevcev in nedvomno tudi nabito polna dvorana Slovenskega narodnega doma! Naj bi bil pomladni koncert “Slovenskih fantov” in “Vrbe” prvi korak k taki idealni ostva-ritvi. Slovenci Clevelanda, pridite v soboto, 13. maja, ob 7.30 zvečer na pomladni ko icert Toronto-Cleveland, Vrba-Slovenski fantje, da prisluhnete slovenski pesmi, ki vedno bolj. in bolj osvaja Ameriko in Kanado. Koncert bo v avditoriju sv. Vida na Glass Ave. Naslednjega dne, to je v nedeljo popoldne, 14. maja, pa bodo otroci Slovenske šole sv. Vida istotam proslavili Materinski dan. Dr. J. G. -------o------- fseiirslšcl polst m Limo isi ameriška pošta NEW YORK, N.Y. — Zaglav-ja mojih srenjskih poročil skorajda vsakbarti zglodajo, da so na silo privlečena iz domišljije, ki plava nekje, pa nima nobenih trdnih tal. Današnje “vsemirski polet na Luno in ameriška pošta” vsekakor še vse bolj nekam čudno zveni. Kako bi mogel sploh te dve stvari, tako različni po svoji naravi, spraviti v kako primerjavo, ali kako bi mogel o teh dveh stvareh govoriti skupaj v istem sestavku. Vsak sestavek, ki ga človek napiše, mora imeti neko smiselno celoto in smiselno gradnjo. In kje naj bi ležal smisel povezavah tako dve različni stvari? Če pomislite, da navzlic visoki znanosti sedanjega časa in večtisočletnega razvoja filozofske vede — logike, še zmeraj pademo v tem času v pravcate nesmisle in nasprotja ter navzkrižja. Odkar je vesoljska ladja A-pollo 16 zapustila našo blaženo Zemljo, ki jo človek že tisočletja spravlja v red, 16.' aprila ob 11.44 dopoldne, me zemeljska stvarnost, ko čakam na Ameriško Domovino, pa je ni, naganja v primerjavo, kot sem jo podal v zaglavju tega sestavka. Naj bosta ti dve stvari navidezno še tako nesmiselno povezani, vendar nekaj skupnega pa vendarle imata. Obe stvari sta po človeku poslani, seveda vsaka na svoj način, kakor stvar sama zahteva. Poslani sta vsaka iz določenega mesta, da bi dosegli čisto v naprej odbrano na-membeno mesto. Vesoljska ladja, poslana iz Cape Kennedy, mora v določenem času doseči odbrano mesto na Luni. In le-to mora zapustiti ob gotovem času in ko se vrže iz Luninega območja, mora v 66 urah pristati na zemeljskih oceanskih vodah. Okoli poldneva 16. aprila je vesoljska ladja Apollo 16 odletela na to dvojno pot; in danes, 27. aprila, bo okoli 2. popoldne pristala na zemeljskih vodah. Pa še tri dni je na Luni počivala, oziroma okoli nje letala, da sta dva zemljana Luno malo pošče-getala in ji nekaj iz njenega obličja postrgala. Apollo 16 bo danes spet na Zemlji. Kako vse gladko teče, tam, kjer se načrti napravijo in se hočejo do kraja izpeljati. Na tem področju ni nobenih občas-l nih reform. Vse se preskusi vnaprej! O, kako vsemogočna si človekova znanost! V Clevelandu nam Slovencem tiskajo list “Ameriška Domovina”. Od ponedeljka do petka Šepet pod turnom Piše rojak iz WASHINGTON, D.C. — Ena najbolj znamenitih posebnosti te, sedaj že mednarodno poznane kolone, je njena redna nered-nost. Enkrat je, enkrat je ni. Zdi se mi, da je prav v duhu mojih kraševskih pradedov, ki so dobro poznali reke ponikalnice. Tudi te so kot moja kolona: se vsak ljubi božji dan. Tiskajo ga — in mnogi vanj pišejo — da bi se Slovenci na tujem na tak način, ko prihaja po pošti v naše hiše, med seboj povezavah in da bi se z branjem slovenske materne besede ohranjevali na tujem. Ko je list dotiskan, ga uprava dobi v roke. Nalepi mu naslove in ga odpelje na poštni urad. Že dolgo je, ko je pošta začela posredovati povezavo med ljudmi, ki so oddaljeni drug od drugega. Sli so bili prvi, ki so o-pravljali ta posel. Pešačili so ah pa jezdili. Prišle so poštne kočije in poštni vozovi. Te je v napredku spodrinil vlak. Vlak je močno razbremenil avtomobil. Vse to je šlo skladno z napredkom. In še smo hoteli iti naprej. Letalo smo vpregli v poštno službo. Vendar vlak in avtomobil sta še zmeraj ostala človeku kot pomagalno sredstvo v opravljanju poštae službe. Ravno ča sopis, če izrečno ne doplačaš, potuje z vlakom. Poštna služba je doživela veliko reform že zaradi uporabljanja pomagalnih sredstev. In naša pošta je pred dobrim letom dni začela izpeljavah reformo, ki bo izboljšala u-činkovitost poštne službe. In tako bi morah njujorški slovenski srenjčani po tej reformi dobiti Ameriško Domovino iz Clevelanda že naslednji dan po izidu, ker pred reformo smo jo redno dobivali čez dva dni. Ponedeljkovo smo imeli v sredo že v rokah. Eno leto po reformi poštne službe in v dnevih, ko je Apollo 16 dne 16. aprila odletel na Luno in danes 27. aprila spet pristal na Zemlji, pa mi na področju poštne uprave Brooklyn, New Yorka delojna — in pa na področju Queensa ter Bponxa kar težko in s hudo jezo čakamo na Ameriško Domovino, ki je izšla 14. aprila v Clevelandu. Dva dni pred poletom Apolla 16 na Luno. Zadnja AD, ki smo jo prejeli, je tista od 13. aprila. O, kako mogočne ste človekove reforme na Zemlji, ko brezhibno plavaš — modri človek — v vsemirju. Tone Osovnik ------o—— fečerja In zafsawa slava 'Upokojencev CLEVELAND, O. — Klub slovenskih upokojencev za sen-klersko okrožje je pridno na delu, da postreže svojemu članstvu. Za nedeljo, 21. maja tl., pripravlja odbor, da postreže vsem, ki se bodo udeležili te vsakoletne prireditve. Ob četrti uri popoldan bo začetek serviranja okusne večerje; tudi dobre kapljice ne bo manjkalo. Za plesaželjne bo skrbel splošno poznani Maks Želodec. Ne bo vam žal, le pridite in se pozabavajte, saj mi ta stari se še najbolje razumemo. Zabava in večerja bo v Slov. narodnem domu na St. Clairju v spodnji dvorani. Pravočasno si preskrbite vstopnice za sebe in za prijatelje! Naprodaj so pri odbornikih in drugih članih po $2 na osebo. Vljudno vabi in pozdravlja Josepn Okorn, tajnik ------o------ Več mesa iedo NEW YORK, N.Y. - Prebivalstvo Argentine, Avstralije in Nove Zelandije je običajno povprečno več mesa kot prebivalstvo ZDA. prestolnice. prikažejo in izginejo in spet pojavijo, sam Bog ve, kje in kdaj. Topot je seveda koiona-ponikal-nica resnično dolgo časa žubor. rela pod zemljo in veliko vode je preteklo po Savi in Potoma-cu. Medtem se je seveda v moji luknji, ki ji nekateri pravijo knjižnica, drugi atelje, Micka pa čisto po domače s ... . , nabralo toliko pošte, da sem komaj odprl vrata. Ni mi preostalo drugega, kot da sem preuredil garažo v zasilno pisarno in si najel brhko angleško tajnico v mi-ni kiklji in brez modrca, ki je pod skrbnim Mickinim očesom pričela urejevati pošto častilcev te kolone. Vso pošto je lepo sortirala, analizirala, ločila v prijazna in neprijazna pisma, potem pa mi predložila 72-79 tipkanih strani perečih problemov, na katere žele moji častilci (fan club) jasnih in nedvoumnih odgovorov. Zatorej se bom lotil naj prej e pisem. Rojak iz New Yorka bi, na primer, rad vedel, kaj je naj večja težava iz današnjim svetom. To je pametno vprašanje, s katerim sem si že često belil kodrasto glavo. Po mojem mnenju je naj večja težava današnjega sveta zmešnjava. Ta povzroča med ljudmi negotovost, negotovost pa je, kot vsi duše-slovci vedo, glavni vzrok občutka osamljenosti, v kateri današnji človeki žive. Zmešnjavi je, seveda, v marsičem kriva naglica, s katero si dogodki dandanes slede. Kdo ibi si mislil, da bo Kitajska nazadnje le sprejeta v Evropski skupni trg (kakšne dalekosežne gospodarske posledice!), da bo Anglija vendarle vstopila v Združene narode in da si bo sam Maocetung zaželel, da si ogleda praznik cvetočih japonskih češenj v Washingto-nu! In da bodo astronavti letali okrog Marsa in od tam jemali slike Slovenije! Rojak iz Ribnice me med drugim prosi, da kot priznana mednarodna finančna avtoriteta razložim vzroke šibkosti dolarja. Hudo mi je, ko vidim, da je možakar prav debelo nasedel jipi-jevski, hipijevski in drugi levičarski protiameriški propagandi, kajti po lastni izkušnji vem, da ja dolar vsak dan močnejši. Sicer se ne bi počutil pred njim vedno bolj šibkega, zlasti koncem meseca, ko je treba plačevati račune in pisati čeke (naročnino za AD sem skoro pozabil, popolnoma prevzet od šibkosti ..,) Oglasil se je tudi neki Milko Zavornik, ki bi rad vedel, ah je resnica ah ne, da med krimskimi Tatari žive tudi — ameriški Slovenci. V posebnem, priporočenem pismu sem mu nujno priporočil, da stvar razišče na licu mesta, potem pa si vzame čas in zagrabi za pero in napiše temeljito razpravo, da z njo obogati našo zamejsko literaturo in — kulturo. Rojak iz Morosta pri Ljubljani — ah, kako daleč seže moj glas — bi pa rad vedel, če je res, da so Slovenci naučili ameriške Indijance, kako je treba izdelati kanu (canoe), kajti v muzeju v Washington u je videl kanu, ki je na las podoben mostiščarskim iz Ljubljane, in ki jih je pokojni Janez Jalen tako lepo opisal v Bobrih. Priporočil sem mu. naj začne mednarodno kampanjo (za denar seveda), potem pa si naredi sam tak. kanu in začne veslati po Ljubljanici, dokler ne pride v Washington. Za zgled sem mu navedel papirnato barko Ra in poudaril, da če je mogoče priti v Ameriko na papirju, potem je nedvomno mogoče priti tudi v hlodu . .. In tako dalje, in tako dalje. Vseh odgovorov in vprašanj res ne morem naštevati. Niso pa vsa pisma izraz občudovanja mojega dela za narodov blagor in zaupanja v mojo sivo modrost. Poleg nekaj ton in dvanajst centov prijaznih pisem mi je tajnica še predložila skromen kupček pisem in pisemc, ki me več ali manj ostro grajajo. Nekdo me je, da odkrito rečem, napadel, češ da sem pričel pisati Šepet samo zato, da nagajam predsedniku Nixonu, ki je, kot vsi vedo, priporočil vsem Ameri-kancem, da naj nehajo šepetati med seboj in pričnejo kričati drug na drugega in tako pokažejo vsem, da tiha manjšina ne molči. Da je ta kolona čisto navadna demokratska propaganda itd. itd. Kaj se hoče, vsem ne more u-streči. Še sam Huberto Horatio me je prijel, ker v svoji skromnosti nisem objavil svojega, že davno napovedanega načrta za odpravo revščine. Vključil bi &a v platformo, zmagal pri volitvah (namreč on, ne jaz) in predsednik Nixon bi še danes bil guverner Marylanda, podpredsednik Spiridion Agnostopulos (pri hiši se po domače pravi Spiro Ag-new) pa še danes odvetnik v Kaliforniji... Kot lahko razvidite iz gornjega, dragi rojaki, je danes na svetu res toliko zmešnjave, da se nas Bog usmili. Boh me pa srce hi duša mi krvavi, ko vidim, da je med nami Slovenci ni nic manj, čeprav smo vendarle eni najbolj odličnih AmerikanceV. Na nas, takorekoč, "gleda ves svet, celo astronavti se iz nebeških višav in mrzle lune oziraj0 na nas in našo staro domovin0-Zato bi morali biti vsem za gled. Sto let potem, ko so se prvi štirje Slovenci borih za sv°' bodo ameriških kolonij, je Ju' hj Washington že odpravil suženjstvo. Zdaj, sto let po držav-janski vojni pa naj podpredsed-aik Kissinger izda odlok in °d' nravi vso zmešnjavo v Amerik ... ko, kot je predsednik Johns0*1 -dpravil inflacijo. Mi, Slovenci, Amerike, seveda tega odloka ne bomo čakali. Od pravili bomo zmešnjavo v nas . rstah takoj po objavi tega član •:a in kot že često poprej e, bili ^ zgled ceh Ameriki in, takorek°c’ celemu svetu pokazali, “kako se tvari streže”. Brez zmešnja^6 . ne bo povodov za prepire, slab0 namerna, polresnična, polžalJ -vTa podtikanja, in bomo vsi . Cankarjevem duhu vzklikni ‘Zdaj pa vrsta je ena, en PraP?g je sam...” Vsaj v tem duhu, ^ se ne motim, je Cankar govoril v Trstu. Pa mene tak* še ni bilo. sem bil že za lun0’ davno pred astronavti. Tole so pa moje napovedi leto 1972: Vse kaže, da bosta Bela hiaa in Rumena hiša navezali s 1 in ni nemogoče, da bo Bela & sla na obisk Rumene hiše na tajskem, v samem Pekingd- Iz zanesljivega vira tudi vel°’ da bo Tito v pozni jeseni ° ^ skal Washington, potem Pa h0 dobršen del Amerike in da pri' manjkljaj, katerega še ni i*1 , Amerika imela trgovinski ^ od leta 1871 in da bo naša sp na mednarodna bilanca v M , za nič manj kot trideset i*11^^. dolarjev, kar je približno P ^ krat toliko zlata, kot ga v rezervi v Fort Knoxu • • • ' pa se mi zdi neka-^ bra* vse tole znano, to sem pa že nekje ^ Aha, zdaj vidim, da sem P0,^-moti prepisoval beležke iz skega novoletnega Sepeta, ki ^ veda ni bil nikdar objavlj611' ^ naj ostane, tako kot je zapisa' ^ saj je dokaz moje dalekovi ^ sti pred letom dni. nost pa je itak ena izmed poS a nosti sloven skega narod*16”^ značaja. Saj se še &Pom^aeja kako sta Ribničan in sin s^ori^]> na Šuštarskem mostu v ^ Ijani in gledala Ljubljanic0’ je takrat bila še čista kot S0^ “Lej, sinko, kako lepo se rl ce igrajo,” je rekel oča. ^ “Molčite oča, da vam ne padla fajfa iz ust,” je plašn° kel sinko. _ -ia “Kua?” je zazijal oča — irU,jt je fajfa v Ljubljanico. la*be se mu je posvetilo: “A, iz bo še nekaj. Že vnaprej S1 ,, del, da bom izgubil fajf° F- S. FINŽGAR: Kronika gospoda Urbana Pomagajmo graditi Zavod sv« Dražlne v Gorici! Goriški Slovenci so si sami, iz! (1898), “Mali dom” (1904), “S. niča, zgradili svojo narodno! Gregorčiča dom” (1908) in “No-stavbo. Z lastnimi silami so se vi dom” (1910). 28. avgusta. Druga žena, vkle- n]ena od nečistega duha. Pozno le že, pa moram še tole zapisati. Pal gotovo ne bom. Zakaj da- nes dan je zapisan s solzami ^ 1110 j e srce. “Kjer je mrhovina, arn se zbirajo orli,” je rekel naš rižani Gospod. Še nikoli ni- ®ein natanko tega razumel. In anes razumem, da sem. še to ^al° razumel napak. Ali kaj 0rn modroval, kar povem, naj iiSem, bodo brali za poduče- ie- Tako sem dognal: Agata °run°va je bila prva, ki je pri- , °Pila v bratovščino višnjevega ^andera. pa ne samo prva po [naSu- Po čednosti, molitvenosti veseli nedolžnosti vedno med ^rvimi. živ človek ji ni mogel Ponesti najmanjšega, madeža. 11 ki ji bil kdo kaj takega 2°S Usii> ta nemarnež. bi bil imel mano opravka. Torej to Agato Orunovo je obsedel, nečisti nuh Pi •• , si je izbral vojake, tuje Za h e’ n''eneSa iezika nevešče, ^apce, da so pripomogli, če-bi sam ne bil zmogel nikoli. ^a ale je ta njena kakor žalost-^a ako resnična zgodba: V cerk-S.ern °Pazil> da se nekatere, za r v l. ^ste nastave, zaljšajo z -tlaCrni’ ki jih ni bilo nikoli pri SoS' Odkar tabori vojska tukaj, da36 Zna^e‘ pogrešil sem jih, 'dk ni pri nauku, in so se iz-° Varjale, da hodijo jagode brat. Za a^0t^e hudičeve, roženkranc tj lornanje v pekel! Ali na Aga-nisem opazil ničesar in je ni- jn pogrešil pri nauku. Zato sem ' 1°' postavil očitno pri bra-višnjevega bandera za tovšČini se^ P°snemanje. In tedaj “Z VZ^®ne žonska in mi pove: aradi jagod nas preganjate, žan P11 kateri Petelinči lepi'ser-“K Agato ste pa slepi.” — al? sem se razsrdil %vS,fS"rvedai' nil a' iakrat so pa vse zavede p0, Svilpv, Phan 6 n°^av^ce nosi, prstan slnžila kakor Obre- lost pred Gospodom. To mi razodenejo Mojzesove bukve in mene je sram, da sem bil tako malodušen. Hudobijo vidimo, ker se šopiri, čednost se skriva in je ne vidimo. Danes krog enajste dopoldne me pokliče cerkovnik, češ da vojak čaka na izpoved. Ob enajstih — in vojak! Verjeti nisem mogel in bal sem se. Priporočil sem se Bogu in šel. Potoma sem, mislil: Le kako ga bom izpovedal, ko ne znam jezika? Ko pridem v zakristijo, je klečal vojak tamkaj in me čakal. Primaknem stol, dvignem roko za, blagoslov. Tresla se mi je. Vojak me vpraša, če razumem — o ti moj Bog — hrvaško! Začel je — izpovedal se je tako ganljivo, da sva nazadnje oba jokala. Prosil je za sv. obhajilo. S čelom se je dotaknil tal pred sv. zakramentom in po obhajilu je molil skrušen na tleh, da sem šel sam vase in se vprašal s strahom: Kako bo na sodni dan, ko bova stala pred Bogom — jaz duhovnik — in on vojak. Počakal sem ga in ga povabil na kurjo juho za zajtrk. Kaj je ta mož prestal in pretrpel! To je debela knjiga. Te ne bom pisal jaz. Ampak nekaj drugega moram zapisati: To je mož vere, prave, žive vere. Potožil sem mu, nič se ga nisem bal, kako nas tare kontribuci-jon, koliko je nedolžne krvi prelite, kako se bliža lakota — ljudje že pesmi skladajo: na polju bo rastla, praprota, za. mizo bo sedla lakota. In vsega tega je kriv eden — Napoleon si nisem upal izreči. Vojak je srebal juho, pogledal večkrat čez, žlico vame in njegove oči so bile take kakor oči matere, ko popiha jokajočemu otroku bedenček, kamor ga je pičil komar. Ko je pojedel, si je navihal velike brke, se mi nasmehnil in dejal: “Kaj se bojite, maloverni? Ali ne ^ veste, da še las ne pade z vaše vrsti: “Res je, res je! ne nogavice nosi, prstan in e iz Pariza. Mar jih je za-'glave brez volje nebeškega pri BertonU) k-er dela j Očeta?” Nato si je spet vihal 'pO grošu"*’ - ____: h.r'Vo im co. Svnnf*pt.1 ljudje so postali kot '' lastrUT1 m ^ b°do Poginili Sveti Dul b^alu> kot govori 30. grehki vS^a' Srčika kaplja v Solihem^lb' Ko ie B°g ob ve" d°biia °Pu videl, da je hu- 1311 s srčn 1 Velikana zeui1ji, je A venaa ° zak)Sti0 presunjen, dašel r Se ie v morju greha 0Vek’ ki je dosegel mi- skupaj, Turki skupaj. Ho, Ruse poglejte: Moskvo, so požgali, da so domovino rešili in nas pahnili v Berezino.” Nisem se mogel premagati, da bi ne bil vzdihnil. Vojak se ]e nasmehnil, zasukal levi brk kvišku in odgovoril: “Razumem to besedo, ki je niste izgovorili. Ne bom več govoril. Ampak tole si zapomnite: Kri je kri. Zato pa kost h kosti, kri h krvi. Sedaj pa kaj drugega!” Vojak mi je začel pripovedovati zgodbe svojega vojskovanja in navsezadnje sem mu dal polič rebule. ne ivernih plošč prav s posredo-je, da ni to delo izšlo v tisku in vanjem tega združenja. fotografijami vsaj najvažnejših dokumentov, ki so v njem navedeni. Prosimo in rotimo avtorja, da poskrbi za natisk tega izredno pomembnega dela, ki je sad večletnega študija, zbiranja podatkov in pisanja. Vidi se, da je avtor šam doživel strašni čas revolucije in da dobro pozna Svetovni in slovenski komunizem.” Hvaležni moramo biti požrtvovalnemu g. dr. Filipu Žaklju, da se je lotil težkega dela in bo ves spis izdal. Ker bi knjiga bila predebela, bo delo izšlo v treh zvezkih, katerih drugi in tretji bosta imela po 250 strani vsak, dočim jih ima prvi le 70. Poleg izdajateljevega ‘Malo pojasnila” in pisateljeve “Uvodne besede” ter obširnega seznama uporabljenih virov opisuje delo komunistične partije v kraljevini Jugoslaviji pred okupacijo in sicer v treh poglavjih: “Kako je KP sodelovala pri ustanavljanju Jugoslavije, to je pri reševanju Slovencev izpod tujega jarma v novo, ugodnejšo državno tvorbo”, Kako je KP sodelovala pri obrambi Jugoslavije ob nastopu fašistične-nacistične nevarnosti” in “Kako se je KP zanimala za zedinjenje Slovenije”. Knjigo vsak čas pričakujemo iz Argentine in bo na razpolago po Slovenskih pisarnah. Sezimo po njej in jo dajmo v branje še drugim! Ko je duh. svetnik A-lojzij Košmerlj celotni spis prebral, ga je takole ocenil: “Delo je napisano z veliko bistrino. Nekatere stvari so naravnost strašne. V. spisu je marsikaj novega, česar še nisem vedel. Na vsak način ga je treba izdati v tisku, rad bom prispeval svoj delež.” Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. 1 ------o------- sli imajo prednost. Kličite po 5. uri 731-9431. _ (88) Pohištvo naprodaj Pohištvo za 5 sob v izvrstnem stanju je ugodno naprodaj. Za pojasnila kličite: 881-0071. -(90) TURRET im Lead man with job shop experience to set up and operate. MC.M, 1432 E. 47 St. 881-1280 (89) Male Help Warehouseman — Dependable and neat, steady work, five days, 8 to 4:30 p.m. Call from 10 to 12 a.m. 431-1966. (90) V najem Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431. (88) V najem Opremljena soba in kuhinja se odda moškemu. Istotam se oddajo 3 čiste sobe s kopalnico, pripravno za žensko. Vprašajte na 1153 E. 61 St., ali kličite 361-1933. -(90) Frances! Zgubila sem Vašo telefonsko številko. Rabim Vas za čiščenje na Fay Drive v South Euclidu. Prosim, kličite: 382-4629. —(3,5 maj) Astronavti v Ljubljani RAZSTAVA — Fantič leži na napihnjenih blazinah na u. metnostni razstavi v Zahodnem Berlinu. V ozadju je britanska zastava. Na razstavi je na ogled 250 umetnin, dela 25 umetnikov. Pripravljena je bila v umetniški galeriji “S” za 10-letnico njenega obstoja. Ameriški a s t r o n avti David Scott, James Irwin in Alfred Worden — posadka vesoljskega poleta “Apollo 15” — so obiskali Ljubljano. Že koj prvi dan so se srečali z novinarji in odgovarjali na različna vprašanja. Pogovarjali so se tudi s slovenskimi znanstveniki. HELP WANTED MACHINIST Able to do own setup on milling machine. Full or overtime, experienced only. Good salary and company-paid benefits. Call 531-6757 (88) ZIDANA LEPOTA 2 kamina, velika kuhinja s steklenimi premičnimi vrati do zaprte verande, 3 spalnice, predeljena klet, rekreacijska soba, bara, vinska in sadna klet, dvojna priključena garaža, 729 čv. globoka ograjena parcela, grozdje, jagode, 21 mladih sadnih dreves, še ena dvojna ločena garaža za shrambo, več drugega. Oglejte si to izvanredno posestvo, da ga boste cenili. YAKKEL REALTY 22610 Vine St. Willowick tel. 944-5440 (90) POPRAVLJAMO IN PRENAVLJAMO TAPECIRANO POHIŠTVO. 2-delna garnitura $70 plus material. Damo brezplačen proračun. Jamčimo za 15 let. PARK UPHOLSTERING CO. tel. 531-0898 251 E. 156 St. Help Wanted Female Female Help Stenographer — 8:30 to 5 p.m. Steady. Experienced preferred. Consider part time. Call 431-1966 (90) Female Help Sewing help, steady work, power machines, 7 to 3:30 p.m. 5 days. Call 431-1966 from 10 to 12 noon. 90) POSESTVO NAPRODAJ v Floridi 4 dohodninske hiše, ena z gostilno. Pomarančni nasad s 100 drevesi, vse na eni parceli. Proda se vse skupaj. Obrnite se na: Mary Korošec, 900 Mission Rd., New Smyrna Beach, Fla. 32069. Tel 1-904-427-1657. —(w,f,5 maj) Hiša naprodaj 4-stano vanj ska hiša z dobrim dohodkom, velika parcela, blizu St. Clair Avenue, je ugodno naprodaj. Cena samo $14.000. Kličite 881-5057 — (may 1,3,5,8,10,12) sSMiMtSSSSM 9 FRANCE BEVK: HUBA URA ffSflffsvBrsvi Ves mrk je ni niti pogledal. Na neka bojazen. Obhajala jo je vsaki strani en fant! To jo je čudna tesnoba, sama ni vedela zabavalo. Bilo ji je pa tudi ne- zakaj. Pavleta je prosila z očmi, prijetno. Tineta v tistem tre-! naj odneha. Ni je razumel. S notku ni marala. Morda ga ne širokim smehom na obrazu si je bo marala nikoli več, ne danes pripenjal šopek za klobuk, ne jutri. Tega še sama ni prav “Tak si,” je bila huda. vedela. Orglice so utihnile. Zapestja so jo bolela, jopica Če ga je ljubila? Njegova vnanjost ga ni privlačevala, laskala ji je strast, s katero jo je lovil. Neredko se ga je bala. ji je bila na prsih zmečkana. Tine je stiskal pesti. V očeh se mu je zelenkasto svetilo ko razdraženi mački. Ujel je Zalkin Včasih se je zamislila: Oče bo boječi, proseči pogled, se zganil umrl, ostala bo sama, morala se bo omožiti... Ni ga hotela odbiti. Le zdaj — zdaj ji je začel presedati... Pavle je bil utihnil. Z grabljami je vneto pritiskal za njo, a ona se je na ves glas zasmejala. Ne njemu, neki domislici. Pograbila jo je zlobna nagajivost, da je od nestrpnosti kar drhtela. Tine se je mudil pod velikim grmom, stresal debele plasti grašice, da bi se laže sušile. Ko se je ozrl, se je bila vrsta nad njim že sklenila. Zal-ki je trepetal pritajen smeh na obrazu. Izpljunil je in odšel na konec senožeti. Zalka se je znova zasmejala. Ni se smejala le Tinetu. Saj sama ni vedela, kaj ji je. Še nikoli ji ni bilo tako kot tisti dan. Pavletova bližina jo je spravljala iz uma... Prej ni niti s senco kake misli kdaj pomislila nanj. Da, bil ji je po godu, to že. Za Mohorjem naj-zastavnejši fant v vasi. Toda bala se je njegove zaletavosti in jedkega norčevnja. Ko je opazila, da se mu obračajo oči za njo, se je začudila. Sprva ji je laskalo|, a nato se je tiho smejala. Ikorda bi jo rad ovil okoli prsta kot marsikatero drugo. Pa se je zumislila. Ne, z njo, ki se je! sama, rada norčevala, bi se ne upal norčevati. Občutkom nemira in blaženosti so se pridružili ugovori. Čemu kaže manj poguma kot Tine? Ali pojde mar ona k Slivarju? Pride on k njim? Ne, ne; vse to je bilo neumno., In vendar .. . Bila je razdvojena. Smeh ji je docela zginil z lic, postala je zamišljena... Med tem so bili obrnili do vrha. Sence dreves in grmovja so se bile skrčile. Dišalo je po sušečem se senu, po pokošeni travi in po malinah, m po višini. Razgled se je odpiral na verige gora daleč doli v laske dežele, ki jih je pokrival mrč. Fantje so' zavriskali, odgovorili so jim kosci. Dekleta so tekla na vrh hriba, kjer je na rav-ninici rasla trda, nepokošena trava. Fantje so šli za njimi. Tine se je mračen držal ob strani. Pavle se je približal Zalki. Daj mi šopek.” Zaika ga je zavzeta pogledala. Da, saj doma ga je bila povila s skritim namenom, da mu ga bo dala. Pa je bila tako zelo lahkomiselna, da ga je zamenjala. Tine je gledal v orla, ki je krožil na višini. Čutila je, da jo opazuje s koncem očesa in požira vsako besedo. Poznala je občutljivost fantov in se bala. “Tega ne dobiš,” je bila vsa zmedena. “Sama sem ga od nekoga dobila.” Pavle ni verjel dekliškim izgovorom. “Pa ti ga vzamem,” ji je segel z roko na jopico. Ne, tega pa ne! Kaj pa si misli! Zaika se je obrnila in zbežala, Pavle je tekel za njo. Dohitel jo je v gosti skupini bukev. Z desnico ji je tiščal zapestja obeh rok, z levico ji je iztrgal šopek. Smejala sta se. Zalki-nemu živčnemu hihitanju je bilo primešano sramovanje in ko stroj, brcnil mravljišče in izpljunil. “Fej te bodi!” Pavle je zazijal vanj. “Tine, komu si to rekel?” se mu je ob spominu na prejšnji večer potreslo telo in glas. Ne, Tine ni mislil njega. Gnus in jeza sta ga bila obšla le do Zalke, ki ji je roka tujega fanta segla v nedrje. Tedaj pa so mu oči zasršele v Pavleta, ves se je tresel. Tistemu sem rekel, ki se vede ko svinja.” Vedel je, da je Pavle močnejši, a tedaj ni mislil na to. Bilo mu je vseeno, da le izbruha svojo jezo. Dekleta so se plašne) umeknila. Le Zaika je stala na mestu, oči so ji begale od fanta do fanta, vzelo ji je bilo besedo. Tudi fanta sta bila mirna. Tako izzivalno mirna, da je navzočne spreletavala mrščavica. Čakala sta le še besedice, najmanjše kretnje. “Tako je prav, fanta, le kot petelina,” se je prikazal Mlakar izza grmovja. Jezilo ga je, a se je smehljal, da bi se ne zameril delavcem. “Drevi se bosta. Ali pa. jutri, ko je nedelja. Zdaj pa nekoliko ograbimo seno od grmov, da bo popoldne manj dela.” Fanta sta bila ko prebujena. Premerila sta obraze, nato sta se osramočena umeknila. Oči pa jima niso bile nič manj grozeče. 8. Zaika je bila med delom zamišljena, nič več razposajena, kar nekam spremenjena. Bilo je prvič v njenem življenju, da se je resno poglobila vase. Narahlo, prav narahlo se je bilo dotaknilo spoznanje, da življenje ni igra. Ko je zagledala fanta, ki sta si stala nasproti s smrtno mržnjo v očeh, jo je obšla živa groza. In to se je moralo zgoditi prav v trrenotku, ko se je prvič nekoliko ogrela za fanta, četudi se še ni bila do konca odločila. Toda eno ji je bilo čisto jasno: za Pavleta se je huje tresla kot za Tineta, ki ga je ce- NEWSY FABRIC — Cotton seersucker, the original noiron fabric, plays a return engagement this spring. Carol Horn for Benson & Partners uses it in multicolored plaid for a Chanel-cut jacket and softly shaped skirt that’s bias-cut and belted- ^ ----- lo črtila. Tako jasno kot njeni občutki bi ne. mogla govoriti nobena beseda. Morda je bilo za to treba prav tega dogodka. Med delom je postala. Ozrla se je po Pavletu. Ženske so grabile seno izpod grmovja in z osojnih rebri. Moški so ga nosili na sončna mesta in ga stresali, da bi se bolje sušilo. Pavle se ves čas ni ozrl po ljudeh. Zadel je veliko plast sena in ga nesel, da so se mu napenjale mišice na rokah. Vroč val je šel Zalki po telesu. Zaika se je zdrznila in naglo vlačila grablje. Ali je ob pogledu na kakega drugega fanta že kdaj tako čutila?, Tine je bil daleč od nje, le kdaj pa kdaj se je prikazal izza grmovja. Videti je bil srdit. Klobuk mu je pokrival pol obraza, ki mu je bil ves v senci. Ni se ozrl ne na levo ne na desno, ko da zanj ni drugega na svetu kot delo in pekel v prsih. Sonce je padalo skoraj navpično, sence so bile kratke. Zazvonilo je od treh cerkva. Ozračje je bilo polno brnečih glasov, ki so se prepletali. med seboj, se čudovito skladali z modrino neba in dnevno lučjo. Delo je bilo končano. Pomolili so. Nato so počakali, da sta se prizibala Slivar in Ivanc. Posedli so v senčno rupo. Jedli so počasi, kakor s preudarkom. Medtem ko so žvečili, so jim počivale roke v naročju. Tine je . sedel Zalki nasproti. Opazoval jo je izpod krajcev klobuka, kako se je skoraj naslanjala na Pavleta. Bilo je kaz-no, da ga nalašč draži. Ni čutil lakote ne žeje; jedel je le, da bi ne vzbujal pozornosti. Zaika je jedla s tisto narejeno dekliško skromnostjo, kot bi ne imela ust. Tineta ves čas ni naravnost pogledala, a ga je vendar videla. Le Pavle ga je bičal z izzivalnimi pogledi in ni prikrival srda. Klobuk si je bil zasuknil s šopkom na čelo, kot da ga mu nalašč razkazuje: Ali ga vidiš? Videl ga je. Seveda ga je vi- del. Zbadal ga je naravnost v srce. S kazalcem je sunil v svoj klobuk, da mu je zletel na tilnik. Strmel je v Zalko, samo v Zalko. Saj ni hotel izzivati dekleta, izzival je Pavleta. Sprva se je Zaika temu strmenju le zaničljivo nasmihala. Nato ji je začelo presedati. Postala je vznemirjena. Ni ga mogla več prenašati. (Dalje prihodnjič) -------o------- Boys Town — bogata ustanova Kdo ne pozna “Boys Town” v Omahi (Nebraska)? Vsako leto razpošlje milijone znamk za lepljenje božičnih pisem. “Dom 'za brezdomske dečke” je ustanovil katoliški duhovnik Edward J. Flanagan 1. 1917, ko je bil kaplan pri Sv. Patriku v Omahi. Začel je s petimi dečki in s prepričanjem, da slabih dečkov sploh ni. Dom je hitro rastel in postal slaven in — premajhen. Deset milj zunaj Omahe so zgradili kar celo malo mesto, ga imenovali “Boys Town” in inkorpori-rali kot vas. Je zatočišče dečkov brez staršev vseh ver. Vodijo ga od gojencev izvoljeni župan in 6 komisarjev, ki so vsi tudi gojenci ustanove. Boys Town se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki dobrotnikov. Sedaj je objavil neki časopis v Omahi, da zbere Boys Town 25 milijonov dolarjev na leto, kar je petkrat toliko, kolikor potrebuje za vzdrževanje. Tako je zbrala ustanova v zadnjem času $209 milijonov rezerve, ki so jih naložili v delnice, honde in drugo premoženje. Direktor Boys Towna msgr. Nicholas H. Wegner ne zanika teh trditev. Pravi, da je nekdo ljubosumen nad uspehom ustanove. Vsako podjetje skuša kaj prihraniti za slabe čase. Ustanova ima namen začeti nove pro- VEDNO NA POTI! — Rock Hudson hiti s Pacifika v Južno Ameriko, pa zopet nazaj v ZDA za snemanje novega filma z “Zahoda” “Obračun”, v katerem nastopa skupaj z Deanovi Martinom. Jeseni bo zopet na NBC v ‘‘Tajinstve-nem gledališču”. ZAKONSKA ZABAVA? — Troy in Teri-Ann Strait sta nemara edini zakonski par, ki nastopata skupno kot klovna v cirkusu v ZDA. Troy je nastopal na televiziji, ko se je nenadno odločil in se vpisal v šolo za klovne in se pridružil cirkusu. Žena mu je sledila, pa v začetku skrbela le za njegovo obleko, nato pa se mu pridružila v nastopanju. Na sliki na levi zgoraj ju vidimo doma, na desni in spodaj pa v nastopu v cirkusu v New Yorku. grame za zaostale otroke. ; Oregonski vrhovi Čeprav jim ni sile, pravi V državi Oregon je 31 Sors^ msgr. Wegner, bodo še nadalje) vrhov z nad 6,000 čevlji višin6-prosili za prostovoljne prispev- Najvišji je Mt. Hood, ki se c v ke, ker drugače bi ljudje začeli spraševati, kaj je narobe z Boys Townom. ga 11,245 čevljev visoko. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE .-.v '•"•v •... ’ ,.v • .. . V blag spomin OB PETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA ' LJUBLJENA SOPROGA, MAMA IN SESTRA Frances Zigmuod Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 3. maja 1967. Ti, o Jezus naš premili, zilj na dušo Rešnjo Kri, raj nebeški ji odpri, da Te med svetimi slavi in nam izprosi milosti neskončno srečne večnosti. Preljuba žena, mama mila, ko bi ljubezen govorila in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila. Mi v srcih rosimo ljubeče spomin na čase skupr.e sreče dokler se spet ne snidemo. Žalujoči: soprog LOUIS, sin LOUIS JR.; hči BETTY, snaha JEAN vnuk LOUIS STEVEN Cleveland, Ohio 3. maja 1972. fr; ^ 41 ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina h vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKI DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil* Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb3 NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE j