-Mi.'■•yr	va,-"
-t-- r;ww*r:.'	? m
^^Mafircy^i^g;r«itTii
AMemCAN IN,SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 136
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 19, 1961
SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LI — VOL. LI
Javnost ZDA premalo poučena o položaju!
Sen. Humphrey svetuje predsedniku, naj razloži javnosti berlinsko krizo. — Republikanci za odločno sta-lisce*
WASHINGTON, D. C. — Premalo zanimanje za berlinsko krizo v Združenih državah je začelo del odgovornih vznemirjati. Tako je namestnik vodnika demokratske večine v zveznem senatu H. Humphrey pozval predsednika Kenne-dya, naj ameriškemu ljudstvu poda “trezno in smiselno” ra-členitev mednarodnega položaja z ozirom na berlinsko krizo in njen pomen.
Združene države so skupno z Vel. Britanijo in Francijo zavrnile zahtevo Hruščeva po podpisu ločene mirovne pogodbe z Nemčijama in nove u-reditve položaja Zah. Berlina. Kljub ponovnim izjavam zastopnikov zvezne vlade o resnosti krize, ki predstavlja večjo “nevarnost vojne, kot so bi i povodi za prvo in drugo svetovno vojno,” se javnost ne zgane, čas počitnic je prinesel posebno razpoloženje, ko vsi gledajo le po oddihu in razvedrilu in ni nikomur do tega, da hi si be il glavo z mednarodnim položajem.
Svarilo z atomskim orožjem
Sen. Humphrey je mnenja, nayjujtj, Združb,up ^avre posvariti Sovjetsko zvezo, da bodo v vsakem večjem spopadu, nastalem zaradi Berlina, uporabile atomsko orožje. Senator je dalje predložil, naj bi Združene države predložile podpis mirovne pogodbe s celo Nemčijo in sprožile znova vprašanje “samoodločbe narodov” v satelitskih državah.
Republikanci za odločnost
Vodnik republikancev v senatu Bridges je izjavil, da so njegovi tovariši “proti vsaki nadaljni slabitvi ameriškega položaja v tem delu sveta.” Zatrjeval je, da bodo republikanci podprli vsak odločen ko-rak vlade v vprašanju obrambe zahodnih pravic in svobode Zah. Berlina.
Novi grobovi
Ursula Certalic
V ponedeljek zvečer je doma na 1090 E. 74 St. umrla 78 let stara Mrs. Ursula Certalic (Chartalich), doma v Rumaji. vasi, od koder je prišla pred 55 leti. Njen mož Joseph je umrl februarja 1960. Zapušča sinova Johna Smole, v Huntington, W. V., Josepha, hčer Angelo Se-bold, enega vnuka in dva pravnuka. Bila je članica Društva Marija Magdalena št. 162 KSKJ in Društva St. Clair Grove No.* 98 W.C. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz Zakrajskove-ga pogreb, zavoda v cerkev sv. Frančiška ob 9:30, nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh.
Zvezna pomoč šolam bo lefos — obtičala!
Tatovi odnesli za dva milijona umetnin v Franciji
SAIN TROPEZ, Fr. — Tol-skušenih tatov in vlomilcev Je odnesla iz Muzeja moderne umetnosti slike in kipe največ francoskih impresionistov v skupni vrednosti okoli dva mi-hjona dolarjev.
Muzej v tem znanem letovišču ponoči kljub velikim vrednostim, ki so v njem ni zastra-žen. Tatovi so to izrabili in prišli do njega kar s tovornim avtomobilom in odpeljali dve tretjini celotne vrednosti razstavljenih umetnin.
Kam bodo tatovi umetnine spravili, je težko reči. Vse so v krogih sh’okovnjakov tako dobro znane, da jih nihče od znanih zbirateljev ne bo hotel kupiti.
Ob-? medloga za zvezno pomoč šolam, javnim in privatnim. bosta zielo verjetno obtičala v Kongresu.
WASHINGTON, D. C. — Vodniki demokratov v Predstavniškem domu priznavajo, da more pred’og za zvezno pomoč šolam rešiti le še “čudež.” Odpor v delu javnosti in v Kongresu je tolik, da bosta predloga obtičala v kongresnih odborih.
Proti predlogu za zvezno pomoč s« ženejo zlasti pristaši segregacije na Jugu deže’e, ki se boje, da bi zvezna pomoč javnim šolam integracijo pospešila. Ti pritiskajo na južne kongresnike z vso silo, naj glasujejo proti predlogu.
Predlog za zvezno pomoč privatnim šolam je sprožil oster spor med katoličani, ki se zavzemajo za tako pomoč, in ned protestanti, ki jo zavračajo. Ne smemo pozabiti, da je preko tri četrtine vseh rednih privatnih šol katoliških.
Kongoški pariames?! pripravlja zasedanje
V Leopoldville so prišli člani parlamenta iz področja, ki ga nadzira Giz'ensra. Napovedan je tudi prihod poslancev iz Katange.
LEOPOLDVILLE, Kongo.— Začetkom tedna je priš o iz Vzhodne bi Kivu pokrajine, ki sta pod oblastjo A. Gizenge, naslednika pok. Lumumbe, 60 članov parlamenta na zasedanje, ki ga je sklical predsednik Kasavubu. Gizenga sam je izostal, toda njegovi pristaši so izjavili, da bo prišel za njimi v “nekaj dneh.”
Nekateri zahodni opazovalci so mnenja, da je Gizenga o-stal v Stanleyvillu, ker je prišlo tja 10-člansko sovjetsko zastopstvo. To bo menda v nekaj dneh zopet odš o.
Tudi čombe v Katangi se je končno odločil in obljubil poslal? v Katangi izvljene člane parlamenta na zasedanje, ki se vrši pod varstvom čet Združenih narodov. Gizengovci se izgleda zavzemajo, da bi bil Gi-zenga imenovan za predsednika nove skupne vlade. Ta zahteva je ii e s,p fr e j e m 1 jiva Kasavubuju in njegovi sedanji vladi. Združeni narodi predlagajo, naj bi bil kot kompromisna osebnosti izbran za predsednika v’adc notranji m inkier,^ senary! ..Ogrednj i vladi Ciril Adula, med tem ko naj bi bil Gizenga eden izmed podpredsednikov vlade.
i “Zasužnjeni” narodi obhajajo svoj feden ¥ Kiesiu — fkw York«
NEW YORK, N. Y. — Kot. vsako leto so tudi letos praznovale razne begunske.organizacije svoj begunski teden z o-bičajnimi, prireditvami; v nedeljo cerkvena slovesnost v njujorški katoliški katedrali, potem pa javno, zborovanje z ameriškimi govorniki. Letos sta govorila demokratski kongresnik Ce.ler in republikanski senator Javits.
Javitsov govor so kar prebrali, ker je bi! senator sam zadržen, da pride na slovesno zborovanje. Kongresnik Celler je govori! bolj odkritosrčno, kot odgovarja takim prireditvam. Reke’ je navzočim 5C0 poslušalcem, da, zasužnjenim narodom ne preostaja zaenkrat nič drugega kot upanje na boljšo bodočnost. Poslušalci naravno niso bili navdušeni nad tako kongresnikovo izjavo.
Na slovesnostih je bi’o zastopanih devet evropskih' zasužnjenih narodov, jugoslovanskih ni bilo med njimi. Razne organizacije zasužnjenih narodov stojjjd namreč na stališču, da je - Jugoslavija že "osvobojena,” ker se Tito prepira z Moskvo, Morda o tem niso ravno prepričane, toda vedo, da bi se z vsakim drugim stališčem zamerile dr žavnemu j tajništvu.
iorSža i nfešs gverilo
v Viefnara tEptistaJša
SAIGON, J. Viet. — Rdeči gverilci so imeli še do pred nekaj tedni v Južnem Vietnamu zelo ugoden položaj. Podcže -sko prebivalstvo jih je podpi-j rodov v Evropi, ralo v strahu pred maščeva-	—----o
Moskva dolži Zahod vojnega hujskaštva
Odločen zahoden odgovor na sovjetske zahteve glede Zah. Berlina je sprožil v Moskvi nov napad na zahodne sile. Moskovski radio jih je obdolžil, da podpirajo “temne sile, ki skušajo sprožiti novo vojno”. - Le May zahteva več bombnikov. — Narodni varnostni svet bo razpravljal danes o položaju.
LONDON, Ve!. Brit. — Zahodne sile so včeraj objavile svoje note Sovjetski zvezi, v katerih zavračajo njene zahteve po podpisu ločene mirovne pogodbe in spremembi položaja Zah. Berlina. Note kažejo dosti odločnosti in nepopustljivosti, pa izjavljajo pripravljenost k razgovorom na temelju “narodove lastne volje”. Moskovski radio je sinoč. zahodne sile zaradi njihove nepopustljivosti obdolžil voj-nega hujskaštva. Posebno ostro je napadel Združene drža-■ e, ki da jih je poplavila “vojna histerija”.
“Sovražniki miru odgovarja-, ~
jo na miroljubne sovjetske ških sil in njihove opreme, predloge z izdelavo načrtov za, Trdijo, da bo predsednik vseka-posebno mobilizacijo, s poveča- j kor poklical v redno službo del njem tekme v oboroževanju in I razpoložljivih rezerv, ni pa še
pripravo demonstrativnih vojaških izzivanj”, je trdil radio Moskva svojim poslušalcem. Pri tem je poudaril, da ima Sovjetska zveza moč za “obrambo miru” in za “uničujoč udarec vojnim hujskačem”.
LeMay hoče več letal WASHINGTON, D.C. — Načelnik glavnega stana letalskih j sil gen. LeMav je predložil Kon-Kdo bi še mis'il na razlik J Šresu m,vih dolarjev 523 mili-med neodvisnostjo in svobo- ionov za težke bombnike B-52, do? Saj je naši administraciji 448 miliJonov za razvoj in izdelavo novega B-70 bombnika, ki bo letel z brzino preko 2000 milj
taka misel zaprta, pa naj govori, kar hoče. Po mislih državnega tajnJHva je problem zasužnjenih narodov v Evropi zeio lahko rešiti: treba je dobiti samo devet rdečih diktatorjev, ki bi posnemali Tita in se uprli moskovski komandi, pa bi bi o konec zasužnjenih na-
njem če ga že niso mogli pri-|	,[g]	Lakeland
--------- j dobiti zase. V zadnjih tednih
Elektronski možgani se-' se je položaj za rdeče začel s ta vi ja jo vozni rod jslabesati. Kmetje se otresajo Kaže, da bo- London prvo me- strahu in vsaj delno sodelujejo 3to, kjer bodo avtobusi vozili po 8 krajevnimi vojaškimi straža-voznem redu, ki ga bodlo sesta-1.™-
vili elektronski računski stroji, j V zadnjih tednih so enote
■ Podatke za eldktronsike možgane so več mesecev zbirali stro. kov n jaki neke britanske tovarne in javnega prometa v glavnem mestu dežele.
“domobrancev” uničile Več rdečih postojank v pragozdu in zajele s sodelovanjem domačega prebivalstva tudi skupino visokih partijskih vodnikov.
8tfioveš!ec$$!e odprl
CLEVELAND, O. ■— V ponedeljek so odprli prvi del nove avtovelcceste med Willoughby in Mentorjem do’g o-koli štiri milje.
Državni cestni inženir A. G. Donovan je izjavil ob tej priliki, da bo celotna velecesta dograjena in odprta letos v decembru.
na uro, in ohranitev lahkih bombnikov in lovcev za podporo armadi na bojišču.
Predsednik Kennedy je imel včeraj popoldne posvet z načelniki oboroženih sil, ki se ga je udeležil tudi obrambni tajnik McNamara.
Odločitev je blizu
Morda bo predsednik Kennedy že danes dopoldne pri tiskovni konferenci nakazal, kaj misli storiti za okrepitev zahodnega položaja v sporu zaradi Berlina. Odločitev sama bo padla po vsej verjetnosti popoldne na seji Narodnega Varnostnega sveta.
Poučeni viri trdijo, da so a-meriške atomske sile več kot zadostne za vsako potrebo, odprto je le vprašanje običajnih voja-
Sedanja konjunktura ne ubija brezposelnosti
WASHINGTON, D. C.
Sedanja brezposelnost zna-
Federalno tajništvo za delo jelša povprečno za vso deželo
sestavila na že'jo tajnika Goldberga posebno poročilo o bližnji bodočnosti brezposelnosti v naši deželi. Zaključek poročila se glasi kratko in je-
6.8%. V nekaterih krajih je pa veliko večja. Tako na primer znaša v Detroitu nad 10%. Zato je razumljivo, da želi u-
drnato: do konca leta ne sme-1 zavarovati svoje člane v novi
SHOWERS
Vremenski
prerok
pravi:
Dopoldne večinoma sončno, Popoldne v e r j et nost neviht. Kajvišja temperatura 85.
mo računati, da se bo odstotek brezposelnosti bistveno znižal. Sedaj znaša 6.8%, padel bo morda na 6% . Pa še tako pričakovanje ni sigurno. Vsi računi temeljijo namreč na domnevi, da bo naš narodni dohodek letos narastel za okroglo 6-7%. Ako tega ne bo, bo brezposelnost večja, kot jo predvidevajo.
Administracija želi radi tega« da bi Kongres posvetil več pozornosti nekaterim zakonom o pobijanju brezposelnosti, kot so na primer zakonski načrti, ki naj olajšajo brezposelnim delavcem, da si pridobijo strokovno znanje v kakem novem poklicu.
brezposelnih so zmetani delavci brez posla želo različnih vrst: taki, ki iščejo novo delo in so samo slučajno par tednov brez dela : taki, ki živijo samo od sezonske zaposlitve; taki, nija avtomobilskih delavcev j ki iščejo zaposlitev samo od
časa do časa, kot na primer hišne gospodinje, študentje itd. Podjetniki pravijo, da bi bilo treba vse te izključiti iz statistike brezposelnih in vanjo računati samo tiste, ki so res brez lastne krivde ostali brez kruha in ne vedo, kako in kdaj bodo zopet prišli do zaslužka. Ako bi tako izračunali število brezposelnih, bi jih bilo samo 2-3% in ne 6-7%, kot jih naračuna sedanja statistična metoda.
Na drugi strani trdi na primer senator Douglas, da znaša odstotek brezposelnih 11% in morda še več. Pravi namreč, da se med zaposlene ne smejo šteti tisti delavci, ki delajo sa-
pogodbi s tovarnami predvsem pred brezposelnostjo. Druga temna stran v sedanjem sestavu brezposelnih je skoraj milijon brezposelnih delavcev, ki so že nad pol leta brez dela. Bojijo se, da bo to število še narastlo vkljub sedanji gospodarski konjunkturi. Vseeno bi bili v tajništvu za delo veseli, ako bi število brezposelnih padlo na 3-4%, kar smatrajo za normalen odstotek.
Poročilo tajništva za delo je seveda predmet kritike z leve in desne.
Zastopniki podjetij trdijo, da število brezposelnih, računano v odstotkih, sploh ni pravilno izračunano. V skupino
jo dvojne službe in se torej računajo dvakrat v skupini zaposlenih, tisti, ki živijo od ročnega de'a na svoj lasten račun itd.
Ne bi mogli reči, kolikp resnice tiči v kritikah z leve in desne, res pa je, da vsaka analiza števila brezposelnih pokaže isti vzrok: največ brezposelnih je v vrstah nekvalificiranih delavcev, dalje v vrstah sezonskih delavcev. Ne smemo tudi prezreti dejstva, da so ponekod brezposelne podpore odmerjene tako lepo, da delav-
gotovo, katere in v kakem ob-
Pakisfanski predsednik ne ceni — SEJVF0
WASHINGTON, D. C. •-Pakistanski predsednik general Ayub je na svojem obisku naši deželi vse presenetil s svojo precej brezobzirno odkritosrčnostjo. Tako je na primer rekel, da bi v slučaju vojne dal svoje vojake na razpo-age edino Pakistan, zato pa nobena druga država v jugovzhodni Aziji.
Naši administraciji je rekel, naj se otrese pri svojih načrtih o Laosu, Kambodži in Vietnamu SEATO in naj obravnava vse probleme s temi državami kar naravnost. SEATO je po Ayubovem mnenju za Ameriko samo velika coklja brez »sake prave vrednosti.
Zanimivo je, da je Pakistan sam član SEATO. Da so se nad Ayubovimi izjavami mnogi škandalizirali, lahko razumemo, toda mož je govoril resnico in zato pridobil več simpatij v naši deželi, kot so pričakovali.
Iz Clevelanda in okolice
Pri papežu—
John E. Lokar iz Euclida sporoča, da je bil preteklo soboto s svojo ženo in hčerko Elaine, ki vodi oddelek za domačo obrt v Euclid High, sprejet v privatni avdienci pri sv. očetu Janezu XXIII. Pravi, da je bilo to zanj in za njegovo ženo ter hčer edinstveno doživetje! Ta teden se mude v Švici, prihodnji teden pa bodo v Franciji.
Žalostno sporočilo—
Pretekli četrtek, 13. julija, je umrla v Ljubljani, kjer je bila na obisku s svojim možem, Angela Dolčič. Zadela jo je srčna kap. Družina je preje dolga leta živela v Girardu, zadnja leta pa v Fort Lauderdale, Fla. Pokojna je zapustila moža Johna in hčeri Steffie in Zoro (v Floridi).
Zadnje slovo—
Članstvo Društva Slov. dom št. 6 SDZ je vabljeno nocoj v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St., da se poslovi od pok. Franka Simčič, v četrtek pa k njegovemu pogrebu.
\Ta obisku—
Č. g. Slavko Kavalar je prišel iz Francije v Združene države na obisk k sorodnikom Mrs. Uršuli Ule, na 10606 Reno Ave., Mrs. Antoniji Sepec, 379 E. 165 St. ter Mrs. Helen Perlin, Tam-oa, Fla. Stanuje pri Sv. Vidu. — Dobrodošel!
Rokoborba—
Jutri zvečer ob 8:30 se bosta v Areni pomerila Lord Layton in Japonec Sato Keomuka. Nastopilo bo tudi več drugih znanih rokoborcev.
Molitev—
Članice Društva sv. Marijo Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri popoldne ob dveh v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Uršulo Certalic.
Portugalska povabila zastopnika. ZN na razgovor zaradi Angole
ZDRUŽENI NARODI, N. Y.— Ko je letošnjega aprila generalna skupščina ZN imenovala posebno komisijo, naj preišče političen položaj v Angoli, je Portugalska izjavila, da bo komisijo bojkotirala. Dva meseca pozneje je odbila tudi predlog Varnostnega sveta, naj ne izvaja nasilja v Angoli. V obeh slučajih se je Portugalska sklicevala na to, da Angola ni navadna kolonija, ampak del Portugalske.
Sedaj so si v Lisboni premislili; povabili so predsednika komisije ZN, naj pride k njim “na razgovore.” V krogih ZN so se poziva zelo razveselili, bojijo se pa, da bi radovednost zainteresirane javnosti pokvarila
ske družine shajajo z njimi,
lažje kot na (primer vpokojenci, Posek Portugalska namreč^ želi z na j večjimi pokojninami.
Kdor nima volje do dela in
boljših dohodkov, pade prav lahko v skušnjavo, da dela samo toliko časa, dokler ni kvalificiran za brezposelno podporo. Pritožbe o takih delavcih o pogoste, toda statističnih
mo nekaj dni v tednu, ki ima-(podatkov še ni nihče nabral.
da bi razgovori ostali kolikor mogoče tajni.
------o
Ulbricht pred padcem?
BONN, Zah. Nem. — V poučenih krogih trdijo, da so Ul-brichtove ure kot vodnika Vzhod. Nemčije štete pa naj, se berlinska priza že obrne, kakor hoče.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Odbor za pravila v Predstavniškem domu je odklonil z 8 proti 7 glasovom novo razpravo o predlogih za zvezno pomoč šolam. S tem je za letos ta predlog Kennedy a skoro gotovo pokopan.
CLEVELAND. O. — Petrolejska ladja CLEVECO, ki se je 1. 1942 potopila z 800,000 ga!»-ni olja v jezeru Erie, se je včeraj začela dvigati zopet na površino. Danes plava že na vodi. Dvignilo jo je podjetje Commercial Diving Service v Lorainu.
TUNIS, Tun. — Tunizijske čete in civilisti so obkrožili veliko francosko pomorsko oporišče Bizcrto in začeli zasedati tudi del Sahare, ki jo zahteva Tunizija, potem ko je francoska vlada odgovorila, da se pod grožnjami ne bo pogajala s Tunizijo. Napovedujejo spopade med Tunizijci in francoskimi četami.
CAPE CANAVERAL, Fla. — Polet astronavta V. I. Grisso-ma je določen za danes zjutraj ob 8:33, če se vreme ne bo poslabšalo.
Ker ni bil nikdar v posebno dobrih odnosih s Hruščevim, ga utegnejo obdolžiti odgovornosti za množičen beg iz Vzhodne Nemčije v Zahodno, ki je v zadnjem tednu silno poraste 1.
Ameriška Domovenia
/*■/VI E I* I <F <% !Vr-tl O M E
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jtlly
Manager and Editor: Mary Debev.ec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
zadevo, drugače bo ukazal zavezniškim vojakom, naj na- narja manjša. Zakonodaja jih o-Stopijo. In tako se je stvar končala.	vira, da se ne morejo posvetiti
Potek udara v Pragi je za komuniste še vedno vzorec svobodnim ali pridobitvenim za druge udare. Zato mora biti svet hvaležen trem Čehom, poklicem, kot v drugih deželah, da tako spozna njihovo taktiko. Upajmo, da se bodo demokratični vodniki držav kaj naučili od njih.
Ta teden obhajamo teden zasužnjenih narodov, zato je posebno primerno, da se pomudimo pri nevarnosti, ki jo komunizem predstavlja še vedno ne samo za gospodarsko nerazvito Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko, ampak v precejšnji meru tudi še za svobodno Evropo.
SUBSCRIPTION RATES:
UBited States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
BESEDA IZ NARODA
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 136 Wed., July 19, 1961
Komunistična nevarnost tudi v svobodni Evropi še ni minila
Komunizem je zaradi svoje nasilnosti, diktature, pa tudi zaradi grobega materializma izgubil med mladino svobodne Evrope in Sev. Amerike svojo nekdanjo privlačnost, od njega so se začeli že pred nekaj leti množično odmikati tudi nekdanji “liberalni” intelektualci, ki so se ga navzeli na levičarsko usmerjenih visokih šolah v tridesetih letih. ,
Kot svetovni nazor in kot družabni red je komunizem v svobodni Evropi in v Sev. Ameriki svoj višek že prešel, čeprav ima v delavskih vrstah in delu intelegence še vedno močno oporo. S tem še ni rečeno, da je njegova nevarnost močno padla ali celo popolnoma izginila. Ta nevarnost je še vedno očita, stvarna in resna.
Kdor misli, da v Italiji ni nevarnosti za komunistično zavladanje, se bridko moti, trdi goriški “Katoliški glas.”
Več stvari to nevarnost potrjuje: bližina komunističnega bloka, brezbrižnost demokratičnega zahoda do komunizma, propaganda za sožitje, ki jo je Hruščev vrgel v svet, da uspava zahodne narode, da niso čuječi in se ne upirajo komunizmu itd.
Velika napaka zahoda je, da se prav Italija in Francija, ki imata najbolj številne in izurjene celice KP, vse preveč zanašata na vojaško moč NATO. Protikomunistični odpor se v teh dveh državah zmanjšuje, ker KP počasi, a organizirano vceplja povsod svoje ideje.
Vsega se komunizem poslužuje, da pri ljudeh spod-kopuje zaupanje v demokracijo. Zadnje dejanje, ki poruši temelje demokracije pa je državni udar, kot to lepo pišejo trije Čehi: Kozak, Bouček in Opat v članku^ “Tehnika državnega udara,” ki ga je objavilo glasilo KP Češkoslovaške.
Ta članek daje smernice za državne udare po zgledu komunističnega državnega udara na Češkoslovaškem leta 1948.
Pisec prvega dela članka Jan Kozak pravi, da je treba najprej zaspane in razcepljene ljudske množice zbrati in jih postaviti pod vodstvo komunizma in sicer pod pretvezo boja za narodne in demokratične pravice.
Da pride komunizem po mirni poti na oblast, je potreben zagon od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Akcija od zgoraj navzdol obstoja v tem, da v parlamentu raste opozicija, ki zahteva demokratične svoboščine in pravice ter tako pritegne k sodelovanju s komunisti vsaj večino poslancev. V ta namen je predvsem potrebno sodelovanje s socialisti. Na Češkem so bili v veliko pomoč komunizmu prav socialdemokratje in Beneševi narodni, socialisti pri ustvaritvi “narodnega socialističnega bloka.”
Akcija od spodaj navzgor pa obstaja v organiziranju revolucionarnih dejanj od strani rdeče usmerjenih delavcev. Pri državnem udaru na Češkem je bilo to najmočnejše sredstvo, da se je demokratična večina v parlamentu morala vdati komunistični manjšini. Pod vodstvom sedanjega predsednika Novotnya, ki je bil takrat komunistični tajnik za Prago, je KP začela 1. 1947 organizirati “tovar-l niške skupine.” Take skupine obstajajo tudi v Italiji in Franciji.
V	podržavljenih tovarnah v Brnu se je KP polastila
10,000 pušk in 2000 brzostrelk, ki jih je avtokolona pripeljala v Prago, kjer je bila vlada v krizi. To orožje je bilo razdeljeno samo strogo zanesljivim članom KP. Začelo se je s stavkami. Odpor skupin, med katerimi so bili predvsem visokošolci, ki so kričali pred vladno palačo, da bi opogumili Beneša “Hočemo demokracijo brez brzostrelk,” je bil takoj zadušen po komunistih, ki so namah zastražili vseh 8 mostov čez Vltavo. Beneš se je moral u-kloniti komunističnim ukazom 25. februarja 1949. Tako piše M. Bouček v 2. delu omenjenega članka.	!
Zadnje poglavje pa je napisal J. Opat, kjer pokaže, kako so po udaru komunistični režim utrdili. Ustanovili so posebne odbore, ki so imeli nalogo izločiti iz javnega življenja vse protikomuniste, najprej v vojski in nato ^ru‘ _____ god. Imenovali so v ta namen 20,000 ljudskih sodnikov, j ^ "''IT Pri prvih volitvah po državnem udaru je bila sestavljena ^ enotna lista ljudske fronte. Nov parlament je vse predloge potrjeval 10O', in nastala je komunistična vlada s sodelovanjem kakega “koristnega idiota,” kot se izraža j. Opat.
Tako je prešla oblast na miren način od kapitalizma na komunizem, kot se je pozneje Hruščev izrazil.
Približno tako so nastale vlade v vseh satelitskih državah. Začelo se je z ljudsko fronto, kjer so komunisti zavzeli ključna ministrstva in nato počasi prevzeli sami oblast; nasprotnike pa so iztrebili s kričavimi procesi, in obsodbami na dolgoletne teče, s taborišči ali s smrtjo.
V	Avstriji so napravili tak poskus leta 1950. Točno poj omenjenem vzorcu. Ni se posrečil, ker so bili tu navzoči! tudi zahodni zavezniki s. svojimi Četami. Ko so Rusi zace-1 li hujskati delavce in jih prevažati na določena mesta, je ameriški poveljnik sporočil sovjetskemu, naj neha s to
Slovenski izseljenci v Franciji so ohranili zvestobo materini besedi in svojemu narodu
C. g. Stanko Kavalar, ki je po desetih letih življenja in dela v Argentini prišel pred dvemi leti v Francijo oskrbovat duhovno stran življenja tamkajšnjh naših naseljencev, je pred nekaj dnevi prišel na obisk v Združene države. Ko nas je prišel pogledat v naš urad, smo ga naprosili, da je napisal za naše bralce tole poročilo o slovenskih naseljencih in njihovem življenju v Franciji. Ured.
Cleveland, O. — Slovenci, razkropljeni skoro po vseh deželah sveta, živimo med narodi, ki drugače mislijo in govore. Razmeroma hitro se uživimo v nove razmere. Slika domovine v nas bledi in duhovne zaklade naših navad in jezika počasi izgubljamo.
Slovenski tisk je tista sila, ki obnavlja pozabljeno, poglablja naše medsebojne vezi in seznanja rojake različnih dežel.
Petindvajset tisoč slovenskih izseljencev iz Francije vas dragi sorojaki pozdravlja.
Po prvi svetovni vojni so se vrata gostoljubne Severne A-merike počasi zaprla. Gospodarska kriza v Nemčiji in nekaj let nato doma, je prisilila našega človeka iskati boljši kos kruha, kjer so ga pač tista leta ponujali, v Holandiji, Belgiji in Franciji. Slednja je kot zmagalka prve svetovne vojne postala mogočna kolonialna sila. Industrija, rudniki so klicali krepke in pridne roke. Beg množic iz dežele v mesta je omogočil zlasti našim prekmurskim rojakom zaposlitev na polju. Posledice francoske revolucije, zlasti protiverske in protinaravne zakonodaje iz leta 1902 so začele roditi svoj sad v razkroju družin v fizičnem in moralnem razkroju francoskega naroda. Zato je vlada iskala krepke in zdrave moči in privabila najprej slovenske in poljske izseljence iz V/estfalije in ostalih dežel Nemčije, ko pa so spoznali izredno pridnost naših rojakov, so agentje začeli vabiti zlasti ob letih krize tudi delavce iz domovine. Fašistično preganjanje naših primorskih rojakov pa je pogna-
stalno naselili na deželi.
Druga svetovna- vojna je Francijo precej izčrpala, zato ni dovolila množičnega naseljevanja, le tu pa tam je kak rojak mogel najti zaposlitev. Begunci so se večinoma naselili v prekomorskih deželah. Kot članica Združenih Narodov pa je Francija dala kruh in zaščito mnogim političnim in ekonomskim beguncem zadnjih petih let.
V katerih predelih so se Slovenci naselili? Najprej v okolici Merlebacha, kjer so bogate zaloge premoga, in v okolici Aumetza, kjer je precej železnih rudnikov. V Severni Franciji pa v provincah Pas-de-Calais in Nord v premogovnikih Bru-ay, Lievin, Lens, Sallaumines, Mericourt-Mines, Due, Valan-cienes. V sredini dežele v La Machine. Večina so to štajerski in primorski rojaki in Dolenjci. Gorenjcev skoraj ni, Prekmurci se radi zadržujejo na kmetijah

Pač pa tudi naši ljudje uživajo vse socijalne pridobitve zadnjih let. Brezplačno stanovanje za rudarje, tudi za upokojence. Brezplačna zdravniška oskrba tudi v zelo težkih in dolgotrajnih slučajih, družinske doklade, relativno visoka pokojnina, zlasti invalidnina v slučaju poklicnih bolezni. Le redki imajo samostojna podjetja, ker mora vsak podjetnik prevzeti francosko državljanstvo. Ker je naš človek priden, vesten in pošten, ni skrajnega uboštva med nami, vendar so med nami rojaki, ki so pomoči potrebni, zlasti begunci v tednih, ko iščejo dela in urejujejo svoje dokumente.
Narodno in kulturno nas povezujejo društva in bratovščine, ustanovljene že ob prihodu rojakov iz Westfalije. Iz Nemčije je pHšla tradicija lepo organizP ranega' dirustvenega življenja pod okriljem društev sv. Barbare, z dramatskimi, socialnimi, podpornimi in pevskimi odseki. Druga svetovna vojna je društveno življenje skoraj zatrla, po vojni se je delo v zmanjšanem obsegu nadaljevalo. V Parizu lepo uspevata prosvetni in dekliški krožek, ustanovljena pred tremi leti. - Večina društev sv. Barbare prav to leto praznuje svojo 35-letnico obstoja.
“Naša luč”, mesečnik za slovenske izseljence v Zapadni Evropi, obhaja letos desetletnico obstoja. Skrb za verski in narodni obstoj je ta list začela. Vsebinsko bogat, oblikovno pa skromen list druži naše rojake v vsej zapadni Evropi in tudi
v z
AL'PA NE l
(JU? Q Q 0_Q_Q.-0_P_Q-Q 00 OOOOOOO O Q Q O ft j
Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca.	— Ured.
P QQ QQO Q O 0 Q O O O p O OOOOpOOOOO 0
Franciji. Družba sv. Mohorja Celovcu je list prevzela in njim skozi desetletje podpirala slovenskega človeka na tujem. List se vzdržuje le z dobro voljo
Severne in Zahodne Francije,1 naročnikov, zato spretnemu u-
kjer v glavnem pridelujejo žito, sladkorno peso in kjer je živinoreja. Delo v vinorodnih krajih večinoma prepuščajo Italijanom in Špancem, kateri zlasti zadnja leta vedno številneje prihajajo v zapadnoevropske dežele. Begunci zadnjih let se precej skrbno ogibljajo dela v rudnikih in večinoma prihajajo v mesta, kjer so zaposleni v industriji. V Nici, kamor navadno pribeže, se jih precej zadrži. Nekaj je zaposlenih v Marseillu, zelo veliko se jih je zadnja leta naselilo v Parizu in okolici. Dekleta so še vedno rade zaposlene kot hišne pomočnice; kot take jih francoske gospodinje zelo cenijo.
Kako žive naši sorojaki? Živ-
redniku in upravniku Rev. Zdravku Revnu vse priznanje.
Dušnopastirsko delo opravlja trenutno osem duhovnikov. Slovensko misijonsko delo vodi Rev. Nace Čretnik, ki biva v Parizu. V pomoč sta mu dodeljena Rev. Jože Flis in Rev. Ciril Lavrič. V Nici skrbi zlasti za nove begunce kapucinski pater Rev. Jakob Vučina. V Merleba-chu očetovsko skrbi za dušni in telesni blagor naših rojakov msgr. Stanko Grims. V Aume-tzu pastiruje ribniški rojak Rev. Anton Dejak. V Pas-de-Calaisu že 36 let neumorno deluje msgr. Valentin Zupančič, starosta iz-izseljeniških misijonarjev. Bil je prva leta edini dušni pastir za rojake srednje zapadne Severne
Kar se tiče mene, smo bili takrat okrog mize štirje glavni člani naše družine: najstarejši brat Jože, sestra Micka, brat France in jaz, ki sem bil cartan-ček (ali pa, kakor je naneslo, če nisem pariral po paragrafih). Jože je imel nalogo, ki si jo je sam privzel, da bi svojim mlajšim bratcem pomagal naprej. Njega so izšolali starši in pove-’ dali so mi, da sem jaz takrat, ko je imel Jože novo mašo, prvič oblekel hlače. Kronika nič ne pove o tem, kako sem kaj s hla-čami opravil tisti dan. Prav nič se ne spominjam tistega dogodka, ki je bil prvi tak na Meni-šiji. Prvič se brata spominjam, ko rbe je prišel obiskat v Žirovnico, kamor so me dali v rejo k teti po smrti moje matere, ki so samo še čakali nove maše svojega prvorojenca, potem so pa legli in umrli.
Pred Dehinčo kaščo smo se igrali v prahu, ko so me prišli klicat, naj grem domov. Sprva nisem hotel, da se mi ne bi tako zgodilo, kot Janezku v Ribnici, ko ga je prišel klicat brat, naj gre domov, pa bi rad vedel, zakaj da mora domov. — “Žgance boš jedel, pa tepen boš,” mu je pojasnil brat, ki je že od prej vedel očetovo navado. Tudi jaz sem jezikal, da ne grem, ki sem tako potreben pri igri. Pa me je bratranec, Uleč Anton, pograbil za roko, če me ni morda kam drugam in me vlekel po zavrteh domov, enčeš da bi me rad videl en velik gospod (po žirovniško je rekel: gaspud). To me je še bolj podžgalo, da sem se hotel Antonu iztrgati in jo kam ubrati, da bi me ne našli. Ampak Anton je bil močan človek in ni prišlo do ločitve.
Bil sem takrat menda kakih
Delo je otežkočeno, ker na vsem ozemlju ne premoremo lastne cerkve, imamo le nekaj lokalov za katekizem in prosvetno delo. Tudi lastne dvorane nimamo nikjer. Za vsako prireditev je treba dvorano najeti. Verniki so raztreseno naseljeni tako, da do mnogih pride duhovnik komaj enkrat na leto in je list “Naša Luč” edina vez med nami. Tudi gmotno niso še povsem preskrbljeni. Dušnopa-
lo ostali del preko mej našega j ijenska raven je gotovo nižja	...
narodnega ozemlja. Prekmurski kot v Združenih državah, Kana-	j Francije in Belgije. Zadnja tri	stirsk0 delo je lepo	reorganiziral
rojaki so radi prihajali na se-; di, Švedski ali Angliji. Je pač	j leta mu je bil dodeljen v	pomoč ^	jn	p0dpjraj p0k0jni	škof	dr.	Gre-
zonsko delo, mnogi so se kar’zaslužek slabši in vrednost de-	Rev. Stanislav Kavalar.
(Diiiie na 3. stranii
Hribarjev rod se je zbral! — Z izjemo sina Alberta in njegove družine v Kaliforniji so se zbrali vsi člani Hribarjeve družine 12. junija letos, da proslave 50-let-nico poroke Mr. in Mrs. Bartolomew (Jernej) J. Hribar. Sinova Paul in Laurence, hčeri Mrs. John S. Walton in Mrs. Ray Trommetter in njihove družine so praznovali v dvorani Severovzhodnega sveta Kolumbovih vitezov na 14709 St. Clair Ave. Hribarjeva, ki živita vse življenje v tem predelu, imata 36 vnukov in vnukinj. Zahvalna sv. maša je bila v cerkvi sv. Jožefa v Collinwoodu. Slika kaže zbran Hribarjev rod ob tej p r i 1 o žnosti. V spodnji desni kot je vnesena fotografija sina Alberta in njegove družine.
pet let star in še prav dobro se spominjam, kako sem zijal v tistega gospoda, ko me je Anton privlekel v hišo. Prst sem vtaknil v usta, na klop k peči sem se spravil in trmasto molčal na vsa vprašanja prijaznega gospoda. Dolgo se je vrtel okrog mene, predno sem mu dal kakšno besedo. Saj veste, otroci smo imeli velik rešpekt pred duhovniki in orožniki. Do prvih smo imeli veliko spoštovanje, saj so se nam zdeli kot vzvišena bitja, zlasti še, ker so bili edini, ki so smeli v cerkvi govoriti in vpiti na ves glas. Pred orožniki smo imeli pa strah in če smo katerega zagledali, ki je prikoračil v vas z nasajenim svetlim bajonetom, smo se razkropili na vse strani in potem izza vogalov kukali, če mar ne gre po nas.
Prvo, kar me je gospod vprašal, je bilo, če znam kaj molit. Da znam, sem se počasi vdal. Pa naj povem naglas, kar znam, je silil vame. Tisto pa ne! Sestrična, Uleča Francka, me je bila naučila raznih molitvic, še predno sem šel v šolo. Šele, ko je gospod segel v žep in mi pokazal svetlo šestico, sem se vdal in mu zdrdral nekaj molitvic. Pohvalil me je in mi dal šestico, ki je pa nisem spravil v žep, ampak sem smuknil iz hiše in doli k Petrovim, kjer sem jo naglo zamenjal za rožičke in bonbončke.
Niso mi povedali, da je tisti gospod moj lastni brat. Ali pa če so mi, jim nisem verjel, ker bi si ne mogel predstavljati, da imam takega gospoda za lastnega brata. Šele pozneje, ko sem bil starejši, in sem šel zopet domov, kjer je začela sestra gospodinjiti očetu in bratom, mi je šlo v glavo, da je Jože zares moj brat. Ampak spoštovanje sem vseeno ohranil do njega. Nisem mogel biti do njega tako kot do drugih bratov, ki sem jim bil v laseh, da so se me komaj otepali. Bratoma Matiji in Janezu sem vedno katero zaigral, da smo potem leteli okrog hiše, ampak v dirki sem vedno jaz zmagal. Če je pa Jože prišel domov, sem bil pa kot lesen. Prava podoba nedolžnega angelčka. To je pa Jože napačno sodil, ko je nekoč povedal očetu, da me bo vzel v Ljubljano k sebi, da bom hodil v šolo.
To je bila zame senzacionalna vest in fantički na paši so mi grozno zavidali. Bil sem strašno ponosen in včasih smo se kar pograbili, ko sem jim pripovedoval, da bom gospod in da se mi bodo morali odkrivati in me vikati, če bom sploh hotel ž njimi govoriti. Samo Kranjč Lojzek bo lahko tudi takrat govoril z menoj po domače, sem rekel, ker mi dajo njegova mama tolikokrat kruha. Drugi boste ostali pa butci vse življenje, ne more biti drugače, sem jim dokazoval. Ampak, ko se je bližal čas, da bo treba od doma, takrat šele sem spoznal, da se bom moral posloviti od naše gmajne, od pastirskega življenja, od naše lepe vasi. Takrat sem pa stopil naprej in odločil, da jaz ne grem nikamor. Sestra Francka v jok, oče so me pa samo pogledali in rekli, da bodo že videli, če bom šel ali ne. Starejši bratec Janezek je konštatiral, ko je videl, da se branim šole, da sem osel, da se branim belega kruha, katerega bom lahko kot velik gospod jedel vse življenje. Ti pa boš do konca dni otepal žgance in močnik, je ugotovil.
No, pa sem šel, pa ne rad, ne prvič, ne nikoli pozneje, kadar sem odhajal s počitnic nazaj v šolo. Bedak! Zdaj moram pa jaz našemu malemu (ki bo doma imel) isto dopovedovati, kar so meni trobili:	šola, šola, šola!
Jimmy se krega, kje da je zapisano, da mora v šolo, če pa ne mara. Da bi le ne zvedel, da jaz tudi nisem hotel, ko sem bil njegovih let! ...
Tako, sem mislil, da bi nekoliko povedal o naših in sebi, ker smo bili vsaj nekateri tako tesno povezani.
France Bevk:
EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
Smrt pred hišo
ze so ji zalile oči, šla je iz sobe. 17'
Drugo jutro je pisala Urška
Slovenska moška
Vsako jutro sta mlada dva Ostajala zgodaj in pozno legala spat. Molče jima je teklo življenje, ki sta ga razdelila v dva dela: večji del je bilo delo, manjši ljubezen. Bila sta zadovoljna, več nista zahte-valar
Urška je opazila, da se je Jerneje spremenil. Postal je redkobesednejši kot je bil, ob nedeljah je izostajal z doma, včasih tudi med tednom kateri Večer.
Poteza odurnosti, ki je vi-Sela na njegovem značaju, se Je nekoliko umilila. Celo nekaj sramežljivo prikrite nežnosti se je naselilo vanj.
Ko mu je nekoč čistila nedeljsko obleko, je dobila v njegovem žepu s črkami obšit dekliški robec. Roka se ji je V’esla, sama ni vedela zakaj. Kakor da je ljubosumna na brata.
že neštetokrat si je želela, da bi se oženil. Ona bi bila Prosta. Daši so njena naj lepša leta izginila kot brezplodne sanje, vendar je še vedno trepetala v nji nevidna sila ženske nravi, živeti za koga, negovati koga . . .
Ko je bil večer in je videla, da se je brat napravil z doma, Je dejala- “Ali greš k dekletu?”
Postal je in jo je pogledal. Ki mu bila neprijetna ta načeta beseda, da je njemu ne bo treba šele načenjati, vendar je stresel z glavo in dejal: “Saj nič ni res!”
čez tri dni pa je povedal: Urška, oženil se bom”.
Jo hladno, kakor da je pripravljena na to, je dejala: Saj sem vedela”.
“Kako si vedela?”
“Robec sem dobila v tvojem žepu”.
“To je bila šala; zdaj pa je zares”.
Urško je znova zaskelelo, kakor prvikrat. Ker brat ni hotel reči nič več, je vprašala: “Kdaj se boš oženil?”
“V enem mesecu. Ne morejo gami. Tri roke morajo biti Pri hiši”.
Tri? — je pomislila Urška: Katero si si izbral?”
Jerneje je stal sredi izbe in Pogledal Urško v oči; vesel Ponos je igral na njegovem obrazu; “Reci!”
“Ne uganem”. In tudi če bi uhko uganila, ne bi ugibala. (Vozel jo je tiščal v prsih.
“Liziko”.
Urško je dimilo to ime. Lizuno?” je dejala. Dekle je Jil° iz pol ure oddaljene samote in so jo tako imenovali, er ni bila priljubljena. Jer-Pojcu je bilo neprijetno.
Pa zakaj Lizuna? Lizika Je!”
Mnogo prijateljev nima. Jako je!”
Samo, davje meni po volji", ornejc je videl Urškino pre-Padenost; upornost in sovra-zaljubljenca nasproti vse-ki mu stopajo na pot, mu Jo sijalo iz oči. je res”.
, če komu ni tpo volji, se lah-ko( izogne”.
“Saj bom šla”.
J0 besede niso bile trde, da ne	biti trdejše. Pa
a s.e Jih brat in sestra pre-a lašila vseeno. Bile so prvi pot cl ta način med njima govor-^ne- Umakniti jih ni bilo več PJogoče.
Pozno nie goniš od hiše. . °Ja leta niso več za moži-iv - je pristavila Urška.
^ ' ernejca je zapeklo. Vedel kam sestra meri. Vrgel ji
zveza v Ameriki
štvo
hm
bi
dve vroči besedi v mesto. Prvič. čez pet dni je prejela odgovor. Bil je topel in ji je dobro del.
Zato je bratu laže odpustila. Bili so dnevi, ko sta šla po delu in se nista pogledala, slednjič sta spregovorila; počasi je šlo življenje svojo staro pot.
Ko so Jernejca oklicali, se poteze njenega obraza niti premaknile niso; tudi se niso takrat, ko je prišla nevesta na oglede in jo je vprašala: “In ti? Ali se ne poročiš?” Požrla je to vprašanje in je že videla sama sebe, da gre s culo od hiše.
Tri dni po Jernej če vi poroki je mlada žena očitala Urški grižljaj, ki ga je nesla v usta. Dekle ga je vzelo iz ust in ga položilo na mizo. Jerneje je molčal.
Popoldne je stopila k Brdarju in ko je dobila Ivanca na pragu, je dejala: “Ali niste danes iskali dninaric?”
Ta je pritrdil in Urška je dejala; “Jaz nimam drugega dela”.
Stopila je v izbo, da je dobila jesti. Ivanc je dejal: “Zdaj boš odveč pri hiši, odkar je prišla mlada!”
Če bi ne bila šla iz izbe, bi se bila razjokala vpričo Ivanca.
Peti dan za tem je vprašal gosposki človek iz mesta po Urški. Stopila je predenj in če bi je ne bilo sram, bi mu bila padla okrog vratu.
Jerneje je sioipil iz hiše m ni vedel kaj reči, Lizika je stala na pragu.
Gosposki človek je pozdravil in pristavil: “Sestro vzamem s seboj, če dovolite. Služila bo, da se privadi mestu, potem se poročiva”.
“Če misli, da ne more biti pri nas, naj gre”, je dejal Jerneje. Lizika se je nasmehnila, nekaj ji ni bilo prav, dejala pa ni nič.
Urška se je odpravila še tisti večer. Preden je šla, ji je dejal brat: “Del dote dobiš takoj, na ostalo boš počakala”.
Ni mu odgovorila. Ko je bila s tujim človekom v večernem mraku na klancu, se je ozrla še enkrat in Se je zadnjič razjokala . . .
Skozi okno je gledal za njima Ivanc. Nič več se ni zganilo v njem. Bil je človek, ki so mu zrasti a pleča in taka vera v lastno moč, da bi premaknil Osojnik.
ČLOVEK, KI SO MU ZRASTLA PLEČA 1.
Hitreje kakor neugnani oblaki in jesensko listje v vetru, je bežal čas nad štirimi hišami, med katerimi je stalo drevo, v svoji -pošastnosti podobno smrti.
Iz podrtije prejšnjega rodu je počasi vstajalo novo življenje. Hiše so dobivale novo lice, beda se je umaknila.
Pri Graparju so bili trije otroci, prvi deček in dve deklici. Njih bolehna mati se je sušila ob njih, očetu so upadla lica. Kakor bi se ruval s Petrom Klepcem, se je tepel z delom od jutra do večera. Posestvo je bilo s trnjem porast-! Jo, s kamenjem posuto in težko ga je bilo dvigniti iz groblja. f Pri Košanu je zraste! edini, otrok v mladeniča, z Jernej-j ceni vred sta fantovala. Ta se j je oženil na podstrešje svojega očeta in na svoje roke. Imela
Utanovljena 3, junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti elan te organizacije.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O.
L podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. IL podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 1®, O.
Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO,
34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O. Drugi nadzornik: JOSEPH GRDINA, 6205 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fu’llerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O.
ANDY KOCJAN, 211 Garjenland Ave., Niles, O.
ČLANSKI ODBOR:
MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O.
JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O.
DIREKTOR ATLETIKE:
LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O.
Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
Tem potom obveščam vse čla- Podružnica št. 8 ne glavnega odbora, da se vrši, članom podružnice št. 8 v polletna seja gl. odbora Slov.	naznanjam, da se vrši
Moške Zveze v nedeljo, 30. julija, ob 10. uri dopoldne v prostorih Slovenskega doma na 15810 Holmes Ave., Cleveland, Ohio. Vsi odborniki so prošeni, da se seje gotovo udeleže, ker moramo več važnih točk rešiti.
S pozdravom
John F. Jadrich, gl. tajnik
Podružnica št. 1 Barberton
Članstvo Podružnice št. 1 v Barbertonu in vse drugo občinstvo je vabljeno v nedeljo 23. julija popoldne na izlet ali piknik, ki ga priredi podružnica. Vse podrobnosti izveste pri tajniku Vincentu Lauterju ali katerem drugem članu.
redna četrtletna seja v nedeljo, 23. julija, ob 3. uri popoldne v prostorih Jugoslav Center na Recher Ave. v Euclidu.
Na dnevnem redu so priprave za letni izlet, ki se vrši v nedeljo 20. avgusta na “MAHONS” Dude Ranch, na Lost Nation in Reeves Rds. v Willoughby, O1.
Na svidenje John F. Jadrich, taj.
Seveda morajo biti člani keg-j Ijaškega teama člani Slov. Moške Zveze. Tajniki podružnic morajo biti zasigurani, da so člani “Ali, da takoj pristopijo v Zvezo.”
Ker je to edino razvedrilo, da bi se “OGLAŠALO” Zvezo v javnost in obenem vzbudilo aktivnost v zvezi za novo članstvo, da se bodo gotovo potrudile podružnice, da bodo zastopane to leto.
Seveda je ležeče na tajnikih, da agitirajo pri svojih podružnicah.
Zadnjo sezono je bila zastopana Podr. št. 4 v Girardu, kjer se je prav dobro obnesla, ter št. 8 pa v Euclidu. Ta ima že drugo sezono team.
Upamo, da se bodo pridružile še druge podružnice.
Za pojasnila pišite direktorju atletike Louisu Samsa, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, Ohio, ali pokličite na telefon: RE 1-5633. ---------------o------
SLOVENSKI IZSELJENCI V FRANCIJI SO OHRANILI ZVESTOBO MATERINI BESEDI IN SVOJEMU NARODU
(Nadaljevanje z 2. strani)
gorij Rožman, kot je to uredil v ostalih evropskih deželah.
Kako pa mladi rod? Že tretji rod v tujini. Drugi rod z res zelo malimi izjemami je ohranil jezik in zavest. Tretji rod je zavest še ohranil, še rad igra na naših odrih, še rad poje naše pesmi, le govorica mu dela malo težav, je pač pomanjkanje slovenskih šol, kot jih imajo na drugih delih sveta, krivo, da se govorica ni ohranila tako, kot zavest, da so sinovi slovenske matere. Vendar po zaslugi dobrih zavednih staršev mnogi lepo razumejo in govore slovenščino, le da že z francoskim naglasom.
Naša inteligenca v Parizu nas predstavlja pred svetom s tihim znanstvenim in kulturnim delom, z umetnostjo in tudi tiskano besedo. Kot majhen narod smo pač manj znani in prav ta najmanjša skupina naših izse
dano, morja in dežele nas ločijo. Skromen razgovor na daljavo pa nam poživi zavest, da nas je mnogo po vsem svetu, ki govo-
SCEGUAM
Sedaj je čas, da se organizirajo kegljaški teami za kegljaško Ijencev morda naj lepše širi in
sezono 1961-62. Glavni odbor je sklenil, da plača zveza pristopnino (Entry Fee) v Kegljaško ligo vsoto $25 za vsak team za sezono.
zastopa naše ime v velikem tu jem svetu.
Psalmist pravi: Kako dobro in prijetno je, če bratje prebivajo skupaj (Ps. 132, 1). Nam to ni
rimo isto govorico in predstavljamo svetu naš narod, njegove običaje in našo kulturo.
Rev. Stanislav Kavalar
Nekako petino spanja redno "presanjamo’
Včasih so ljudje veldiko dali na sanje ker se si. jih razlagati kot znamenje za dogodke1 v prihod-niostii. Ob tem se j© izablikova-la pravcata “sanjska modrost,” kaitene pomembnost naj lepše po-nazarjajo razne sanjske bukve in podobne reči za lahkoverne-že. Znanost pa se je začela ukvarjati s sanjami sorazmerno pozno, in sicer najprej predvsem s psihološkega stališča, za_ to jih je razlagala kot izraz prodiranja podzavesti v zavest. Razlage so se opirale le na pripoved prizadetih. Ker pa iz izkušenj vemo, kako nedoločno se včasih spominjamo sanj, se sodobna znanost ni mogla zadovoljiti le s tem pripomočkom.
Zdaj je proučevanje sanj zasnovano na fizioloških podatkih, ki so jih zadnja leta zbrali v raznih institutih po svetu. Poskusi so ovrgli napačno domnevo, da se človek, ki sanja, nemirno premetava. Poprej je namreč veljalo; čim nemirnejši je kdo v spanj u; tem huje ga mora tlači,” to pa po novejših ugotovitvah (ne' (Etaži Ko se človek v spanju obrne, so sanje že zaključene ali pa se začenja novo Obdobje počitka. Po elefc-troencefalografski metodi — poskusnem zajčku pritrdijo na lobanjo elektrode, povezane s po-sdbnim aparatom, — je mogoče zapisovati krivuljo sanj ter po njej ugotavljati, ali so sanje meglene, izrazite, prekinjene itd.
o tej krivulji ugotovi razisko-Velec začetek in konec sanj; res. ničnost tega, vsaj po navadi potrdi tisti, ki je sanjal. Ker pa tudi to še ni povsem zanesljivo, so iskali nove možnosti.
Pred nekaj leti so fiziologi chi. caške univerze ugotovili, da se oči premikajo pod zaprtimi vse-kamii samo takrat, kadar človek sanja. V tej zvezi so potem začeli uporabljati srebrne elektrode, ki so jih spečim polagali na sence in čelo. Ugotovitev: oči sanjajočega premikajo impulzi iz tistega mpžganskega dela, ki delujie tudi med spanjem. Primerjava' je pokazala, da se oči spečega premikajo prav tako, kot bi se, če bi vsebino sanj doživljal v budnem stanju. Ce kdo v sanjah gleda v daljavo, se oči premikajo komaj zaznavno, brž ko pa je sanj konec, se tudi oči umirijo.
Vrstili so se; poskusi, prav tako tudi ugotovitve. Vsak človek sanja vsako noč. Kdor trdi, da se mu ni nič sanjalo, se sanj ne opominja. Spomin je najilzrazi-tejši, če se zbudimo takoj po sanjah. če se človek zbudi sam ali ga zbudijo drugi takoj potem, ko so se mu v spanju premikale oči pod zaprtimi vekami, se v 70 odstotkih primerov dobro spominja sanj. Ce je med umiritvijo oči in zbujen jam petminutni časovni presledek, se veči. na ljudi ne spominja ničesar.
Človeku se sanja povprečno po sfcrikrat v eni noči, dolžina sanj Pa je odvisna od trdnosti spanja. Najbolj trdno spimo prvih dvajset minut, za ta čas se veči-n-cma ne spominjamo sanj. V naslednji poldrugi uri je spanje manj trdno, sanje pa trajajo povprečno po devet minut. Tretja skupina nastopi po navadi v
Dr. Dement je dokazal, da so sanje nujne za človekovo duševno zdravje. Prostovoljce je pri poskusih zbujal, brž ko so začeli sanjati, drugo noč pa je ugotovili, da so sanjali za 30 odstotkov več, kot je znašalo povprečje. če jih je ob začetku sanj zbujal več noči zapovrstjo, so bili podnevi živčni in niso mo. gli zbrano misliti. To je proučil še z drugim poskusom, pri (katerem je eno skupino zbujal ob začetku, drugo pa po zaključku sanj. Zbrane podatke je strnil v ugotovitev: na splošno se dobro počuti in se tudi duševno okrepi za naporno delo, kdor se v zadostnem spanju tudi “dodobra nasanja.”	G.
Južna Afrika proti obisku Williamsa
WASHINGTON, D. C. — Južno-afriška vlada je sporočila, da bi ji bilo ljubše, če bi državni podtajnik M. Williams prišel na obisk tja kdaj “kasneje.”
Williams gre jutri v Lagos v Nigerijo, kjer bo konferenca poslanikov ZDA v Afriki. Od tam bo potoval v Angolo, Mozambik, Basutoland, Bečuana-land, v Rfodezijo in na Madagaskar.
Zenske dobijo delo
Delo za žensko
Hišno delo, kuha za 2 odrasla, malo pranja, mora razumeti angleško. Svojo sobo. Kličite WY 1-6554.	(136)
HELP WANTED MALE
WANTED Short Order Cook
Friday & Saturday night
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avc.
EN 1-5214	(
MALI OGLASI
V najem
4 sobe in kopalnica, zgoraj, se odda paru srednje starosti na 1124 E. 68 St. EN 1-1084. (139)
Lepo stanovanje
Odda se 4 sobe in garaža za malo družino. Plin in elektrika vključena. $65. Na 708 E. 157 St., blizu Holmes Ave.
Enodružinska — $9500
5-sobna enodružinska hiša naprodaj na 7. 73 st., znotraj na novo dekorirano, nov plinski furnez, nova streha, potrebuje barvanje zunaj. Vdova mora prodati. Kličite
BENICH REALTOR LO 1-2293
Sobe se odda
4 sobe se oddajo, zgoraj, vse dekorirane, na 15504 Holmes Ave. Kličite GL 1-7487.	(138)
Naprodaj
Naprodaj je trgovna z pijačo (beverage store) v St. Clairskf naselbini na 5516 St. Clair Ave. UT 1-0450.	—(138)
Dobri kupi
Ranch hiša, 3 spalnice, kakor nova, priključena garaža za 2 kave, ve'ik lot.
štividružinsko zidano poslo-
četrti uri spanja, ko trajajo ' P J« 6 sob vsako stanovanje, 4 sanje po 19 minut; proti koncu spanja so najdaljše: do 28 mi-
plinski furnezi. $25,500.
Blizu E. 140 St., dvodružin-
'io očitek; “pa pisma, ki jih sta eno posteljo in ono skrinjo ^sariš v mesto?”	.in drugega nič razen ljubezni;
“Odgovorila mu še nisem”, Idnina ju je redila.
Jti dejala “radi tebe ne!” Sol-	(Dalje prihodnjič)
NEMIRNI SVET — Na levi zgoraj je;:sh\a učilnice v Hong Kongu, angleški koloniji na Kita jakem, kamor prihajajo vedno novi begunci iz rdeče Kitajske. Na desni zgoraj / vidimo italijansko policijo, ko išče s pesmi sledove za nemškimi tirolskimi nacionalisti, ki vrše v zadnjih tednih razna nasilja ne sa rm v Južnem Tirolu, ampak tudi druijod v sev. Italiji. Napis na levi spodaj kaže, da je le še 75 metrov do meje v Zah. Berlinu, kar pa izg leda kopalke na desni ne moti prehudo.	^
nut. Podatki kažejo, da med ska bisa zelo čista, ekstra lot. peturnim spanjem sanjamo j Garaža za 2 kare. skupno povprečno celo uro. , Bungalow — za res dober S šumi, s hl?:dno vodo itd., kup. $14,600. ato-ato Z zur^njimi dražljaj, ni. Jjfcj gd'lfiC Sr. Realty , so mogh vplivati na začetek in	„r . * ,
j trajanje sanj. Ce m sanjajoče- 820 E- 185 St _ IV 1JJ8° Igfi poškropili s blaidino vodo, so	V najem *e odda
j se sanje v nekaterih primerih šest sobno stanovanje, vse 'prevrgle v moro. Zanimivo je, novo dekorirano, plinski fur-| da trajen zunanji šum deluje na nez in balkon. Vpraša se na I sanjajočega občutno manj kot na 5806 Bonna Ave.
tistega, ki trdno spi.
-(19,21,24.jul)


Karel Mauser:
S
*4
ši
LJUDJE POD BIČEM |
II. del
Š>
=5

28
Ko je zaslišal trkanje na kuhinjska vrata, je vede!, da mora biti tujec, zakaj luc je imel samo v svoji sobici. Obšel £a je občutek, da se je nekaj zgodilo in ko je vstal od pisalne mize, je čutil, da se trese. Odprl je vrata, da je svetloba planila po hodniku.
— Kdo je?—
Zdaj so koraki prihajali od kuhinjskih vrat in v kvadrat svetlobe je stopil človek, ki ga je Razpet poznal. Poznal predobro. Bil je tovariš Saša.
—< Zdravo, tovariš Razpet!
Razpet je vedel, da ni prišel sam. Sašin pogled je bil uraden, mrzel in pod temnim, zimskim plaščem so Razpetove oči mogle otipati pištolo.
— Izvoli, tovariš. —
Razpet je zaprl vrata in ko je Saša ogledoval revno notranjščino, se je iz Razpeta utrgal strupen posmeh.
Živim kot se proletarcu spodobi. V Ljubljani kaj takega niste navajeni, kaje? —
Vedel je, da nima več kaj igrati.
Saša je šel mirno po sobi, slekel plašč, ga obesil na žebelj in sedel v naslonjač.
— Nisem mislil, da ti gre tako slabo — je rekel, odprl dozo in ponudil tudi Razpetu. —Vidim, da Natašo pogrešaš.
— Pusti to — je siknil.
— Na moje pismo nisi odpisal — je rekel mrzlo.
— Nisem — je rekel Razpet. — Bilo bi brez pomena. V gotovih stvareh se ločimo* Nekoč smo rekli, da je kritika v partiji potrebna in nujna, zdaj moraš biti tiho, če z njo oplazi' tudi po vrhovih. —
— Oprosti, tvoja kritika ni konstruktivna. Očitaš stvari, ki samo kažejo na tvojo lastno zagrenjenost. Moraš priznati, da si v Zadružnem domu pogorel, da so tvoji načrti propadli in da na ljudi nisi znal vplivati. Sestanek, ki si ga sklical, je bil blamaža za nas vse.
— Blamaža? V čem? Odgo-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
MORTON GROVE — BY OWNER Lannon stone, face brick ranch. 6% rms., 3 twinsize bdrms. 2 baths. Att. gar. Beaut. Indscpd. 80 ft. lot. Cent, air cond. 2 Lannon Stone frpls. Jalousie patio, full paneled bsmt. Blinds, drapes, crptg., alum. comb, strms.-scrns., awnings, dishwasher. Open Sun. $38,500. 9217 N. Newcastle. YO. 5-G098.	(136)
POSEN — BY OWNER Lge. 2 bch-m. ranch on 55x145 ft. lot. Gas ht. 2 car gar. Sell furnished or unfurnished. F.H.A. $700 down. Priced for quick sale due to job transfer. FU. 8-5649 all day Sun., aft. 6 p.m.. Monday & Tues. (136)
HOMEWOOD — BY OWNER 3 bedroom brick ranch. Tile bath. 1% car garage. Full basement. Large living room with fireplace. 1813-186th PI. Ph. SY. 8-5280.
(136)
BY OWNER — 4400 N. 3300 W. Lge. 514 room frame sided bungalow. 2 lge. bdrms. Lge comb. kit. & dinette. New cer. tile bath. Full bsmt. Lge. end. porch. Expand, attic. Gas ht. 2 car gar. $18,500. 1R. 8-7968.	(136)
BY OWNER — 7 room brick residence. 5 bdrms. Tile bath. Cabinet kitchen. Full basement. Many extras. Priced for quick sale at $15,500. VA. 6-7392.	(137)
varjal sem ljudem tako, kakor nam je bilo rečeno? V Srbiji so. In če bi rekel, da so v Sibiriji ali bi bilo boljše? Saj smo tudi to že govorili. Zakaj nisi prišel ti ali kdo drugi, ki morda kaj več ve? Sicer pa, oprosti, zdi se mi, da vsi isto verno. —
Hotel ga je zabosti z besedo, ker mu je presedal njegov mir in njegova vzvišenost.
— Misliš, da boš zdaj naredil čudež, ker si izmoledoval grob belemu komandantu, ki si mu ti sam končal račune? —
Sašin odgovor je bil bodalo, ki je s svojo ostrino pokazal, počemu je prišel njegov gospodar. — Vsaj poskus je — je rekel Razpet.
— Po moje zelo ponesrečen. Sicer pa so tvoja poročila v zadnjem času bila tako vodena, da smo zahtevali še posebna od tovariša Cestnika. Ta so precej drugačna od tvojih, tovariš Razpet. Bil sem prisil jen, da sem poslal dva tovariša k tovarišici Silvi, kjer bosta napravila hišno preiskavo. Cest-nikova poročila namreč jasno izpričujejo, da je bila v dobrih odnosih z belimi tukaj in da je obiskovala tudi hišo tvojega sovražnika Rekarja Franceta in njegovega brata. V zadnjem mesecu zahaja tudi v cerkev, česar v tvojem poročilu nisem zasledil. —
Razpet je čutil, da bledi.
— Po ustavi ji nisem mogel braniti, povrh vsega sem iz karakteristike videl, da ni v partiji. —
— že to bi ti moralo biti dovolj, da je sumljiva. Imela je otroka z italijanskim oficirjem. —
Zdaj je Razpet zrastel.
— Vprašajte Bregarja. Ta bi vedel povedati zakaj. Ne dovolim, da se dejstva potvarjajo. Mi smo nekatera naša dekleta, tovariš vaša, naravnost pošiljali Italijanom, da smo dobivali novice. Potem bi zaslužila isto sodbo. —
— Z Bregarjem si pač nista dobra, kajne? Nerodna zadeva pač, toda zdi se mi, da pri zadevi nisi brez krivde. —
— Ne govoriva o krivdi, tovariš — je rekel jedko. — Nihče ni brez nje in lahko rečem — večji človek, večja krivda. Bil sem v gmajni med prvimi in nikoli na osvobojenem ozemlju, dokler ni bilo vse svobodno. —
Saša se je ugriznil v ustnice.
— Strupen si, tovariš. Ne zanikam zaslug, ki jih imaš.—
Razpet se je umirjal, zdaj je bil samo še jedek kakor nekoč, ko je zaslišaval druge. Za Silvo se ni bal. Zavoljo tega, kar je sporočil Cestnik, jo kvečjemu lahko zaslišijo in namignejo, da prosi za premestitev ali da se umakne iz učiteljske službe. To pa tako namerava.
Saša je vrtel zapestno uro na roki. Tovariša se dolgo mudita. Nemir, ki ga je kazal Saša, se je znova oprijema tudi Raz,peta. Morda ima Silva vendarle kaj, na kar bi se mogli obesiti. Postajal je nesi-guren nič več trden, kakor je bil še pred hipom.
— Za tebe mi je žal — je nenadoma rekel Saša. — Prepričan sem bil, da boš v partiji zlezel naprej. Z vsem tem si se za dolgo pokopal. Ukora tudi jaz ne bom mogel preprečiti. Moral se boš na nek način opravičiti. —
Razpetov obraz se je spačil.
— Ne mislim se opraviče-
vati. —
— Ti veš — je rekel Saša in se vzdignil. — Grem gledat za njima. Nekaj ne more biti prav. Ostani tu, ker se vrnemo k tebi. —
Zlezel je v plašč in Razpet je prižgal luč na hodniku, da je vidci po stopnicah.
Ko je Razpet ostal sam, ni mogel več sedeti. Nemir v njem je rasel, natančno se je zavedal, da je bil Cestnik navaden vohun, ki mu ga je na' vrat poslala partija, ker Silvi ni zaupala. Zasledoval ju je, malomarno zasledoval, da niti slutil ni in pošiljal poročila v jjubljano. Takrat bi ga v gmajni moral ustreliti. Njega in njegovega strica.
Begal je po sobici kakor po kletki, toda vedel je, da je proti tajni policiji brez moči. Ničesar več ne more napraviti.
Ko je dobre pol ure pozneje zaslišal korake na stopnicah, je ujel tudi Silvine stopinje. Rahlo upanje, da ji pač kaj posebnega ne morejo očitati, je zdaj splahnelo. Za prazen
niči bi je ne vzeli s seboj.
Ko je odprl vrata, je videl. Silva je šla prva, s kovčegom v roki in oblečena v plašč. Bila je bleda, vendar se mu je nasmehnila, ko ga je pogledala.
Saša se ni slekel. Uradno mrzlo je buljil v Razpeta. Nato je segel v aktovko in mu skoraj pod nos prinesel zamazano, broširano knjigo.
— Poznaš to? —
Poznal jo je. Bila je Črna knjiga, kj so jo izdali beli med revolucijo.
— Kje ste to dobili, Silva? — je dihnil. Moči so ga zapustile, vedel je,da ne more več migniti, da ne more narediti ničesar, kar bi ji pomagalo.
— Druga plat zvona, tova-
riš Razpet. Dal mi jo je Matevž Rekar. —
— Preiskavo napravimo tudi pri njem — je hladno rekel Saša.
Razpetov obraz se je zaničljivo potegnil.
—i Nimate daleč, tovariši. Samo dobro čez cesto, na pokopališču. —
Saša ga je strupeno ošinil. — Mrtev torej? —
— živih tu ne pokopavajo — mu je Razpet vrnil strup. Silva se ni premaknila. Stala je na robu mize, kakor da se vse to nje ne tiče.
— Počemu ste jo imeli, Silva? — se je izvilo iz Razpeta.
— Hotela sem videti celo sliko, tovariš Razpet. Vi rni je
niste pokazali. —
čutil je, da mu hoče pomagati, da ji je težko, ker ga je spravila v težave.
— Sliko iz sovražnih virov, tovarišica — se je namrdni' Saša. — Zbrali smo dovolj virov mi sami. Ti zadoščajo, morali bi zadoščati vsakemu državljanu. —<
Razpet je čutil, da se mu nabira v grlu, da mora ziniti, da mora udariti po tem napih-
njenem človeku, ki je dobršen del revolucije prebil na varnem.
—- Mislim, tovariš Saša, da bo nekoč zgodovinar prebiral tudi sovražne vire. O tistih vrnjenih tisočih naši viri molče. —
(Dalje prihodnjič)
------o------
— Premogarji morajo obiskati določeno število tečajev o varnosti in prvi pomoči.
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATER 1X6
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpiago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
Andy mmm in mm
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
Poslovni orad naprodaj!
Dobro stoječi poslovni urad se p\voda z vso opremo pisarne,
kot tudi pohištvom v stanovanju, ki se nahaja poleg urada v
pritličju na glavni prometni cesti v slovenski naselbini.
Kdor si želi zagotoviti lepo bodočnost, naj kliče za pojasnila
431-3500
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.. 11002 Lakeshore Btvd.
Pokličite podnevi nli ponoet HEndergon 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
Zakaj ima POC PIVO boljši okus

»■ . . . .* ....
Pilseiier Brewin£ Co.4 Cleveland, 0Tii4
ONO JE PRECEJENO!
Zlata barva in okus, ki napravljata pivo tako osvežujoče, nastaneta pri srečanju variva s hmeljem. Hmelj daje oni določeni priokus in lesk, ki moreta pogasiti žejo kot nobena druga stvar. Toda hmelj je občutljiv, v pivo ga je treba kuhati z največjo skrbnostjo.
Zaradi tega uporabljamo poseben postopek. Mi ga dejansko “pretiskamo.” To delamo ker je “dognavanje” dejavni, vrteči se postopek mešanja. Prinese poln okus naj-
CLEVELANDSKO SLAVNO PILZENSKO PIVO
boljšega hmelja, ki ga uporabljamo. Lažji, čistejši okus, kot bi ga moglo dati golo varjenje.
Tehnologija je pri POC zelo napredovala, vendar ne preveč. Še vedno uporabljamo dodatke, ki jih ni videl noben laboratorij: tradicijo, dediščino, značaj in nad vsem — smoter. Naš smoter je variti najboljše pivo, pivo, ki ima enostavno boljši okus od vseh drugih. V tem. pogledu smo odlično uspeli.
POC ima boljši okus!