GLASI Leto XIV Št. 22 Ravne na Koroškem, 1. decembra 1977 Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost 2elezarne Ravne Ureja uredniški odbor: Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Maribor Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Plodno delo komunistov Povzetek poročila o delovanju OK ZKS Ravne v obdobju 1973—1977 Pred volitvami je komite ob-C|nske konference ZK pripravil Obsežno politično poročilo o dejanju zveze komunistov v ob-'Mi Ravne. Poročilo objektivno Uravnava slabosti in uspehe dejanja komunistov v preteklem pandatnem obdobju 1973—1977. , njega povzemamo nekaj b'i-s‘Venih sestavin. Delovanje zveze komunistov se !e v preteklih štirih letih odraslo v krepitvi samoupravnih in Jdegatskih odnosov. Komunisti, ®rganizirani v svojih osnovnih fganizacijah, so svoje idejne in pcijske usmeritve črpali iz reso-Uc>j 7. kongresa ZKS in 10. konusa ZKJ. V ospredje političnega , lovanja so postavljali uresni-e^anje nove ustave in zakona združenem delu. , Skozi uresničevanje omenjenih ®°kumentov pa so naši komunisti Osegli naslednje: -7- ustrezno samoupravno orga-d-ziranost delavcev v združenem ?elu, kjer se je povečalo število Ohieljnih organizacij združenega dola, ,.7- v precejšnji meri so podruž-?*li proces samoupravnega družnega planiranja, I razvili so delegatske odnose I? s tem omogočili delovnim lUdom, da odločajo o celotni dižbeni reprodukciji, odpravili so nekatere sojine razlike, ki so se odražale v ;,6Utvi OD, stanovanj, štipendij- !ki 1 politiki, regresih itd., IZ VSEBINE ^ Gibanje na svetovnem žele-» zarskem trgu * Komunisti smo navzoči v vseh » sredinah našega življenja F Sindikalni občni zbori * Odgovornost delavcev za krši-k icv delovnih obveznosti ? Tehnične izboljšave * Mnenja delavcev: Naš prosti ^ čas * Stanovanjskim problemom po & robu * KS Ravne — naloge so izpol-» hjene * Kaj in zakaj kupujemo v » Avstriji * Kaš intervju: Številne naloge * svetov potrošnikov Koroški knjižničarji ob mese-| cit knjige ^ Zmeraj beremo že odbrano & Kako poceni do knjig | Rekreacija in šport Mladi fužinar — zgradili so veliko število družbenih stanovanj in pospešili izgradnjo individualnih hiš (novo naselje Javornik, Dobja vas, Janeče, Kotlje itd.), — z združevanjem sredstev in s samoprispevki je omogočena gradnja šol, vrtcev, telovadnic in drugih objektov družbenega standarda, — s svobodno menjavo dela so omogočili vzajemni odnos razvoja družbenih dejavnosti, ki se realizirajo skozi samoupravne interesne skupnosti, — čeprav še ne dovolj, vendar pa so odprli precej novih delovnih mest (tovarna konfekcije, TOZD farmacevtske proizvodnje Prevalje, železarna je zgradila sodobno tovarno industrijskih nožev, postala proizvajalec kovaških, hidravličnih in raznovrstnih stiskalnic ter strojev, izboljšani so pogoji dela itd., — veliko bolj so podružbili kadrovsko politiko, splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, — uspeli so približati kulturne stvaritve ljudem in jih vključili v oblikovanje kulturne politike itd. URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Ugotovljeno je, da je družbenopolitična aktivnost zveze komunistov vzpodbudila delavce v organizacijah združenega dela in ustanovah, da so začeli spreminjati obstoječe stanje skladno z zakonom o združenem delu. Pomemben rezultat so dosegli na področju samoupravnega organiziranja delavcev. Podatki kažejo, da je kar 86'°/o vseh zaposlenih v občini v TOZD ali DS in je poprečno 105 delavcev v eni TOZD oz. DS. Oblike osebnega izjavljanja so razgibale samoupravno in politično življenje v temeljnih in drugih OZD. Delavci so ga sprejeli za svojega. Ugodno za delavce je, ker osebno izjavljanje mnogo prispeva k obveščanju delavcev, k javnosti dela, odpira vrata kritiki in kontroli. Kljub dobrim rezultatom na področju samoupravnega organiziranja pa ni mogoče reči, da so urejeni tudi dohodkovni odnosi, ki pa jih zakon vendarle postavlja v ospredje. Viden napredek sta dosegla železarna Ravne in Rudnik Mežica, drugod pa to spreminjanje odnosov prepočasi teče, poraja se celo »podjetniško« obnašanje nekaterih TOZD. Na kratko pa je ocena taka: družbenoekonomski položaj delavcev ne bo v skladu s sprejetimi dokumenti vse dotlej, dokler ne bomo dosledno uveljavili dohodkovnih odnosov. RAZVOJ DELEGATSKIH ODNOSOV Za razliko od odbornika ali poslanca delegat ni prepuščen samemu sebi. Pa vendar je kljub (Nadaljevanje na 2. strani) Kako izpolnjujemo gospodarski načrt Le dva meseca nas ločita od konca leta, zato že sedaj lahko ocenimo, koliko nam bo letos uspelo uresničiti sprejete planske obveznosti. Pričakujemo, da bo skupna planirana proizvodnja delovne organizacije dosežena, vendar bo večina TOZD zaostala za načrtovanimi količinami. Takšno oceno potrjujejo oktobrski dosežki in desetmesečna proizvodnja. (Nadaljevanje na 2. strani) Kmalu le spomin (Nadaljevanje s 1. strani) Večletni pregled podatkov o proizvodnji sicer kaže, da je v oktobru običajno proizvodnja večja kot v ostalih mesecih, toliko izdelkov kot letos pa doslej še nismo izdelali. Zaslugo za to imata TOZD valjarna, ki je potolkla vse dosedanje rekorde in za 22 '»/o presegla mesečni načrt, in jeklarna, ki je v vseh letih doslej le dvakrat imela večjo mesečno proizvodnjo, kot je bila oktobrska. Prvič letos je presegel načrtovano proizvodnjo tudi je-klovlek, vse ostale TOZD pa so bolj ali manj zaostale za načrtom. Celotna delovna organizacija je presegla mesečni načrt skupne jeklarna 108,7 jeklolivarna 84,0 valjarna 122,0 kovačnica 83,5 jeklovlek 103,1 stroji in deli 76,5 industrijski noži 40,0 pnevmatični stroji 91,7 vzmetama 92,3 rezalno orodje 77,3 Skupaj 111,6 Na zaostanek predelovalnih TOZD so vplivale delno spremembe asortimenta, pomanjkanje naročil (čeprav se stanje že nekoliko popravlja) pa tudi neusklajenost kapacitet. Zato je sedaj že sigurno, da letnega načrta proizvodnje ne bo dosegla nobena TOZD mehanske obdelave, pa tudi ne jeklolivarna in jeklo vlek, ki imata predvsem zaradi pomanjkanja naročil tolik- Plodno delo (Nadaljevanje s 1. strani) uspehom tu še mnogo nedorečenega, brez natančnejših opredelitev, kar pa nujno vodi k takemu delovanju delegatskega sistema, ki si ga nismo zamišljali. Med osnovne subjektivne razloge za ugotavljanje slabosti v delegatskih odnosih lahko štejemo neaktiven odnos družbenopolitičnih organizacij do prakse in razvoja delegatskega sistema. Obveščanju, ki je temeljni pogoj za delovanje delegatskega sistema, ni bila posvečna ustrezna pozornost. Vsebin, oblik in metod obveščanja nismo prilagodili ustavni vlogi delavca oz. TOZD, saj podrobnejša analiza obveščanja pokaže, da delavci sploh ne prejemajo obvestil o stanju v družbenopolitični skupnosti, v SIS, o usodi oz. stanju združenih sredstev v banko, o sredstvih, združenih za skupna vlaganja itd. Tudi oblike se niso dovolj spremenile oz. dopolnile. Še vedno prevladuje glasilo o okviru delovne organizacije in pomembna oblika je še vedno oglasna deska. Osnovna slabost pa je v tem, da je še vedno osnovno obveščanje o spre- proizvodnje za 11,6 a/o, izdelkov za prodajo je bilo izdelanih 17,6 ®/o več, dejansko pa smo jih odpre-mili 13,1 '“/o več. Večje količine so povečale tudi vrednost prodanih izdelkov, tako da je bila planirana mesečna realizacija presežena za 9,6 '“/o. Oktobrski uspeh se odraža tudi v kumulativnih rezultatih. Približali smo se planirani desetmesečni skupni proizvodnji in le še za 0,8 “/o zaostajamo za načrtom, plan desetmesečne realizacije pa smo celo presegli za 5,3 '°/o. Koliko posamezne TOZD presegajo ali pa se približujejo načrtu, kaže pregled. — 100,7 86,9 77,3 88.2 137,2 101,4 114,9 108,4 91,6 107,4 98,7 83,7 87,5 85,4 90,6 92,2 76,5 77,8 73,1 103,3 86,9 96,2 100,7 83,2 86,0 128,7 95,0 110,7 109,6 99,2 100,8 šen zaostanek, da ga do konca leta ne bosta mogla več nadomestiti. Planirani realizaciji se bodo TOZD bolj približale, saj so zaradi spremenjenega asortimenta izdelkov bile dosežene višje cene na enoto, dosegle pa bodo načrt realizacije le TOZD valjarna, kovačnica, rezalno orodje in morda pnevmatični stroji. 2. I. komunistov jetih sklepih, ne pa o predlogih, variantah itd., da obveščanje ni namenjeno vsem delavcem ampak le izvoljenim delegatom, pogosto pa še tistim ne. Obveščanje torej danes ni dejavnik, ki bi sam po sebi razvijal delegatske odnose, javnost dela, kontrolo in kritiko. Predvsem pa obveščanje še ne prispeva k večji odgovornosti izvoljenih delegatov in nosilcev družbenih funkcij, med drugim tudi zato, ker delo ni dovolj javno, ker del avbi in tudi družbenopolitične organizacije marsikdaj ne vedo, o čem v organih odločajo, kakšna stališča zastopajo itd. Tudi metode dela še niso jasne, saj večina članov delegacij in stalnih delegatov ne ve, na kakšen način naj vzpostavijo stik s temeljno delegatsko ravnino, s samoupravnim organom, z drugimi delegacijami itd. Nismo odgovorili na vprašanje, ali naj ta stik vzpostavi sam delegat ali naj bo to sodelovanje bolj organizirano itd. Zelo zanemarjeno je načrtovanje samoupravnega dela, saj ni programov dela posameznih organov. Obstoječe metode dela v bistvu vsiljujejo sprejem predlogov po- slovodnih in strokovnih organov. Gradivo je namreč praviloma preobsežno, nerazumljivo, brez različnih variant in opredeljenih posledic. Praviloma je predlog v eni varianti, gradivo pa je naravnano v njen zagovor. To pa med delavci in delegati povzroča nezainteresiranost, apatičnost, občutek nemoči in občutek, da služi delegatski sistem samemu sebi, ne pa njim za uresničevanje njihovih interesov. Do sedaj tudi ni bilo zaslediti dovolj vzpodbude delegatom, da dajo iniciative, da prosto, izven dnevnih redov in predlaganih stališč, spregovorijo o odprtih problemih posameznih področij in s tem oblikujejo svoj interes in iniciative. SVOBODNA MENJAVA DELA Odnosi med delavci TOZD in delavci delovnih skupnosti skupnih služb v materialni proizvodnji so še v glavnem proračunski in odmaknjeni od vsakodnevnih problemov delavcev. Družbenopolitične organizacije v temeljnih organizacijah in samoupravnih skupnostih so v tej smeri premalo delovale, zato se ti odnosi prepočasi spreminjajo. 8. seja CK ZKS je na to še posebej opozorila in bi se morali komunisti v teh sredinah bolj organizirano lotevati teh problemov. Tudi sindikalne organizacije bodo morale več storiti pri premagovanju zastarelih odnosov. Sprejemanje sporazumov o temeljih srednjeročnih planov za obdobje 1976—80 je za nami. Kako daleč pa smo pri izvajanju, kje smo v pripravah za ukrepanje, če ne bo vse tako, kot smo se sporazumeli? Ne bo dovolj ugotavljati pa morda večkrat iskati za lase privlečenih opravičil, temveč pošteno in odkrito bomo morali spregovoriti o resnosti, ki je bila ali ni bila prisotna na samem začetku. Tolikokrat napisana odgovornost bo morala biti »pod lupo« ravno pri aktivnem vključevanju ZK v zaposlovanju in pri ukrepanju. Samo kritizirati ob posledicah ni naš namen, še manj pa delovna smernica. Umik v kritiko lahko pomeni tudi pomanjkanje samokritike. Ali je res dovolj ugotovitev, da delavci v TOZD nimajo zadostnega vpliva na delo DS v DO, interesnih in družbenopolitičnih skupnostih? Kdo pa je kriv, da je še danes tako? Prav gotovo obe strani sporazumevanja. In zakaj? Zato, ker nismo osvojili pomena neprestanega sodelovanja, spreminjanja in dogovarjanja v trenutnih in dolgoročnih predvidenih situacijah, ker še vedno precejšnja večina gleda sporazumevanje kot dodatno delovno obremenitev in napor, ne pa kot edino možno obliko razčiščevanja in s tem reševanja vedno spremljajočih in trenutno nastalih problemov. Uveljavljanje načela svobodne menjave dela med delavci v TOZD materialne proizvodnje in delavci TOZD družbenih dejavnosti je sicer v letošnjem letu doseglo boljšo kvalitetno raven s podpisom samoupravnih sporazumov o osnovah srednjeročnih planov in letnih programov tekoče dejavnosti. To pa je praviloma tudi vse. Pri svobodni menjavi dela so izredno pomembne povratne informacije. Če pa tega ni, ostane človeku slab okus o tem, da so odločitve morda bolj odraz glasovanja posameznikov kot pa delegatske baze. Brez dvoma bo treba v Prl" hodnje navedene slabosti odpraviti in doseči višjo stopnjo sporazumevanja pri reševanju vprašanj družbenega razvoja. DOHODEK IN OD PO VLOŽENEM DELU Skupni prihodek je najpomembnejša novost ZZD, ki bo predvsem omejila »podjetniško« obnašanje posameznih TOZD 5” s tem pomembno prispevala k uveljavljanju družbenega značaja proizvodnje. Udeležba v skupne”1 prihodku se načeloma pojavi šele takrat, ko je skupen proizvod kot rezultat dela vseh med seboj povezanih TOZD tržno realizira”’ Pogoj za takšno ugotavljanje dohodka pa je vsekakor dobra organiziranost DO, TOZD, in sicer po tistih delih, ki so tehnološko povezani v celoto. Nadalje Je nujno, da za vsak proizvod ugotovimo prispevek delavca z milim delom, gospodarjenjem ter upravljanjem z družbenimi Pr°' izvajalnimi sredstvi k prispeva' nju skupnega prihodka TOZD °*" DO. To pa so osnove in oben®” pogoji, da pospešimo proces »Pre' našanja« dohodka na TOZD i” “ tem odločanje delavcem, da b®d° čutili svojo objektivno soodvisnost in odgovornost z vsemi delavci, povezanimi v proces” družbene reprodukcije. S tem * krepi materialna baza ne sa”1 združenega dela, ampak tudi P”' ložaj delavca in zadovoljevanj njegovih osebnih potreb, i”1?' resov družbe, v kateri živi 111 dela. Za nagrajevanje po vložen®” delu oz. delovnem prispevku daJ zakon o združenem delu jaS” stališča. V času uresničevanj” ZZD pa se ugotavlja, da še ”1®' rila za nagrajevanje po vložen®” delu niso izdelana v vseh DO. * je akcija, v katero moramo vklju? čiti najširši krog delavcev že W izdelavi predlogov. Delitev OD je eden temelj”1^ odnosov, za katerega ZZD odločno zahtevo, da ga uredi1” tako, da bo dohodek delavca * razmeren rezultatu njegov®®, dela. To niso nova načela, aI”p0. zahteva že sprejetega načela- 1 samezne DO se vse preveč 1 gubljajo v malenkostih, osn° usmeritve z ZZD pa zanemari* To je primer ukinitve delo v” mesta (kot org. pojem še oSia«eii kot temelj za OD. Zakon z prvenstveno poudariti, da 1 vsak delavec pravico do OD z a ker dela in s tem ustvarja, zato, ker je na takšnem ali 0 gačnem delovnem mestu. URESNIČEVANJE KADROVS*® POLITIKE '1(9 i Izvajanje kadrovske polit”K ena od osrednjih nalog zveze ^ munistov, kajti kadrovanj® občasna naloga, temveč proces na vseh področjih ” pa benopolitičnega življenja. Da bi dosegli pravilno kadrov”^ je treba zagotoviti demokrati ^ kot najvažnejšo sestavin®! .p omogoča, da evidentiranj® ^ oblikovanje predlogov o ,?rog” datih poteka v čim širšem fL delovnih ljudi. Če teh izhodi* upoštevamo, se lahko kaj 0gih zgodi, da se bodo v ozkih . aCjje pojavile samovoljne kombi”. in odločitve, ki lahko neg” ®/o doseganja mesečnega '°/o doseganja kumula-načrta tivnega načrta Proizvodnja v TOZD , skupne eksterne skupne eksterne proizvodnje realizacije proizvodnje realizacije vplivajo in s tem store veliko škodo politični akciji in sploh 'iudem ter članstvu. Kriteriji zveze komunistov pa Se odražajo v naslednjem: k Dosedanji prispevek posameznika za politično in akcijsko "Predeljenost pri razvoju socialističnega samoupravljanja v sredinah, kjer živi in dela. 2. Prispevek v konkretnih prizadevanjih proti nesamoupravnim ‘P nesocialističnim tendencam, v °ju proti nezakonitosti in dru-Sim negativnim pojavom. 3. Konkretno uresničevanje zakona o združenem delu. 4. Uresničevanje stališč in s*depov, sprejetih v OO ZKS In 'ačjih organih. ,5. Skrb za odpravljanje socialah in drugih razlik. 6- Sposobnost — strokovna in Mitična za opravljanje zaupane dolžnosti, funkcije in opravila. . 1. Lastna politična angažiranost zavzetost pri dosedanjem pomičnem delu. Seveda so to le osnovna merila, l°da če se zavedamo njihove 'mžnosti, lahko pričakujemo us-Mno in dosledno izvajanje kadrovske politike, s tem pa zagotovimo tudi tvorno delo izvoljena kandidata. Družbena samozaščita IN LJUDSKA OBRAMBA Do 10. kongresu ZKJ se je na Mllagi sklepov in na temeljih 'krtave pričela široka družbena Jkcija za uresničevanje DSZ. ~anes je varnostno politična si-macija v občini dobra. Z dose-ahjo stopnjo organiziranosti smo Motovili solidno osnovo za premlevanje delovanja vseh vrst pozicijskih in sovražnih skupin , ,r posameznikov in kriminali- po. Z odgovornejšim odnosom ,seh delovnih ljudi in občanov 'm subjektov DZS bomo z aktiv-Jirn angažiranjem članov ZK in ^h, naši družbi predanih ljudi tstranjevali in preprečevali vse proke, možnosti in oblike vsem rstam delovanj, ki so tuje naši '"rnoupravni družbi. , Prepočasno izvajanje DZS se pže v tem, da še ni dovolj vpleta v družbenopolitično, eko-pjhsko, vzgojno — izobraževalno Jeiavnost. Ne razume se še njena ^■hpleksna povezanost v vseh j^ikah družbenega delovanja, pslej je še preveč forumskih dfavnav, vse premalo pa je na-J0 rov, da prek konkretnih oblik kovanja za podružbljanje DSZ pstane delovni človek njen po-Ipvitni nosilec. V ta namen bo jpba organizirati akcijo, s katero vse delovne ljudi in občane .sPosobili za aktivno varstvo aših družbenih vrednot. Kultura in politika H Dveletni razvoj kulturne skupki je dokazal, da je mogoče na i^hokratičen način uresničevati ^terese delovnih ljudi, čeprav še lj. Omejenem obsegu. Mnogo je ji. povedanega o kulturnih ^'hiatorjih v delovnih organi-?c‘jah. O sklepih konference komunistov se je sicer ,hbg° govorilo, tudi večje de-(LVfte organizacije so se obvezale, w tu storijo vidnejše premike, > v tem pogledu ni bilo l'eienega kaj prida. Imamo de- lovne organizacije, ki se ponašajo z nekaterimi izrednimi kulturnimi akcijami, njihovi člani pa se tudi vključujejo v kulturno življenje širše sredine. Pri tem pa ne gre samo za omogočanje kva-liietne kulturne akcije in razvijanje kulturnih navad in potreb svojih članov, temveč, kar je še pomembnejše, gre za udejstvovanje delovnih ljudi v definiranju kulturne politike. Na drugi strani pa bi to pomenilo orientacijo kulturnih ustanov, da v svoje redne programe vnašajo tudi kulturne akcije za delovne organizacije. V nadaljnji borbi za demokratizacijo kulturne politike ima pomembno vlogo ustvarjanje pogojev, da bodo delovni ljudje neposredni udeleženci v vse bolj bogatem kulturnem življenju 'in ustvarjanju kulturnih vrednosti. Posebnega pomena je reafirmi-ranje prakse masovnega ustvarjanja v kulturnih aktivnostih. IDEJNOPOLITIČNO USPOSABLJANJE Idejnopolitično izobraževanje na nivoju občine je potekalo bodisi v sodelovanju z delavsko univerzo ali pa smo brez njene pomoči organizirali nekatere izobraževalne oblike. Pridobitev lanskega »tedna komunista« — in Poznavalci svetovnega trga jeklarskih izdelkov so napovedovali, da se bo po neuresničenih predvidevanjih v preteklem, 1976. letu, stanje v 1977. letu že v drugi polovici občutno izboljšalo. Podobno, kot se napovedi niso uresničile v preteklem letu, se ne bodo niti v letošnjem in najnovejše napovedi pravijo, da bistvene spremembe stanja ne bo vse do leta 1980. Letošnja svetovna proizvodnja jekla bo po vsej verjetnosti celo nekaj nižja, kot je bila leta 1976. Ocena proizvodnje v državah zahodnjeevropskega trga pravi, da bodo proizvedle okoli 4 «/o manj kot leta 1976. Poleg angleške državne železarske industrije in italijanske, za kateri napovedujejo naj višje izgube v letošnjem poslovnem letu, je še cela vrsta železarn v Evropi in po svetu, ki bodo letošnje poslovno leto zaključile z izgubo. Takšno stanje in predvidevanja se odražajo seveda tudi v raznih dogodkih in gibanjih, ki so značilni za krizna obdobja. Države, velike proizvajalke jekla, skušajo z zapiranjem domačega trga zaščititi lastno proizvodnjo. Proizvajalci, usmerjeni na izvoz, žele z zniževanjem cen prodati svoje proizvode in zagotoviti vsaj minimalno ekonomsko še opravičljivo izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Posledice takih gibanj so po eni strani določitve uvoznih količin, po drugi strani pa si zapored slede prijave mednarodnim gospodarskim sodiščem zaradi dum-pinškega zniževanja cen. V okviru držav zahodnoevropskega trga so ostro nastopili proti proizvajalcem betonskega železa iz okolice Brescie v Italiji, proti dum- marksistične bralnice v okviru SK, predstavlja bistveno izboljšavo osnove za IPU komunistov in drugih občanov. Razveseljivo je, da se je povpraševanje po 3500 knjigah družboslovne in marksistične literature, ki so zbrane v novih prostorih, v enem letu šestkratno povečalo, tako da so zabeležili po enoletnem delovanju marksistične bralnice več kakor 4000 izposoj omenjene literature. Da v mnogih OO interne oblike IPU in samoizobraževanja še niso zaživele v zadostni meri, je vzrok tudi ta, da smo doslej bolj težili k ekstenzivnim oblikam izobraževanja, kjer je bila npr. delavska univerza glavni nosilec, zanemarjali pa smo potrebo in nujnost idejnopolitičnega dela in usposabljanja bodisi znotraj OO bodisi kar zadeva individualno izobraževanje komunistov. Razen tega smo tudi ugotovili, da je v tistih OO, kjer je aktiv predavateljev že oblikovan ali pa pred oblikovanjem, idejno politično delo mnogo boljše. V eni izmed naslednjih številk Fužinarja bomo obširneje poročali o kadrovskih spremembah in smernicah delovanja občinske konference ZK. Povzetek pripravila: Z. Strgar pinškim cenam japonskih in šoanskih proizvajalcev nerjavnih kvalitet jekla itd. Vrsta železarn omejuje proizvodnjo s skrajševanjem delavnika. Dnevno nastopajo problemi odpuščanja delovne sile zaradi ustavitve zastarelih obratov ali omejevanja proizvodnje. Odpuščanje delovne sile in naraščajoča brezposelnost povzročata v industrijsko razvitih državah soci- alne probleme, zaradi katerih so državne administracije primorane posegati v dogajanje na tržišču jekla. Takšno stanje predstavlja tudi za naše trgovanje v izvozu, predvsem na področju konvertibilnih deviz, izjemne težave zaradi depresiranih cen, ki so posledica večje ponudbe od povpraševanja. Del naše proizvodnje, predvsem proizvodnih sortimanskih viškov moramo izvažati, da si zagotovimo potrebne devize za najnujnejši uvoz. Analize sedanjega stanja na svetovnem trgu jeklarskih izdelkov kažejo, da med najmočnejše vzroke lahko prištevamo občutno zmanjšano gradbeno dejavnost in na drugi strani povečano proizvodnjo jekla v deželah v razvoju, predvsem v Južni Ameriki, Afriki, Indiji in drugod. Velike investicije, ki so že v teku v deželah v razvoju in imajo namen zagotoviti pokrivanje lastnih potreb po jeklu in v večini primerov sosednjega področja, napovedujejo, da se proizvajalcem jekla v industrijsko razvitih deželah močno zapirajo nekatera področja za njihov izvoz, s čimer bodo morali računati že v bližnji prihodnosti. Kriza v železarski industriji je zavrla nekaj že napovedanih podražitev in povzročila tudi padec cen, kot je to primer za staro železo. Skoraj neverjetno je, da je cena za prvo kvaliteto starega železa padla od najvišje, ki je bila dosežena v letu 1974 z okoli 130 $ t, na sedanjo, ki se giblje okoli 50 $ t. Samo v zadnjih dveh mesecih, tj. v septembru in oktobru, je zdrknila od okoli 70 na 50 $ in manj. Že pred več kot dvema letoma so napovedali občutne podražitve železove rude. Zahtevki so bili celo 60 »/o in tudi več kot 100 %> na obstoječe cene. Podražitve so sicer nastopile, vendar zaradi nastajajoče krize nižje, kot bi sicer. Sedaj napovedujejo sestanek dežel, proizvajalk železove rude, predvsem dežel v razvoju, ki napovedujejo zahtevke za občutne podražitve. Proizvajalci surovega železa uporabljajo vse več bogatih železovih rud zaradi potreb Sij tehnike Svetovni železarski trg mi Komunisti smo navzoči v vseh sredinah našega življenja Poročilo organizacijskega sekretarja o delu OO, komiteja in konference ZKS železarne Ravne Dvigaj! obogatitve vsipa in s tem izboljšanja ekonomike proizvodnje z višjo proizvodnostjo in prihrankom koksa. Pravijo, da bo že prvo četrtletje prihodnjega leta prineslo to podražitev. V Jugoslaviji bomo letos prvič presegli že za pred leti napovedovano mejo 3 milijone ton surovega jekla, in če bo vse po sreči in bo proizvodnja novih kapacitet proti koncu leta stekla, bo ob koncu leta doseženo okoli 3,3 milijona ton. To je skoraj 20% več, kot je znašala proizvodnja leta 1976, in 13®/» več kot leta 1975, doslej naj večje proizvodnje jekla pri nas, ko je ta znašala 2,9 milijona ton. Ze prihodnje, 1978. leto, lahko v Jugoslaviji izdelamo nad 4 milijone ton surovega jekla. Zmogljivosti obstoječih naprav to gotovo dopuščajo in možnosti predelave so še daleč večje. Predvsem moramo pričakovati, da se bo povečala proizvodnja v novih LD jeklarnah železarn Smederevo in Zenica in da se bo z novo 60 t elektro pečjo železarne Nikšič povečala tudi proizvodnja elektro jekla. V slovenskih železarnah je znašala doslej naj višja proizvodnja jekla 1975. leta 795.000 ton. Letos je ne bomo dosegli in zopet bo minilo leto, pa ne bomo prišli čez našo doslej nedoseženo mejo 800.000 ton. Prva zasnova plana proizvodnje za prihodnje 1978. leto napoveduje, da te meje še eno leto ne bomo presegli. Prihodnje leto bo težko, ker neuravnane devizne bilance ne dopuščajo, da bi pokrili vse želje za uvozne surovine. Težave bodo z zagotovitvijo bogate železove rude za obogatitev vsipa pri proizvodnji belega surovega železa, težave bodo pri zagotovitvi potrebnih količin starega železa iz uvoza, posebno še, ker se bodo vsi potegovali za uvozno staro železo, ki je sedaj precej cenejše kot domače. Težava bo tudi z zagotovitvijo manjkajočega vložka za valjarne, ker izkazane potrebe znašajo za jugoslovanske železarne in predelavo izven združenja jugoslovanskih železarn okoli 1,7 milijona ton. Del teh potreb bodo seveda lahko pokrivale železarne, gotovo bo pa ostalo nad 1,2 milijonov ton nepokritih. Vsem željam ne bo zadoščeno in predvsem se bo treba nasloniti na domače vire in še posebej na lastne zmogljivosti proizvodnje jekla. Potrebe domačega trga bodo tudi v letu 1978 po sedanjih napovedih za okoli 700.000 ton večje od načrtovane lastne proizvodnje. V tej predvideni količini uvoza so predvsem izdelki, ki se v Jugoslaviji ne izdelujejo ali v nezadostni količini. Ker bo ob težavah z oskrbo z osnovnimi surovinami in vložkom domača proizvodnja jek- Marca 1976 smo imeli komunisti v železarni ustanovno konferenco, na kateri je bila sprejeta organizacija skladno s statutom ZKS in primerno naši samoupravni organiziranosti. Gre za kratko časovno obdobje, v katerem smo sprejeli precejšnje organizacijske spremembe, torej naredili določen kvalitetni korak naprej. Pa vendar je bilo obdobje prekratko, vsega postoriti ni bilo mogoče. Naše moči moramo vložiti v bazo, tja, kjer še nismo prisotni z osnovnimi organizacijami ZK. DELO KONFERENCE Med nedorečeno naše delo spada sestajanje konference komunistov železarne. V tem obdobju se konferenca četrtič sestaja, vendar pravih problemskih sej konference do sedaj nismo imeli, čeprav praksa kaže potrebo po takšnem načinu dela. V bodoče jih bomo vsekakor morali uvesti. Za primer nam je lahko uspešno delo občinske konference Ravne. Smo pa dali več poudarka delu osnovnih organizacij in komiteju. Konferenca bi lahko obravnavala npr. naslednje teme: — samoupravni sporazum za osebne dohodke, — posojilo za ceste, — nova samoupravna organiziranost v železarni, — srednjeročni plani, sklad skupne porabe, investicije in še kaj. Za take dogodke moramo sklicevati seje konference, ker bo le tako odigrala svoje poslanstvo. Na tretji seji konference smo izvolili 79 članov konference, ki deluje na delegatskem principu. Konferenca ima svoj izvršni organ komite, ki šteje 13 članov. Pri njej deluje idejnopolitična komisija, ki ima 9 članov in se je sestala trikrat. Izdelala je program idejnopolitičnega izobraževanja za članstvo, poseben poudarek se daje izobraževanju novo sprejetih članov v ZK. Ta program so obravnavale vse OO ZK in komite. Sprejet je bil z nekaterimi korekturami. Reči je treba, da sta komisija in komite prema- la in gotovih izdelkov verjetno nižja od predvidevanj, bo na domačem trgu še vedno manjkalo posameznih izdelkov. Ne samo v jeklarnah, tudi v valjarnah so zgrajene nove kapacitete za žico in profile, ki bodo že v prihodnjem letu precej spremenile odnose na domačem trgu, predvsem pri trgovskih kvalitetah. Nova elektro peč v Nikšiču pa odpira tudi na področju elektro jekla novo poglavje v trgovini na jugoslovanskem trgu. Neoporečna in stalna kvaliteta naših izdelkov ter izpolnjevanje pogodbenih obveznosti so poleg prisotnosti na trgu prvi pogoj, da bomo obdržali dosedanje kupce in pridobili nove. Milan Marolt, dipl. inž. lo naredila za organizirano izobraževanje članstva, kar pa že predolgo samo ugotavljamo. To se mora vnesti v program in tudi realizirati. Glede številčnega stanja konference je v zadnjem času nastala sprememba. Določeni partijski organi so preštevilni, tako je bilo z našo konferenco. Sporazumno s komitejem občinske konference smo predlagali našim OO ZK zmanjšanje, kar so te sprejele in izvolile 55-člansko konferenco. Vsaka OO ZK ima 2 člana in 13 članov komiteja. DELO KOMITEJA KONFERENCE Komite je izvršilni organ konference in šteje 13 članov. Delo je bilo zelo razgibano in živahno, saj je komite imel 18 sej in 3 skupne seie s člani sveta sindikata, predsedniki OO sindikata, ZB in mladino. Med mandatom smo morali zaradi službene funkcije tovariša Javornika namesto niega izvoliti za sekretarja tovariša Lepeja. Ta je komite uspešno vodil do konca mandata. V bodoče mora namestnik sekretarja opravljati svojo funkciio v kreativnem smislu, sicer je sekretar komiteja preveč obremenjen. Na vse seie komiteja vabimo sekretarje OO ZK in predstavnike ostalih DPO. Ker prostorskih problemov ni, se nam je tak način sestajanja pokazal zelo koristen. Možna je takoišnja izmenjava mnenj, sekretarji in člani komiteja lahko dobiio informacije, ki so najnovejše ali s terena najbolj verodostojne. S tem odpade dvojno obveščanje in tudi marsikateri sestanek. Komite se redno sestaja popoldne. Nekaj važnejših tem, ki jih je obravnaval komite na svojih sejah: — uveljavljanje samoupravnega družbenega planiranja v TOZD, DO, SOZD, — uveljavljanje ustavne vloge in položaj delavca v TOZD, — preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, — izvedba razprave osnutka zakona o združenem delu, — razprava o novem sistemu delitve osebnih dohodkov, — potrditev akcije posojila za slovenske ceste, — akcije razprav srednjeročnih programov družbenopolitični*1 skupnosti in železarne Ravne, — aktivnosti in naloge DPO ? železarni v fazi konstituiranj TOZD in priprave na volitve delegatov, — teden Komunista z geslom »človek, delo, kultura«, — ocena razmer v družbeni samozaščiti, — razprava osnutka saJTl® j upravnega sporazuma o zdruzit v DO železarne Ravne, — prilagoditev družbene samozaščite novemu zakonu, — zaključni račun in razdeli tev sklada skupne porabe, — seznanitev z elaboratom združitvi Kovinarstvo Ljubno železarno Ravne, — razprava o samoupravne® sporazumu o razdelitvi sreds® ’ pravic in obveznosti med TO* ’ — razprava o varstvu družbe nega premoženja v železarni Ra ne, — razprava o polletnih rezuh® tih poslovanja TOZD in DS, — priprave na volilne konf®' renče OO ZK in konference munistov v železarni, — informacija o temeljnih internih bankah. , Nakazanih je samo nekaj vlečko v dela komiteja, slcertL komite sproti obravnaval vso kočo partijsko, samouprav ’ kulturno in gospodarsko Pr0 ,e. matiko v železarni. V lanskem tu se je komite še posebej an®,!0 žiral in temeljito zastavil akc J v tednu Komunista »človek, kultura«. Poseben namen 3e-*e., dati temi vsebino in obliko, f . nim, da je akcija uspela, saj J kulturna klima v železarni kaK tudi v kraju porastla. Za dSP lahko štejemo že to, da se je stalo vseh 21 OO ZK, ki so oc njevale naše kulturno življenj sredinah, kjer živijo in delaj0- Precej drugače ugotavljamo letošnjo akcijo tedna Komun1-ki govori o inovacijah, izh°.%tj vah, torej o temi, ki mora Z* ,g v naših sredinah. Toda žal d , od izvolitve koordinacijske h° sije nismo prišli. Res je, v lf 8 njem letu smo prezaposlen1 ^ drugih področjih, res je tudi,, komisija pri občinskem kom1 • ni sprožila kakšne širše organ rane akcije na tem področju- ^ sme pa nam to biti zagovor, smo za to akcijo tako malo n ^ dili, čeprav je še čas, da stvar koliko izboljšamo. . jj- Komite navezuje stike z °srga-mi DPO in samoupravnimi 0 0gi ni v železarni. V glavnem jo sprejemi v naše članstvo S ^ prek predlogov od mladine l jji kjer je mladina angažiran^ ^ moramo reči, da so sPrGiš®' uspešnejši. Tudi drugače s K , mo najti skupne poti organiz^jj n j a, kako bi bila mladina uspešna pri tako velikem , ,0vni zaposlenih mladih v naši de organizaciji. 1700 jih je, V dinsko organizacijo vklJu pa 700, od tega 125 komunist0 Geji vendar je aktivna le peŠčm . aj ljudi. Komunisti nosimo ^o-svojo odgovornost. Morda b lje sedaj, ko smo v vseh ° izvolili mentorje za delo Z frno. Seveda imajo mladi svoje težave, veliko jih je izven Raven. Sicer je treba reči, da se vodstvo toladine zelo trudi poživiti delo Vladih v železarni; za sedaj so Ocmočni. . Povezava dela med sindikatom te partijo dobro kaže. Pri važnej-Slh odločitvah, enotnih akcijah, telo našli skupen jezik sodelovala. Predvsem sodelujemo pri važnejših odločitvah, ki so širšega pomena za našo delovno orga-tezacijo. Vseh možnosti sodelovala še nismo izkoristili, vendar je tečeto delo dobro zastavljeno. Sindikati in partija imamo veli- 0 skupnega, komunisti se morate0 uveljaviti tudi v delu sindikata. Komite ima dve komisiji: !• komisijo za kadrovska vprašanja in . 2. komisijo za delo z drugimi DPO. Kadrovska komisija se je se-šjajala po potrebi in je imela veliko sej. Opravljala je zelo odgovorno nalogo, saj je bila velikokrat v težavah in dilemah. Srečevala se je z vsakokratnimi pro- temi našega družbenega življenja in dilemami, ki so pa žal ve-‘ikokrat tudi nepravilne. Obnašate0 se včasih neskladno z obsto-tečimi družbenimi normami. Tako postopke ljudje hitro registri-rajo in nepravilno usmerjeni jih ^Porabijo v svoje namene. Na tako pojave bomo morali biti še po-Sebej pozorni. Komisija dela za potrebe komiteja, daje tudi moralnopolitične ?cene za vodilna delovna mesta v telezarni. S podružbljanjem kadrovske politike se je ta praksa bremenila. Za ravnatelje TOZD Se je kadrovalo tako, da so dale te°je mnenje OO ZK in OO sin- 'kata. S tem imajo neposredno zaposleni vpliv na kadrovanje, čeprav še veliko stvari gre mimo pravil, ki smo jih sprejeli v samoupravnem sporazumu po zares demokratični poti. V razpisnem postopku komunisti moramo biti obveščeni, kdo kandidira za odgovorno delovno mesto, le takrat lahko damo mnenje. Zato pozivamo vse komuniste, ki delajo v podobnih organih, da se ravnajo v duhu pravil (zato smo jih sprejeli) in da obveščajo naprej. Komisija je dajala poštene, realne ocene za vse kandidate, naj je šlo za komunista ali ne. V glavnem komisija ni imela izbire, saj se je za razpisano delovno mesto javljal v večini po en kandidat, razen v nekaj primerih. Komisija za delo z drugimi DPO nima nekih posebnih rezultatov, bo pa v bodoče morala biti bolj prisotna, saj s svojim delom razbremenjuje sekretarja in člane komiteja. V bodoče bodo predsedniki komisij občasno poročali na sejah komiteja o svojem delu. Komite dobro sodeluje s komitejem občinske konference Ravne. Pravočasno smo obveščeni o skupno načrtovanih akcijah, teh bo sedaj v pripravah na kongrese še več. Občinski komite organizira predavanja in seminarje za naše sekretarje. V zadnjem obdobju smo dobro informirani o delu komiteja in konference, saj vsi sekretarji in člani konference dobivajo obširna poročila, včasih že skoraj preobširna. Naš interes je, da te stike še poglobimo. Pri kritičnem pregledu dela komiteja moramo reči, da smo premalo naredili za organizirano idejnopolitično izobraževanje naših članov, tistega, ki ga tudi sami zmoremo. V bodoče mora komite angažirati sile v to smer, da postanemo idejno močnejši. Velja povedati, da so vsi člani komiteja svojo funkcijo sprejeli in izvajali zelo odgovorno. Na 19 sejah je bila udeležba 82"/o, medtem ko so sekretarji OO ZK svojo udeležbo izkazali kar 86,S0/#. Komite doživlja za naslednjo mandatno dobo precejšnje spremembe, saj dobimo kar osem novih članov. Nekateri so člani že dve mandatni dobi, drugi zavzemajo vodilna delovna mesta, zato ne morejo biti po statutu več člani tega organa. DELO OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK V ŽELEZARNI RAVNE V novih oblikah je v razmeroma kratkem času dobro zaživelo notranje partijsko delo v 21 OO ZK, ki skupno vključujejo 450 komunistov, kar pomeni 9,5 %> od 4720 zaposlenih. Zena je v železarni 1070, od tega je članic ZK 42 ali 3,9 !0/o. Naš kolektiv je zelo mlad, omenili smo že 1700 mladih, vendar je od teh le 131 komunistov, torej 4,5 ®/o. Imamo pregled, da je poprečna starost komunistov v železarni 35 let, v direktni proizvodnji dela 193 komunistov, ostali so infra in vodstvena struktura. Pri bolj detajlni analizi teh številk se lahko zamislimo, saj nam povedo marsikaj. Kje so naše žene, kje je naša mladina? Med njimi moramo najti več naših članov. Saj vendar imamo veliko mladih, dobrih delavcev, predanih delovnih žena. Le če bomo delali v duhu partijskega humanizma in imeli pravilen dostop do teh ljudi, se bodo naše vrste popestrile. Mladi komunisti prinašajo nov duh v naše vrste, svežino in revolucionarnost. To mnogokrat pogrešamo na naših sestankih. Kljub tako kritičnemu gledanju moramo povedati, da smo v zadnjem letu ravno na tem področju naredili največ. V tej mandatni dobi smo sprejeli 60 novih članov, od tega večino iz neposredne proizvodnje, in to mladih. V bodoče mora biti tak način sprejemanja naša permanentna naloga, pomladitev vrst iz neposredne proizvodnje. OO so imele pri sprejemih precej stroge, vendar objektivne kriterije. To se kaže v tem, ker se ti člani uspešno vključujejo v samoupravno in družbenopolitično življenje. Po statutu bi morali pri kandidatih za članstvo imeti predkandidacijsko dobo. Nekatere OO to že uveljavljajo, drugje to prakso moramo uvesti. Bodoči član naj bi v tem času spoznal partijske dokumente in način dela, katerega se poslužujemo v naši organizaciji. Odkrito moramo povedati, da imajo naši sekretarji veliko težav pri sprejemanju novih članov zaradi visoke partijske članarine. Določenim ljudem po- meni to velik izdatek. Obstoječe članstvo velikokrat postavlja vprašanje previsoke članarine in upamo, da bo 8. kongres ZKS kaj naredil na tem. Sekretarji se srečujejo pri svojem delu z različnimi težavami. Nekateri delajo v zelo težkih pogojih, da ne rečem v nemogočih. Vzroki so različni. Je problem tipkanja zapisnikov in vabil, ker v TOZD tega ne rešijo, zato se tako delo velikokje naredi kar doma. Sekretarjem ta opravila jemljejo preveč energije, kajti sejo OO ZK še naredimo, glavni problem pa nastane, ko je treba dostaviti zapisnik na komite. Ni izjem, če so na vodstvih komunisti ali ne, tajnic še pač v TOZD ni. Sedaj se dokončno oblikujejo nove TOZD, vodstva le-teh bodo morala urediti ta problem, partijski sekretarji ne bodo in ne smejo delati v takih pogojih. Komunisti in ostali moramo dojeti, da je partijsko delo sestavni del našega dela in življenja v železarni. Pri sklicevanju sestankov imajo več težav sekretarji, pri katerih je večizmensko delo. Vendar to ni pravilo. Za primer nam je valjarna, ki ima kljub težkim pogojem dobro obiskane sestanke. Je še manjši del pasivnega članstva, ta je tudi nereden pri obiskih na sestankih. Kljub temu lahko rečemo, da se je disciplina popravila, saj nesklepčnih sestankov praktično ni več. Vseh 21 konferenc je uspelo v prvem sklicu. Imamo tokrat zelo vztrajne in delovne sekretarje. Svojo obveznost so sprejeli kot partijsko dolžnost, kar se pozna v aktivnem delu vseh OO ZK in ne nazadnje v številu sestankov, čeprav to ni merilo dela. Še zmeraj velja tista: kjer je dober sekretar, tudi delo nekaj velja, kar ne bi smelo biti pravilo. Pravo partijsko disciplino so sekretarji pokazali na sejah komiteja, saj imajo 86,5®/» udeležbo. Na splošno velja tudi za OO, da so za izobraževanje članov naredile premalo. Razen nekaj izjem študijskih sestankov nismo imeli. Prednjači OO ZK valjarne. Imeli so letos dva študijska sestanka, sedaj pripravljajo tretjega. Smo pa letos na komiteju in vseh OO eno sejo posvetili Titovim jubilejem in 40-letnici ustanovitve ZKS. Priporočali smo vsem članom individualno izobraževanje, vendar vidimo, da je to premalo. Sedaj je bilo ustanovljeno študijsko središče za idejnopolitično izobraževanje komunistov za koroško krajino. Domuje v študijski knjižnici na Ravnah, vodi ga profesor Jože Košuta. Uslug tega centra se bomo morali posluževati v obliki predavanj za novo sprejete komuniste, večerne politične šole in organiziranih predavanj za vse članstvo. PO OSNOVNIH ORGANIZACIJAH SO SE SESTALI OO ZK Število sestankov Število sej sekretariatov Iskre 1. Jeklarna 7 14 2. Jeklolivarna 9 10 3. Valjarna 10 15 4. Kovačnica 9 6 5. Jeklovlek 7 3 6. Kalilnica 7 3 7. Stroji in deli 10 8 8. Industrijski noži 9 6 9. Pnevmatični stroji 10 6 OOZK 10. Vzmetarna 11. Energija 12. ETS 13. SGV 14. Transport 15. TRO 16. Raziskave in razvoj 17. Priprava proizvodnje 18. Komerciala 19. Kontrola kakovosti 20. AOP 21. KSZ Po številu se vidi, da že sedaj pokrivamo skoraj vse nove TOZD in DS z OO ZK. Naše načelo še zmeraj mora biti, da bo v vsaki TOZD partijska organizacija, ker le tako bomo kos položaju na terenu. Za OO ZK ETS naj povemo, da je bila ustanovljena avgusta 1976, zato ima manj sestankov. V OO so bili sestanki dobro pripravljeni, glavne teme smo skupaj načrtovali. Sekretarji so dodajali reševanje sprotnih zadev, proizvodno problematiko svojih sredin, partijsko disciplino in sprejeme, obveščali članstvo o zunanjepolitičnih dogodkih, podali zaupne informacije, izvedli akcije tedna Komunista, obravnavali družbeno samozaščito, pripravili študijski sestanek o letošnjih partijskih jubilejih, se vključevali v razpravo o temeljnih in internih bankah, pripravljali se na volilne konference OO. V kratkem obdobju se je nabralo veliko tem, ki smo jih vključevali v naše sestanke. Celo preveč se je nabralo stranskih dejavnosti, zato smo morali pogosto odrivati tisto pravo partijsko življenje. Računamo, da so temeljne organizacije usklajene z duhom zakona o združenem delu. Odslej nam bo več časa ostalo za druge partijske dejavnosti, zlasti pa še za izobraževanje. Pri sprejemanju novih članov so bili eni bolj uspešni, drugi manj. Kot smo že omenili, je marsikje vzrok visoka članarina. Lahko je to samo izgovor, vendar dejstva so tu. Na OO so tudi govorili, zakaj nismo komunisti bolj uspešni v samoupravnih vlogah, interesnih skupnostih, ko smo pa vendar prisotni na vseh nivojih družbenega življenja. Prave vzroke je verjetno na hitro težko izluščiti. V veliki meri gre za premajhno družbeno-partijsko zavest. Kako sicer razumeti dejstvo, da v praksi drugače delamo, kot je bilo samoupravno dogovorjeno? To so zadeve, ki nam komunistom nalagajo politično odgovornost, katere se moramo zavedati. OO ZK so postavljale vprašanje, zakaj nismo komunisti dajali na dnevne rede tem za delovno organizacijo zelo važnih odločitev, samoupravni organi so jih sprejeli in potrdili. Toda zadnji kvalitetnejši posegi v samoupravne odnose nam govore, da se stvari vidno popravljajo. Temu dajemo svoj prispevek tudi komunisti s svojim aktivnejšim vključevanjem v samoupravne odnose. Postala je ustaljena praksa, da se s samoupravnimi organi vabimo na seje, praksa, ki nas pri delu zbližuje in seznanja z obojestranskimi problemi. Število Število sej sestankov sekretariatov 12 3 12 8 5 6 8 6 6 8 12 12 8 7 7 4 10 6 8 11 8 3 12 9 OO ZK nas opozarjajo na večjo doslednost pri našem delu, torej na izvrševanje zavzetih sklepov na naših sestankih. Nikakor ne smemo dovoliti mlačnosti v naših vrstah, ker to vzbuja vtis nezaupanja, to bi pa bilo nezaželeno, ker partija s svojim delom pridobiva veljavo. Komunisti še posebej opozarjajo na precej slabo delovno disciplino, ki postaja nevzdržna. Pred koncem dela se malo pomudimo pri izhodnih poteh železarne. Sami se prepričajmo, kakšen nemogoč odnos do dela imamo. Zato ni čudno, da govorimo o stalnem padanju produktivnosti dela. Za vse drugo imamo veliko časa, le za svoje delovne zadolžitve ne. Menimo, da je treba po vodstveni liniji zavzeti radikalne mere. Mi komunisti se moramo prvi zavedati svojih delovnih dolžnosti in podpreti ideje vodstva o boljšem izkoriščanju delovnega časa. Toda o tem že govorimo nekaj časa, ukrenilo se še ni ničesar, kje smo? OO opozarjajo na ne preveč dobre medsebojne odnose. Naga- Občni zbori osnovnih organizacij sindikata so praviloma vsaka štiri leta, kolikor traja tudi mandatna doba. V letošnjem letu se bodo občni zbori na podlagi skupnega dogovora pričeli v decembru, čeravno mandatna doba sedaj izvoljenim organom še ne poteče. Do skrajšanega mandata je prišlo zaradi uskladitve volitev v sindikalni organizaciji in z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Zaradi bolj celovitega in ob-jektivnejšega prikaza dela posamezne osnovne organizacije in konference sindikata je bil v novembru organiziran enodnevni seminar, kjer se je poskušalo odgovoriti na bližnje naloge sindikalnih organizacij v železarni v smislu nadaljnje konkretizacije zakona o združenem delu. Naša samoupravna praksa na področju sistema nagrajevanja je pokazala nujnost nenehnega sprotnega dograjevanja sistema delitve osebnega dohodka. Podloge oziroma zasnove o nagrajevanju po vloženem delu so že izdelane, tako da se lahko prične javna razprava o sistemu nagrajevanja po delu. Tudi o tem področju bomo morali spregovoriti na občnih zborih. Na seminarju je bil tudi govor o nadaljnji reorganizaciji nekaterih osnovnih organizacij sindi- jamo si radi, v končni fazi pa trpi delo. Radi pozabljamo, da moramo v prvi vrsti biti ljudje, potem šele strokovnjaki, nadrejeni — podrejeni. Še bi lahko naštevali, na kaj nas opozarjajo OO, vse z namenom, da bi bili pri svojem delu bolj kritični, uspešnejši. Mandatna doba je pri kraju, v OO ZK so bile volitve, dobili smo nove sekretarje. Med letom je prišlo do menjav dveh sekretarjev v OO AOP in pnevmatičnih strojih iz objektivnih razlogov. Sedaj je bilo 17 sekretarjev OO izvoljenih za še eno mandatno dobo, menjali so samo v štirih OO ZK, in to v jeklolivarni, ETS, stroji in deli ter v TRO Prevalje. Komunisti pri svojem delu velikokrat rabimo pomoč in nimamo težav, kadar se obračamo na DS KSZ, DS za gospodarjenje, DS za finance, torej s strokovnimi službami, ki razpolagajo s podatki, katerih se tudi mi poslužujemo. Kljub strokovni preobremenjenosti so nam te službe že pripravljale materiale za samo partijske potrebe, kar daje vzgled dobrega sodelovanja. Kako bi ocenili naše delo v pretekli mandatni dobi? Imamo situacijo v rokah, prisotni smo v vseh sredinah našega življenja. Trudili smo se po svojih močeh, imamo nekaj uspešnih akcij. Odstopanj v negativnem smislu nismo imeli. Vse sekretarje in člane komiteja vabim k dobremu sodelovanju. Želim vam prijetno delo v komiteju, dobro počutje, s skupnimi močmi bomo lažje kreirali ustvarjalno politiko ZKS v železarni Ravne. Organizacijski sekretar komiteja ZKS Železarne Ravne Konrad Bezjak kata. Zavezuje nas tudi kongresno stališče, ki govori, da naj osnovne organizacije ne bi štele več kot 300 članov, saj je sestajanje na članskih sestankih v takšnih osnovnih organizacijah skoraj nemogoče. Naša skupna želja je, da imamo takšno organiziranost, ki bo omogočala dobro delovanje organizacije kot celote. Izoblikoval se je predlog, o dokončni odločitvi pa mora odločati članstvo na občnih zborih. V osnovni organizaciji sindikata jeklarna je možno ustanoviti dve osnovni organizaciji, in sicer v stari in novi topilnici. Sprememba je predlagana predvsem z namenom večje aktivnosti sindikata kot celote v tej temeljni organizaciji, in tudi lokacija obeh topilnic omogoča drugačno organiziranost. V osnovni organizaciji valjarne je možno več organizacijskih rešitev. Možno je organizirati več osnovnih organizacij po zaključenem proizvodnem procesu ali po izmenah. Osnovna organizacija stroji in deli je naj večja, saj šteje okoli 434 članov. Tu predlagamo dve osnovni organizaciji, in sicer stara in nova hala. Zaradi prevelikega števila članov moramo tu najti ustrezno rešitev za ustanovitev najmanj dveh osnovnih or- »Kovaška ulica« ganizacij. V temeljni organizacij strojno gradbenega vzdrževanj sta že sedaj dve osnovni organj zaciji. Glede na raznoliko dej predlagamo, da je gradbeno vzdj ževanje samostojna organizacij sindikata. Osnovna organizacija v TOZ TRO vključuje 324 članov v tre osnovnih organizacijah. Pr®®* gamo združitev v dve osnovni °r ganizacij i. V sedmih temeljnih organizaci j ah bi imeli dve oziroma v osnovnih organizacij. Ob tem s postavlja vprašanje, kako zag toviti skladno delovanje osnovni organizacij na tistih področjih) k so skupna članstvu posame®? temeljne organizacije. Možno J več variant, lahko na nivoju ' melj ne organizacije ustanovim konferenco ali pa koordinacij®, svet. Najprimernejša se nam z oblika koordinacijskih svetov bi posamezna osnovna organiz cija delegirala določeno števi delegatov v svet. Predsedn osnovne organizacije bi bil P funkciji član koordinacijske^ sveta, ostali delegati pa bi lahko menjali glede na vsebi Delegacija za koordinacijski s bi bil izvršni odbor osnovne , ganizacij e. Menimo, da je Pr. jj, log o ustanovitvi koordinacijss svetov najracionalnejši in z 0 predlagamo, da vnesemo ta!KS rešitev v dopolnjena Pra osnovnih organizacij. „ Reorganizacija naj bo izvrs. v smislu približevanja in akt> zacije celotne osnovne organ* cije članstvu. Praksa je p°tri da številčno velike osnovne j ganizacije niso tako aktivne manjše. „ Na seminarju je bila po“,j» ocena o delu disciplinskih p sij, zato je prav, da tudi o .j,, spregovorimo na občnih z'visci' Celoten sistem delovanja Lik plinskih komisij in sindik® organizacij v smislu izreL. je ukrepov je neobdelan. ^ -od' naša naloga, da tudi na tem P 0, ročju vzpostavimo takšne 0 j0t' se, ki bodo rezultat našega c a, nega samoupravnega Pr*z -0d' n j a. Vsebinske spremembe s Pgg, ročja družbenoekonomskih *n jjjj moupravnih odnosov, ki sin raV' določili v temeljnih samoup s nih listinah, moramo °cCtVtiV' stališča konkretizacije in a vrii nega odnosa v posamezni osn SINDIKALNI OBČNI ZBORI Oktobrsko jutro °rganizaciji. Ni dovolj, če samo statusno spremenimo ekonomske °dnoso in organiziranost, temveč garamo predvsem družbenopolitične organizacije ustvariti dejansko možnost za uspešno, poglobljeno delo in življenje v posamezni TOZD. Zato je potrebno konkretno oceniti samoupravne 'azmere, kaj je potrebno spremeniti ali dopolniti v našem samoupravnem sistemu, da bo član Slndikata resnično odločal o vseh vPrašanjih. Na občnih zborih moramo argumentirano spregovoriti tudi o aelovni in tehnološki disciplini, i tav je, da to obravnavamo ce-"Mto. Ker obravnava samo nekaterih elementov nas lahko hi-ro privede do polovičnih ugoto-htev ali celo v negativno oceno. . Glavne izvršene naloge v le-^šnjem letu v naši organizaciji s°: vodenje javne razprave o 'Seh samoupravnih aktih, ki so “JU sprejeti v delovni organiza-I ji, kadrovske priprave na voli-,Ve v samoupravne organe za de-t°Vno organizacijo in za organe v “^stavljeno organizacijo združena dela, volitve v delavski svet plovne organizacije in Slovencih železarn, obravnava pritožb osebni dohodek posameznikov, ;?Posabljanje sindikalnih funk-•onarjev, razprava o sindikalni “sti in njeni konkretizaciji, postopek za ugotavljanje odgo-v°rn°sti zaradi kršitev obveznosti k združenem delu zavzema pri , /ujanju medsebojnih razmerij .Bavcev v združenem delu go-. osrednje mesto. To velja . vi glede delavca, čigar odgo-• ie C1-0!381 ugotoviti, kakor . »j * glede delavcev temeljne or-, Alzacije združenega dela, ki 1 H?.rai° ta'co odgovornost ugoto-, J1, Vendar na tak način, da bodo s Jovane vse pravice prizadetega ' tej ca> ki mu jih daje njegov i v Vno pravni položaj v združe-,(>,h dolu. obravnava dokončnih programov samoupravnih interesnih skupnosti in njihovo financiranje, evidentiranje za volitve 1978, razprava o štirih republiških zakonih itd. Sindikat vse bolj postaja dejanska notranja sila samoupravljanja, orodje in sredstvo delavskega razreda za uveljavljanje samoupravnih socialističnih odnosov. Sindikati smo vgrajeni v sistem samoupravljanja, uveljavljamo svojo vlogo in odgovornost z nenehnim preverjanjem naših stališč v praksi. Za resnično odločanje delavcev in politično pripravo za jačanje vsebinske vloge samoupravljanja smo v sindikatih odgovorni. Takšno delovanje pa zahteva od nas, da stalno dopolnjujemo našo organiziranost, da stališča preverjamo v praksi, da se nenehno usposabljamo, da zagotovimo možnost slehernemu članu za aktivno delo v naši organizaciji. Na občnih zborih moramo pregledati realizacijo sprejetih sklepov v lastnih osnovnih organizacijah in ostalih sredinah naše organiziranosti. Seveda ne moremo mimo sprejetih sklepov na 8. kongresu ZSS, ki so zelo konkretni in zavezujoči. Ugotoviti moramo, kako smo njihovo vsebino vtkali v našo samoupravno življenje. Tone Polanc Sindikalna organizacija ima v OZD poseben ustavni položaj, omejimo pa se le na vlogo, ki jo ima sindikalna organizacija v postopku za varstvo pravic v OZD, torej tudi v postopku za ugotavljanje delavčeve odgovornosti. Preden namreč organ, ki odloča o odgovornosti ali preizkuša odločitev organa prve stopnje, odloča, mora o tem dobiti mnenje sindikalne organizacije. Praksa zastavlja tu več vprašanj: 1. V zakonu ni odgovora na vprašanje, katera sindikalna or- ganizacija naj da mnenje pred odločitvijo o preizkusu sporne pravice. Mnenje je, da bi bil namen zakona uresničen, če da mnenje OOS, ki po statutu združuje delavce tiste organizacije združenega dela, v kateri dela delavec, ki zahteva varstvo pravic. 2. Kakšna naj bo oblika mnenja, ki ga da sindikalna organizacija, pismena ali ustna, seveda ni bistveno vprašanje. Bistveno je samo to, da bo iz dokumentacije v postopku za ugotavljanje odgovornosti razvidno, da je pred odločanjem organa prve in druge stopnje dala svoje mnenje tudi sindikalna organizacija. 3. Nadalje je vprašanje, kaj takrat, če sicer takšen organ pozove sindikalno organizacijo, naj da mnenje v opisanem smislu: — pa sindikalna organizacija mnenja sploh ne da, pač ne odgovori na poziv. Menimo, da je organ, ki vodi postopek, izpolnil svojo obveznost in za odločanje ni ovire. V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da se organ v primeru čakanja na mnenje izpostavi nevarnosti zastaralnega roka. (Ni pametno zadrževati prijav v predalih sindikalnih funkcionarjev). — Če pa sindikalna organizacija mnenje tudi da, je s tem v zvezi odprto vprašanje, ali je organ za odločanje vezan na to mnenje. Mnenje strokovnjakov delovnega prava je, da organ ni vezan na mnenje, saj sicer odločanje organa ne bi bilo odločanje, ampak bi odločila v bistvu sindikalna organizacija. — Pogosto pa se v praksi dogaja, da se za mnenje sindikalne organizacije sploh ne zaprosi. Iz prakse sodišča združenega dela SRS je razvidno, da je opustitev mnenja sindikalne organizacije le relativna kršitev postopka, zato je od konkretnega primera odvisno, ali je kršitev bistvena. Zakon o združenem delu na več mestih podrobneje opredeljuje vlogo sindikalne organizacije v zvezi z obravnavano temo: — vloga sindikalne organizacije je opredeljena že v 36. členu ZZD, in sicer v tem, da pri uresničevanju svojih, z ustavo določenih pravic in obveznosti daje sindikat pobudo za ukrepe in nastopa z ukrepi, s katerimi zagotovi, da delavci uveljavljajo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. Nadalje je prisotno še vprašanje, ali lahko sindikalna organizacija zahteva preizkus odločitve pred organom druge stopnje. Odgovor je pritrdilen takrat, če jo za to pooblasti prizadeti delavec, saj v takem primeru ne nastopa v svojem imenu, pač pa v imenu oziroma po pooblastilu prizadetega delavca. Tako ima sindikalna organizacija vse pravne možnosti, da varuje samoupravne pravice delavcev tako v sami OZD, kakor tudi pred sodiščem združenega dela. Sonja Slemnik NESPORAZUM Odvetnik ob ločitvi: »Vaš mož mi je rekel, da se ne ujemata.« Zena ogorčeno: »Moj mož je idiot! Celo zelo dobro se ujemava!« ODGOVORNOST DELAVCEV ZA KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI IN VLOGA SINDIKALNE ORGANIZACIJE Naši hlodi TEHNIČNE IZBOLJŠAVE Pri obravnavanju tehničnih izboljšav je prišlo do nekaterih sprememb. Po novi samoupravni organiziranosti ni več odbora za oceno investicijskih projektov, izume in racionalizacije, tehnične izboljšave pa obravnava skupni odbor za gospodarjenje. Svojo 4. sejo, dne 18. 10. 1977, je namenil obravnavi tehničnih izboljšav in razdelil razpravo na dva dela. V prvem delu se je odbor dogovoril o nadaljnjem delu pri obravnavi tehničnih izboljšav, v drugem pa je obravnaval pripravljene predloge. V zvezi z nadaljnjim delom pri obravnavanju predlogov je sklenil odbor naslednje: — V prihodnje morajo predloge pred sejami skupnega odbora za gospodarjenje obravnavati še komisije za gospodarjenje v TOZD in dati o njih svoje mnenje. O večjih oziroma pomembnejših predlogih pa mora dati svoje mnenje še poslovodni svet. — Potrebno je izdelati poslovnik, ki bo urejal postopek reševanja predlogov tehničnih izboljšav. — Potrebno je rešiti vprašanje nagrajevanja projektnih nalog. Pri prvi obravnavi je bilo odboru dostavljenih 24 predlogov. Pri obravnavanju je bilo 16 predlogov ugodno rešenih, pri štirih se zahtevajo še dodatna pojasnila, štirje so bili zavrnjeni, pri enem pa so se avtorji pritožili, ker so menili, da jim je bila odškodnina določena na prenizki osnovi. Seznam nagrajenih avtorjev in kratka vsebina tehničnih izboljšav: Alojzu Štreklju iz valjarne je bila dodeljena prva odškodnina 21.277 dinarjev za spremembo ka-libracije pri valjanju lahkih profilov. V prvem letu uporabe novega načina je bilo prihranjenih 1,027.700 dinarjev. Avtorju se od odškodnine odšteje že izplačana akontacija 5424 dinarjev. Avtorjem Lovru Gorinšku, Benu Jelenu in Filipu Nagerniku iz TOZD toplotne obdelave je bila dodeljena dodatna odškodnina 4962,15 dinarjev za spremembo tehnologije kaljenja valjev. Pri toplotni obdelavi valjev so po uvedbi izboljšave namreč radikalno spremenili tehnologijo in se postopek avtorjev ni več uporabljal. Kljub temu pa so zaradi potreb uporabili navedeni postopek še pri 61 valjih in tako prihranili 208.226,55 dinarjev. Pri delitvi so udeleženi Gorinšek z 90 in druga dva avtorja s po petimi odstotki. Avtorji Karel Polanc, Ivan Kamenik in Andrej Plohl so uvedli na krožni peči v čistilnici košare za nalaganje drobnih odlitkov. S to izboljšavo se je trikrat povečala produktivnost oziroma prihranilo 254,85 dinarjev pri toni drobnih odlitkov. Odbor je dodelil avtorjem akontacijo 8000 dinarjev, približno toliko bi namreč znašala polovična odškodnina, izračunana na osnovi prihranka, doseženega pri enoletni proizvodnji drobnih odlitkov kvalitete PK-11 in PK-12 sp. Pri delitvi so udeleženi Polanc s 50, Kamenik s 30 in Plohl z 20 odstotki. Delovodja v TOZD industrijski noži Ivan Arnold je zamenjal skoblanje z rezkanjem pri izdelavi upogibnih letev. Na ta način se je skrajšal čas izdelave in zmanjšali stroški. Odbor mu je dodelil akontacijo 2000 dinarjev. Avtorja Andro Džura in Anton Džura sta na brusilnem stroju za brušenje krožnih žag ORLANDI predelala glavo in sistem mazanja in tako v veliki meri zmanjšala zastoje. Odbor jima je dodelil akontacijo 2000 din, ki si jo delita na polovico. Vodja ozobljenja in brušenja Dominik Jelen je izdelal pripravo za rezkanje ročajev, pripravo za rezkanje oklopov in pripravo za brušenje batov. Ekonomskega učinka pri teh izboljšavah ni bilo moč ugotoviti, zato je odbor nagradil avtorja z enkratno odškodnino 5000 dinarjev. Avtorja Rozalija Škalič in Mirko Cegovnik iz TOZD stroji in dela sta izdelala vpenjalno pripravo za rezkanje klinov za gosenice. Z uporabo priprave se je skrajšal čas rezkanja klinov za približno 65 ®/o. V prvem letu uporabe priprave je bilo pri rezkanju klinov prihranjenih 96.177,90 dinarjev. V prihodnje se ne bo več uporabljalo te priprave, ker se bodo obdelovale gosenice in klini na namenskih strojih. Odbor je nagradil avtorja z enkratno odškodnino 4616,25 din, ki si jo delita na polovico. Planer v TOZD pripravi proizvodnje Vladimir Stampah je izboljšal tehnologijo izdelave hladnih valjev, načrt št. 626-1006, 1009, 1010. Odpravil je podaljške, ki so se prej odrezovali po toplotni obdelavi in s tem skrajšal čas obdelave oziroma pocenil obdelavo enega valja za 47,22 din. Odbor mu je dodelil akontacijo 1000 dinarjev. Avtorja Vinko Hroval in Jože Rezar iz TOZD stroji in deli sta izdelala pripravo za zarisovanje utorov na valjih, načrt št. 100-720. Z izvirno pripravo je moč zarisovati valje, kjerkoli se nahajajo, ponavadi na stolicah, medtem ko so jih po starem zarisovali na risalni mizi. Čas zarisovanja se je skrajšal za prek 80®/» in pocenilo zarisovanje enega valja za 113,00 dinarjev. Odbor jima je dodelil akontacijo 2000 dinarjev, pri delitvi pa sta udeležena Hroval s 75 in Rezar s 25 odstotki. Fridrik Uršnik iz TOZD stroji in deli je izdelal pripravo za razrez etiket za jeklarno, ki se raz-rezujejo na strojnih Škarjah. Delo z novo pripravo je hitrejše in varnejše, letni prihranek pa znaša 30.187,34 dinarjev. Odbor je nagradil avtorja s prvo odškodnino 1759,35 dinarjev. Avtorji Blaž Mlakar, Milan Kovačec in Adolf Pustoslemšek so uvedli vrtanje osi za prikolice s pomočjo dveh horizontalnih pnevmatičnih vrtalnih strojev, ki so se po starem vrtale s kotnim pnevmatičnim strojem. Delo po starem načinu je bilo dražje in napornejše. Odbor je dodelil avtorjem akontacijo 1500 dinarjev, ki si jo delijo na tri enake dele. Avtorji Blaž Mlakar, Alojz Strmčnik in Milan Kovačcc iz TOZD stroji in deli so s pomočjo enakega prej navedenega vrtalnega stroja izboljšali vrtanje in rezanje navojev v valje načrt št. 626-1009, 1010. Po starem so se v valje vrtale luknje in rezali navoji na pokončnem vrtalnem stroju, kar je bilo počasneje in dražje kot po novem načinu. Odbor je dodelil avtorjem akontacijo 1500 dinarjev, ki si jo delijo na tri enake dele. Avtorja iz TOZD stroji in deli Peter Štumberger in Alojz Strmčnik sta uvedla obrezovanje diskov za krožne žage na ekscentrični stiskalnici, ki so se prej obrezovali na Škarjah in nato stružili na stružnici karusel. Nov način je hitrejši in cenejši od starega. Odbor je dodelil avtorjema akontacijo 2000 dinarjev, ki si jo delita na polovico. Avtorja iz TOZD stroji in deli Jože Ferk in Alojz Strmčnik sta uvedla kalibriranje zobatih vencev na stiskalnici s pomočjo prisekanega stožca, ki so se prej ravnali ročno. Ekonomskega učinka pri tej izboljšavi ni bilo moč ugotoviti, zato je odbor nagradil avtorja z enkratno odškodnino 3000 dinarjev, ki si jo delita na polovico. Na predlog Franca Mravljaka iz TOZD toplotna obdelava se je Republiški zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. list SRS 18/74) prepoveduje nočno delo žena v industriji, gradbeništvu, prometu in proizvodni obrti. Le izjemoma dovoljuje zakon nočno delo žena v teh panogah, če to terjajo posebno resne družbene, ekonomske, socialne in druge okoliščine s pogojem, da temeljne organizacije združenega dela dobijo soglasje republiškega sekretarja za delo. Ta pa odloči o soglasju šele, ko dobi predhodno mnenje republiškega odbora ustreznega sindikata in gospodarske zbornice. V skladu s sklepi sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, da se nočno delo žena popolnoma ukine z letom 1977, bo republiški odbor sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije v letu 1977 dajal pozitivna mnenja na vloge TOZD za nočno delo žena le v izjemnih primerih, če bodo zagotovljeni naslednji pogoji poleg že sprejetih kriterijev: 1. ženi, ki dela ponoči, mora biti zagotovljeno otroško varstvo ne le ponoči, ampak tudi popoldan; 2. stanovanjske razmere morajo omogočati, da bo žena podnevi lahko počivala; 3. delavka ne sme delati na tri-izmenskem delu dalj kot 10 let; 4. njena starost ne sme biti več kot 40 let. Zato je pri morebitni vlogi za nočno delo žena treba točno navesti, če so poleg ostalih izpolnjeni tudi zgoraj navedeni pogoji, ker v nasprotnem primeru republiški odbor sindikata delavcev Slovenije ne bo dal republiškemu peskanje segmentov za krožne žage zamenjalo z lužen jem, kar je hitreje in ceneje. V prvem leto je bilo prihranjenih 147.460,50 dinarjev. Odbor ga je nagradil s prvo odškodnino 2.474,60 dinarjev. Predlogi avtorjev, ki so pre-jeli akontacijo, še niso v uporabi eno leto in še ni znano, kolikšen bo njihov učinek. Ugotovil se bo po enoletni uporabi in na njegovi osnovi določila avtorjem celotna prva odškodnina. Na osnovi doseženih učinkov izboljšav pripadata avtorjem še dve odškodnini, in sicer po tretjem letu druga, P° petem letu pa tretja odškodnina. Pa še nekaj o načinu prijavljanja tehničnih izboljšav. Praviloma (in tako je tudi najbolj zaželeno) se morajo Pre“ _ gi prijaviti, še preden se izvedejo. Lahko se prijavijo tudi P »stavljanju v pogon«, vendar n kasneje kot eno leto po uvefr ’ Tako namreč predpisuje 14. cie^ samoupravnega sporazuma izumih in tehničnih izboljšava , ki je bil dostavljen vsem članonj kolektiva. Izognili bi se mnogi nevšečnostim tako za avtorjI > kot za tiste, ki obravnavajo 1 . boljšave, če jih bomo prijavlja še prej, preden zastarijo. Franjo Krivec sekretariatu za delo pozitivneS mnenja na vlogo za nočno de žena. Po podatkih Zavoda SR Slo venije za statistiko se štev: žena, zaposlenih v industriji, P® stopoma zmanjšuje, saj Je ^ predpisani mednarodni konve ciji predvideno, da bo do 1® 1980 v Jugoslaviji nočno o žena popolnoma ukinjeno. Me ‘ so le tista delovna mesta, ka .n nanašajo na delo v gostinstvu njemu ustreznih delovnih stih. Železarna je v tem 1 , planirala deset delovnih h1 ^ kjer naj bi bilo zaposlenih žena, celo nekoliko več kot ‘ g. poprej, kar ni v skladu s stri' republiškega sindikata in £ predpisani mednarodni konv ciji. V planih se je predvidel do konca 1977. leta ukinitev žena v nočni izmeni na teh ,g lovnih mestih, tako da bi °sn3n žene na delu v nočnih izJ?*tica, le na delovnih mestih anah't . dispečerja, spektroskopa, ho čarke 'in kuharice v čajni kuhi Torej problematična so sar^?ra-delovna mesta. Obstaja šanje, ali ni mogoča ukinitev .j, nočnega dela žena na delov^-mestih, kot so na primer: ku ^ rica v čajni kuhinji, katero^ ponoči po vsej verjetnosti lajni-nadomestil avtomat za čaj, ^o' čarko ponoči pa bi lahko eTZe$e-vredno nadomestil dežurni. valeč, ki mora biti tudi stroko usposobljen za dajanje Pr'fevjjih moči. Kar pa se tiče delo ijU, mest v kemijskem labora’jc-kot so analitiki, dispečerji, sr pe troskopik pa v sedanji zase°jenih bo mogoče zagotoviti n?veJjndi' pogojev, ki jih predpisuje kat in bo zaradi tega tudi ega programirati ukinitev no PREDLOG ZA UKINITEV NOČNEGA DELA ŽENA V ŽELEZARNI Javna razprava in razgrnitev osnutka o urbanističnem redu na območju občine Ravne na Koroškem Urbanistični hiro Ravne je na Podlagi Sklepa 21. skupne seje vseh zborov SO Ravne izdelal: — izhodišče za izdelavo nove-kcije urbanističnega reda. — osnutek odloka o urbanističnem redu na območju občine Ravne. SO Ravne je na svoji 23. seji vseh zborov dala v javno razpravo osnutek urbanističnega reda, vzporedno pa je IS SO Ravne sPrejel na osnovi zakona o urbanističnem planiranju sklep o javni razgrnitvi urbanističnega reda. Uvod Zakon o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) v 9. členu o urbanističnem redu določa naslednje: »Urbanistični red predpiše občinska skupščina. Z urbanističnim redom se določijo način urejanja in sanacije naselij, namenska uporaba zemljišč, komunalno °E>remljanje zemljišč, pogoji za graditev objektov, zlasti glede njihove lege, funkcije, višine in oblikovanja, velikost stavbnih Jamljlšč im drugi pogoji, ki jih •bora investitor izpolniti v zvezi * graditvijo objektov ali z drugimi posegi, ki vplivajo na spremembe prostora. Uri določanju namenske uporabe zemljišč je treba gledati na to, na se za zemljišča, namenjena za Graditev, uporabljajo kmetijska ^mijišča manjše proizvodne vrednosti.« . Novelirani urbanistični red naj d| na podlagi analiziranih izho-djsč, s prikazom zaščitenih oziroma zavarovanih območij, omejit-nnih faktorjev in demografskih »manj v perspektivi čimbolj elektroindustrija ter industrija papirja. V srednjem veku se je imenoval Ča _ __ Gradac, ki je pred združenjem Srbije P0C*.U.at manjem (1. 1186) bil sedež župana Raške. B _ Nemanjin Stracimir je zgradil cerkev sv. P gorodice. V NOB je dal ta predel mnogo sinov, so stopili v prve borbene čete NOV. Kar P_ je posebno pomembno, je to, da so nasi seljenci uživali pri tem prebivalstvu n® _ merno gostoljubnost. Precej izseljencev s roške je bilo izseljenih prav v te kraje tudi v Čačak. „ Jože Pačnik ;1 MISEL saj Mladina naj veruje mladosti in upanju edino upanje oživlja, mladost osrečuje. ^ dar človeku prerano vcepimo nezaupanje- ^ napravimo neobčutljivega za vse, kar je in dobro. Jemljemo mu vero, ki ga nav-nu je, zatemnimo mu luč, ki ga oživlja; skra — zastrupimo mu življenje. „ P. Pajkova Uredniški odbor sestavljajo Jože Pa njo Marjana Volmajer, Rudi Mlinar, . * 0d- Miklavc, Silvo Jaš ter Vida Gregor, kii J®-a, govorna tudi za vsebino Mladega fužin Posodi Vse sodelavce »Mladega fužinarja« Pr0® [a-da v bodoče oddajajo svoje prispevke v dinski sobi do vsakega prvega v mesecu- Mnenja delavcev: Naš prosti čas V zadnjih sto letih se prosti fos neposredno veča. Ce so v Prejšnjem stoletju delavci še ttiarsikje delali po 100 ur na teden, delamo zdaj le še po 42 ur. O funkciji in pomenu prostega ^asa je več različnih mnenj. Tako se enim kaže v tesni zvezi z 'Jelom, pa mu zato pripisujejo samo vlogo počitka in obnavljala moči za delo, medtem ko mu drugi priznavajo popolnoma samostojno funkcijo. Bolj ko je delovni proces avtomatiziran, manj daje delavcu možnosti, da z delom sprosti svojo ustvarjalnost, bolj se torej ta Ustvarjalnost sprošča v prostem Pasu. Ali pomeni prosti čas tiste ure, s katerimi razpolagajo popolnoma svobodno, ali menijo, da mo-biti prosti čas tudi organiziran, kako ga preživljajo, kako bi ga radi preživljali in kako sploh gledajo na pomen prostega časa, stno vprašali nekatere naše sodelavce. Takole so odgovorili: Marijan Gerdej, arhivar: »Psiholog dr. A. Trstenjak se je J prostem času duhovito izrazil, m. T. Cicero je imenoval prosti das: otium cum dignitate (brezdelje z dostojanstvom), danes pa, Po devetnajstih stoletjih civilizacije in razvoja, velja, da je prosti das: otium cum activitate — dfezdelje z dejavnostjo. Marjan Gerdej Tehnološki razvoj in sodobni utrip življenja silita človeka po 0i strani v strojno opravljanje U®la, kjer ni treba drugega kot ‘reči, pa tudi v prostem času >:r°ji in aparati nadomeščajo Jovekovo aktivnost. Televizor, ačunalnik in drugi pripomočki trežejo človeku tudi v prostem asu. Morda se tega procesa niti de zavedamo dovolj. Prejšnje ge- dfiracije so na primer, še izšolane .v starih časih«, znale računati da pamet, sedanje in bodoče bo- ? kontrolirale račune pri naku-z žepnim računalnikom, da govorimo o »picture minded dati« — slikovno mislečem člo- veku, ki namesto misli in pojmov uporablja slike in simbole. Nekateri vidijo zlo spremembo pri sodobnem človeku, ki mu v prihodnosti ne bo treba več misliti, ker mu bo stroj (kibernetika) dal vse odgovore, televizor ga bo zabaval, razmahnila pa naj bi se potovanja, tako da bo v prihodnosti za vikend nastalo pravo preseljevanje narodov in bo ravno zaradi skrčenosti delovnega časa (šihta) imel človek še več prostega časa, ki ga bo uporabljal za potovanja. Ne gre za to, ali so takšne napovedi pesimistične ali optimistične, marveč postaja prosti čas ali »brezdelje« sodoben problem predvsem meščanskega in delavskega okolja. Na kmetih tega še ni tako čutiti. Kmet dela od zore do mraka, poleti in pozimi ter pozna le nočni počitek, ki pa je nedvomno kratek. Nedelje in prazniki so še deloma njegovi, vendar pa tudi takrat ne počiva, ker je odvisen od vremena itn. »Sihtar-ju« je dosti lažje. Po osmih urah dela naj bi osem ur počival in imel prosti čas, osem ur pa uporabil za spanje, ki je tudi počivanje. Toda prav tu se znajdemo v začaranem krogu, kako porabiti prosti čas. Še mnogo bolj zanimivo pa je dejstvo, da navadno v prostem času več delamo kot v delovnem! Tako je nastal že skoraj pregovor: če bi toliko delali na šihtu, kot delamo v prostem času doma, bi se nam bolje godilo. Tukaj nastane protislovje: prosti čas bi morali uporabljati za svoj kulturni razvoj, za duhovno rast, spočiti bi se morali fizično, delamo pa prav nasprotno. Še bolj se pehamo in ženemo, da bi čim več imeli. V lovu za materialnimi dobrinami žrtvujemo svoj kulturni in osebnostni razvoj pa fizično sposobnost (poklicne bolezni) za stvari, s katerimi bi naj bili nekoč zadovoljni. Gre torej za pravilno uporabo prostega časa, za naložbo in investicije v duhovne sile in poglobitve tako lastne kulture kot osebnosti in znanja (izobraževanja). Sicer se nam lahko zgodi, da bomo kljub komfortu in udobju (standardu) revni in bolni. Osebno mi prosti čas ne pomeni brezdelja z dejavnostjo*, temveč mi pomeni delo razvedrilo in obratno, za brezdelje pa nimam časa.« Alojz Nabernik, delovodja pomožnih dejavnosti: »Prav dobro se še spominjam, da smo kmalu po drugi svetovni vojni v železarni delali po osem ur na dan. Vendar se je potreba po čimprejšnji obnovitvi porušene domovine kmalu pokazala, saj smo morali potem delati tudi ves dan. V tistih časih nismo poznali toliko prostega časa kot danes. Pa vendar smo bili z vsem zadovoljni in vselej pripravljeni delati. Danes pa je tudi res, da nekateri svojega prostega časa ne znajo porabiti zase. Niti ga ne dajo za napredek kraja in železarne. Tako je iz dneva v dan vse več tistih, ki nočejo delovati v raznih družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Jaz svoj prosti čas, Alojz Nabernik kolikor ga že imam, izkoristim za svoj hobi. Tako najraje grem v gozd kot strasten gobar. Doma pa precej prostega časa posvetim urejanju vrta in okolice hiše. Me pa danes pri vsem tem nekaj le moti. Ne morem razumeti svojih mlajših sodelavcev, ki so komaj pričeli delati v železarni, pa jim je že težko, če morajo potegniti kakšno urico. Poglejte, precej nas je še takšnih v železarni, ki smo morali biti v obratu tudi neprestano po več dni. Takrat se nismo smeli vprašati: »Kaj pa naš prosti čas?« Dobro smo vedeli, da smo s tem pripomogli k uspehom, ki so danes na vseh koncih vidni.« Stanko Hrome, samostojni referent v nabavi: »O prostem času nisem nikoli mnogo razmišljal, in to predvsem iz razloga, ker sem bil do rojstva hčerke preveč angažiran na raznih področjih. Od takrat naprej pa se posvečam skoraj popolnoma družini in delu na delovnem mestu. O tem, kako kdo, kdaj, na katerem področju in na kakšen način izkorišča svoj prosti čas, Stanko Hrome menim, da je to zadeva vsakega posameznika. Te pravice pa mu v naši družbi ne moremo in ne smemo odvzeti.« Mirko Krančan, šofer: »Ze sedem let sem šofer poslovnega avtomobila v železarni. Smo v času, v katerem se iz leta v leto veča število voženj, poleg tega pa je tudi vedno gostejši promet na naših ne preveč urejenih cestah. Prav zaradi tega smo šoferji neprestano izpostavljeni vsak dan večjim nevarnostim. Glede svojega prostega časa bi dejal, da včasih po ves teden nimam pravega počitka oziroma prostega časa, katerega bi lahko izkoristil zase. Časa, ko moram kje čakati na poslovne goste ali pa na uslužbence naše železarne, ne morem šteti kot svoj prosti čas, saj ga ne morem izkoristiti tako, kot bi ga lahko doma. Ker je pač moje delo takšno, da nikoli ne vem ali bom ob dveh zaključil svoj delovni dan ali ne oziroma ali bom moral čez nekaj ur spet na vožnjo, svojega prostega časa ne morem organizirano izkoristiti. Kadar pa le utegnem, se najraje ukvarjam s športom — rekreacijo, predvsem s tekom na smučeh, preberem kakšno dobro knjigo ali pa s prijatelji odigram Mirko Krančan partijo šaha. To mi je edino razvedrilo v prostem času, v katerem se lahko po dolgih urah vožnje vsaj malo sprostim.« Roman Kogelnik, vodja službe za LO in družbeno samozaščito: »Po hitri in bežni oceni bi res lahko menil, da s prostim časom popolnoma svobodno razpolagam in da naj bi le-ta služil za nabiranje novih moči za naslednji delovni dan. Toda v veliki večini primerov v krajih, kjer bivamo, predvsem pa razvejanost našega demokratičnega samoupravnega sistema v TOZD, kjer smo zaposleni, tega enostavno ne dovoljuje. Res je, da je bil do nedavnega v to vsestransko družbeno življenje vključen le več ali manj določen krog prebivalstva, medtem ko se je z rastjo delegatskega sistema po TOZD in SIS ta dejavnost še povečala in razširila na še večji krog občanov. Pri tej družbeni dejavnosti izven delovnega časa skoraj nihče ni izvzet — tako mladina kot starejši. Prav gotovo ima pri tem določeno prednost mladina, ki poleg druge vse večje aktivnosti na političnem in samoupravnem področju kaže veliko in masovno vključevanje pri športu, ki ga v primerjavi z drugimi dejavnostmi lahko smatramo za obliko sproščenega, svobodnega in zdravega razvedrila. Roman Kogelnik Imam občutek, da smo glede tega vprašanja v slepi ulici, v katero smo usmerjeni vsi, ne glede na spol in starost. Bolj ko z leti službovanja trošimo svoje moči in se vse bolj izčrpavamo, bolj bi nam bil potreben res nemoten, svoboden in organiziran prosti čas. Pri taki uspešni družbeni razgibanosti in aktivnosti bi nam vsem skupaj bil še bolj potreben organiziran prosti čas, da bi vsaj tiste minimalne proste ure lahko s pridom izkoristili ter na ta način imeli možnost obnoviti svoje življenjske sile, ki so nam pri tako razgibanem družbenem delovanju potrebne.« Ivan Mlačnik, rezkalec: »Res je, da nam delavcem, ki delamo v neposredni proizvodnji, prosti čas veliko pomeni, vendar smatram, da ga marsikdo ne izkoristi smotrno, nekateri pa za to sploh nimajo možnosti. Mene razvedri vse, kar je povezano s športom in to tudi koristno prenašam na naš mladi rod. Že pred leti sem opravil vadniški tečaj smučanja in pri SK Fužinar vadim naše mlajše cicibane smučanja in priprav zanj. Zato svoj prosti čas preživim dvakrat tedensko na treningih, ki so en teden dopoldne, ker sem vezan tudi na popoldansko delo. Ti treningi mi odvzemajo precej prostega časa, vendar mi za te ure ni nikoli žal, saj se prav dobro zavedam, da s tem delom sproščam svojo Ivan Mlačnik ustvarjalnost družbi koristno. Ker sem bil pred leti aktiven odbojkar, še danes spremljam vse odbojkarske tekme v občini, bodisi kot gledalec ali sodnik. Nasploh se zelo rad ukvarjam z vsemi športi. Zato vedno, kadar je le možno, izkoristim prosti čas za rekreacijo v telovadnici, bazenu, na igrišču, poleti pa največ v naravi. Sicer pa opažam, da vse preveč naših delavcev svoj prosti čas prebije v zakajenih gostilnah, namesto da bi se napotili v naravo nabirat novih moči za naslednje dni napornega dela na delovnem mestu. Verjetno se bo večina stri- S tem naslovom je letošnjo jesen potekala akcija konference mladih delavcev pri OK ZSMS Ravne, ki jo je uspešno vodila začasna komisija za DEO pri omenjeni organizaciji. Razveseljivo je predvsem, da so svojo dejavnost v akciji predvsem poudarili mladi delavci iz železarne Ravne, ki je akcijo v celoti podprla. Namen akcije ima daljnosežne posledice, saj je komisija z anketiranjem potnikov, ki so se na mejnem prehodu Holmec vračali v Jugoslavijo, prišla do zanimivih zaključkov in ugotovitev, ki jih je v obliki gradiva za razpravo posredovala občinski konferenci SZDL na Ravnah. Ena bistvenih ugotovitev komisije je, da približno 25®/o denarja v občini odteka drugam — v močnejša trgovska središča in predvsem prek meje v sosednjo Avstrijo. OK SZDL je hitro ukrepala, saj je v nekaj dneh sklicala izvršni odbor, ki je gradivo pozitivno ocenil ter mu pripisal uporabno vrednost. Člani odbora so na tem posvetu tudi zapisali sklep, da se mora po želji komisije za DEO gradivo obravnavati v širšem krogu in v ta namen je tudi potekala razprava, ki bi ji moralo prisostvovati petintrideset vabljenih udeležencev, pa se ji je odzvalo le štirinajst. Zanimivo je, da se razprave niso udeležili predstavniki družbenopolitičnih in drugih občinskih organizacij, ki bi jih morala ta problematika prav gotovo zelo zainteresirati, saj je končno bila vsa razprava namenjena iskanju rešitev, ki bodo le krajanom — potrošnikom v prid. Prav tako je najbrž bila razprava prenaporno opravilo za predstavnike TP Koloniale in Name, ki že tako in tako počasi izgublja svojo pompozno veljavo v konkurenčnem smislu. Tako je razprava potekala v okrnjenem sestavu, pa vendar je prinesla še nekatere nove ugotovitve in tudi razveseljive zaključke. Potrošniški sveti, ki so bili formirani po krajevnih skupnostih, so se pred razpravo komaj enkrat sestali, in to na letošnjo pomlad, pa še takrat niso imeli o čem razpravljati, saj jim ni bilo jasno kakšna je njihova vloga in kaj naj počnejo. Od dela PS torej ni bilo nič. Na razpravi so celo ugotovili, da še niso v celoti konstituirani, da manjka še občinski PS, ki bi moral izdelati smernice njala s tem, da precej prostega časa prebijejo zleknjeni na kavčih ob strupu cigarete in skodelici kave ter gledanju televizije. Danes nam življenje nudi veliko možnosti, da lahko sleherni dela-vec-občan svoj prosti čas izkoristi za rekreacijo v naravi. Velikokrat mi je kak sodelavec dejal, da ima »telovadbe« že na delovnem mestu preveč. Ti delavci se gotovo ne zavedajo, kako velika je razlika gibati se na delovnem mestu v železarni, kjer je polno nečistega zraka, ali pa teči po gozdnih poteh in vdihavati čist zrak.« F. Rotar za koordinirano delovanje svetov po krajevnih skupnostih. Razprava o teh nič kaj pohvalnih zadevah je tudi prinesla prvi zaključek: — PS morajo čimprej pričeti z organiziranim delom. Odigrati mora vlogo dejanskega koordinatorja med potrošniki in trgovino ter skrbeti za hitrejši razvoj kvalitetnejše prodajne mreže v občini, pri čemer mora več pozornosti posvetiti možnostim specializacije trgovine. — Trgovinske delovne organizacije morajo skupno z ostalimi DO vzpostaviti tesnejše stike in se skupno dogovarjati o težavah, izboljšavah in investicijah, saj je urejena trgovina koristna predvsem potrošnikom. Pri realizaciji te naloge morajo tudi potrošniki kreativno vplivati Pri 25-tonski elektro obločni peči v stari jeklarni smo srečali mojstra Ivana Žunka, predsednika KS Ravne. Poprosili smo ga za kratek klepet, kateremu se je rade volje odzval. »V tem času v naši krajevni skupnosti pripravljamo rušitev Samčeve hiše poleg postaje milice. Z odstranitvijo te hiše, ki dokaj kazi videz starega mesta, bomo končno tudi razširili ozko cesto. Sicer pa nameravamo na tem kraju zgraditi novo poslovno zgradbo, v kateri bodo prostori za knjigarno, loto, urarstvo, frizerstvo in celjsko zlatarno. Verjetno se bo kdo vprašal, zakaj zidu in hiše nismo že prej porušili. Predvsem zato, ker nismo vedeli, kam s stanovalci iz te hiše. Končno smo s samoupravnimi organi v železarni Ravne rešili še ta problem, vendar ne v celoti, saj bomo morali eno družino preseliti v staro stanovanje, ki pa se mora prej temeljito popraviti in obnoviti. To popravilo lahko traja tudi dalj časa.« »Torej še lep čas ne bo kaj z rušitvijo Samčeve hiše. Kako daleč pa ste s pripravami za odstranitev ubožne hiše pri avtobusni postaji?« na hitrejši razvoj z novimi smiselnimi predlogi o izboljšavah. S takšnim stanjem, ki trenutno vlada v občini, se ne morejo zadovoljiti niti potrošniki niti pr?" dajalci. Prvi zato, ker se morajo za skoraj sleherno servisno uslugo, ali cenejši in boljši nakup pre" važati drugam, ali pa, ker s ukvarjajo s prevelikimi zalogam nekurantnega blaga, z majhnim prometom in s tem tudi s šibkim dohodkom. Za odpravo tega stanja je bil na razpravi zapisan zaključek, da se mora v trgovini spodbujati inventivna dejavnos , s čimer bodo tudi na zunaj vi'cm napori delavcev v trgovini, resnično želijo spremeniti situacijo. « Seveda morajo iskati nove možnosti tudi v hitrejšem razvoju socialistične propagande, ki *? uspela konkurirati ekonomSB propagandi v sosednji Avstriji saj je znano, da propaganda avstrijskih trgovcev na razne načne psihično zelo močno vpliva n goste iz Slovenije. Prav tu pa se odpirajo1 n0L možnosti za konkretno akcijo« bo razumljivo nase vezala tu predvsem nova investicijska vi ganja. Vse niti skratka vodijo naš skupni samoupravni, social stični odnos do vsega, kar nas 00^ daj a, in prav je, da je mladina tem trenutku spodbudila k0” kretno vprašanje, zaradi katereg bodo morali pričeti z delom P trošniški sveti pa še marsikdo. Če torej lahko vsaj malo up mo na uresničevanje sprejet dogovorov, bomo čez čas lahko domačih prodajalnah izbirali m kvalitetnim in manj kvalitetni blagom, kupovali z manj naP.°se in od prijaznih prodajalcev, ki bodo zavedali svojega položaja**, se trudili, da bi bilo vse tako, K si vsi želimo. Stane Bodn »Mislim, da bomo lahko Sa0*. čevo hišo pričeli rušiti v Pfje mesecih prihodnjega leta. Giev rušitve ubožne hiše pa smo Ravnah imeli pred kratkim 9kup. ni posvet z vsemi predstavo OZD, katerih delavci stanuje]0 , njej. Domenili smo se s preva J skim Stavbenikom, Via tor j ero železarno Ravne, da naj sa:tn upravna stanovanjska skup0 ^ Ravne najame pri banki kre . da bi potem lahko izselili ^ nekaj stanovalcev. Mislim« bomo uspeli že v decembru do° nova stanovanja zanje, saj °0 ,, le tako lahko spomladi 1978 P . čeli z rušitvijo te hiše. S tern v bomo tudi omogočili razširi ^ banke in postavitev nove poste Ravnah.« »Tovariš predsednik, ali ■ nam lahko že zdaj nakazali nCnrj. pomembnejših akcij KS za P hodnje leto?« po »Vse akcije, ki so zasnovane ^ načrtu krajevnega samoprispe ^ bodo morale teči po določen j, terminu. Sicer pa bo na ^ a,etu ena naj večjih pridobitev v v 1978 v avgustu svečana otvor nove osnovne šole na JaX°rrVani Pred dnevi nas je nadzorni 0 g^ji, ki spremlja gradnjo šole, obve pri da so vsi predvideni termini Kaj in zakaj kupujemo v Avstriji IZ NASlH KRAJEVNIH SKUPNOSTI: KS Ravne - naloge so izpolnjene gradnji doseženi pred rokom. Prav to nam zagotavlja, da bo Gradis zgradil šolo pravi čas.« Naj navedem še nekaj podatkov o reorganizaciji naše krajevne skupnosti. Z ustanovitvijo novega komunalnega podjetja v °bčini Ravne se bo s tem dosedanja vloga krajevnih skupnosti bistveno spremenila. Tako naj bi se potem KS bavile le s krajevno samoupravo in z delovanjem delegatske baze. Naša krajevna skupnost bo v prvih mesecih leta '978 izdala svoj informator, s katerim bomo vse krajane obvestili o akcijah in nalogah KS Jlavne za leto 1978. Prav tako bomo zelo natančno napisali, kakšno vlogo bo imela KS po Ustanovitvi novega komunalnega Podjetja. Predvsem si želimo, da bodo krajani seznanjeni, na koga se bodo v bodoče obračali za morebitno pomoč pri okvarah.« »Za konec morda samo še to: kako ste realizirali letošnji plan Kmalu po sprejetju zakona o združenem delu je na Ravnah v okviru krajevne skupnosti prijel delovati prvi svet potrošnikov v koroški regiji. Kakšne uspehe Pri izboljšanju dokaj slabe preskrbe na Ravnah je zabeležil, je °b obisku povedal Ivan Šteharnik, Predsednik sveta potrošnikov. Ivan Šteharnik »V začetku letošnjega leta smo ba Ravnah ustanovili 14-članski Svet potrošnikov, v katerem so skoraj vsi predstavniki trgovskih hiš na Ravnah, KS, družbenopolitičnih organizacij in potrošnikov. Svet je imel doslej Samo tri sestanke, na katerih smo yse člane seznanili z namenom 'n vlogo svetov potrošnikov, Predvsem pa, da morajo vse svoje btoči vložiti za čim hitrejše izboljšanje dokaj slabe preskrbe, ki že nekaj časa imamo na Rav-bah. Med drugim smo tudi spredli nekaj sklepov, ki pa žal še Use do danes niso bili realizirani, "akrat smo tudi zapisali, da svet Potrošnikov kot eden izmed dežnikov v okviru krajevne ?kupnosti mora aktivno sode-°Vati pri pripravah srednjeročnih načrtov razvoja trgovske Jbreže 'in sektorja storitev, zlasti e v novih soseskah. Ustvarjalno izgradnje s sredstvi krajevnega samoprispevka?« »V tem letu smo že postavili nekaj čakalnic na lokalnih avtobusnih postajah. Tako smo jim namestili v Dob rij ah, Kotljah in v Reka grabnu. Prav tako smo že v začetku tega leta vplačali pri PTT Maribor postavitev dveh telefonskih govorilnic na Ravnah. Ena naj bi stala na avtobusni postaji, druga pa na Čečovju. Zagotovljen je že tudi projekt za adaptacijo magistrata na Trgu svobode. Ob tem času je že tudi znana predračunska vrednost obnovitve, ki znaša 500 milijonov dinarjev. Da bomo sploh pričeli z adaptacijo, potrebujemo še okrog 300 milijonov din. Ves ostali denar je že namensko zbran od vsote krajevnega samoprispevka. Skratka, lahko rečem, da so vse letošnje akcije in naloge naše krajevne skupnosti v celoti realizirane.« F. Rotar se je treba vključiti tudi v razprave o razrešitvi ali obnovi dotrajanih ali celo zanemarjenih trgovskih lokalov ter o obnovi in graditvi komunalnih objektov, ki jih potem običajno vnesejo v občinske in krajevne razvojne načrte.« »Zakon o združenem delu prinaša nekaj novitet o urejanju preskrbe nasploh. Ali se po vašem v praksi ta zakon tudi izvaja, predvsem pa, ali so pri tem prisotni potrošniki?« »Do danes na Ravnah nismo zabeležili vidnih rezultatov uresničevanja zakona o združenem delu pri trgovskih hišah kakor tudi ne pri svetih potrošnikov. Morda je krivda samo v tem, da se nismo lotili dela s pravim elanom. Sicer pa se je nekaj le premaknilo. Naši člani so že pričeli samostojno opozarjati trgovce na nepravilnosti. Seveda pa naloge svetov potrošnikov niso samo v tem, da bodo bedeli nad preskrbo. Mi na Ravnah smo si med drugim tudi zadali nalogo, da se mora svet intenzivno lotiti tudi varstva okolja. Svet potrošnikov naj b’i prek trgovine ali pa kar direktno opozarjal proizvajalce tistih izdelkov, ki zelo onesnažujejo okolje oziroma če ti izdelujejo neokusne ali pa nekvalitetne izdelke. Prav tako morajo potrošniki imeti določen vpliv na oblikovanje in politiko cen izdelkov, kar pa bo mogoče šele ob večjem sodelovanju.« »Svet potrošnikov na Ravnah je že pred časom opravil nekaj konkretnih akcij za izboljšanje preskrbe. So bile akcije uspešne?« »Med prvimi našimi akcijami smo vsem trgovskim hišam in obrtnikom poslali pismeno sporočilo, da smo na Ravnah ustanovili svet potrošnikov. To smo storili zato, da ne bi potem kdo rekel, da ni vedel za naše delovanje. Sicer pa smo jih predvsem hoteli seznaniti z nekaterimi osnovnimi napakami, za katere verjetno vse doslej niso vedeli. Tudi odziv k sodelovanju je bil dokaj številen. Trgovci so nas seznanili tudi s svojimi težavami, ki jih imajo vsakodnevno pri nabavljanju prehrambenih artiklov. S krajevno skupnostjo pa smo se domenili za namestitev treh omaric, v katere bodo naši potrošniki — krajani metali pritožbe in sporočila za svet potrošnikov, ki bo potem te pripombe tudi obravnaval. Zavedamo se, da bo naše delo le takrat imelo uspehe, če bodo k sodelovanju pristopili tudi krajani — potrošniki in seveda tudi tisti, ki nam vsak dan nudijo svoje storitve. Zato pričakujemo tovrstnih pobud in predlogov čim več.« »Pred nedavnim je OK SZDL sklicala razširjen sestanek, na katerem ste obravnavali dosedanje delovanje svetov potrošnikov. Kaj konkretnega ste sc domenili?« Hotuljci praznujemo vsako leto na zadnjo oktobrsko nedeljo naš krajevni praznik, to je spomin na zadnjo nedeljo v oktobru leta 1943, ko so bile Kotlje en dan svobodne. Letos smo praznik popestrili in ga razširili na cel teden. Neuradno se je praznovanje začelo že v soboto. Kulturna skupnost Ravne je povabila dramskega igralca Jožeta Zupana, ki je zvečer nastopil v prosvetni dvorani z monodramo Janeza Svetokriškega. Za vse prisotne je bil ta večer enkratno doživetje, od smeha do solz in obilo zabave. Prisotni ženski svet je sicer gledal malo postrani, ker so pač slišale svoje napake, vendar so z dobro voljo kmalu pozabile na to. Škoda je bilo, da kulturna skupnost o tem nastopu ni obvestila s plakati in je zato bil obveščen le ozek krog ljudi. V nedeljo 23. oktobra je bil uradni začetek praznovanja krajevnega praznika. Proslava je bila v prosvetni dvorani, kar je bila hkrati tudi slavnostna otvoritev dvorane. Prosvetno društvo je pripravilo zabaven skeč iz vojnih dni, ki je popestril program in spravil v smeh prisotne. V dvorani smo tudi pripravili razstavo del slikarja Stanislava Bricmana in je bila odprta vsak dan. Kot vsako leto smo tudi letos povabili jubilante, ki v letošnjem letu praznujejo »Domenili smo se, da se mora čimprej realizirati sklep, ki je bil sprejet že na prvem podobnem posvetu. Takrat smo se namreč domenili, da se mora ustanoviti občinski svet potrošnikov. V tem svetu naj bi delovali načelnik za gospodarstvo, inšpektorji, pravnik, člani OK SZDL Ravne in predstavniki vseh svetov potrošnikov iz Mežiške doline. Tudi na zadnjem posvetu smo bili enotnega mnenja, da bo le tak sestav sveta potrošnikov lahko uspešno deloval za čimprejšnjo izboljšanje preskrbe v Mežiški dolini. Predvsem se bo ta moral lotiti nekaterih ostrejših akcij o zapostavljanju naše občine pri preskrbi naših trgovin s prehrambenimi artikli.« F. Rotar 60, 70 ali 80-letnico. Zal se jih je vabilu malo odzvalo. V ponedeljek je bila na programu najprej odbojkarska tekma med ekipo OO ZSMS Kotlje in gasilci. Škoda, da tekma ni bila končana in je postalo temno, saj bi drugače gasilci gotovo doživeli poraz, čeprav so v ekipi OO nastopili le mlajši mladinci in večinoma dekleta, ki so z enotno igro dale dosti dela gasilcem. Zvečer pa je Koroški kinoklub s Prevalj pripravil večer amaterskih filmov. Zbrala se je polna dvorana ljudi, ki so z zanimanjem opazovali dogajanje na platnu in morda tudi videli sebe. Tako so se prireditve nadaljevale ves teden. V torek je bil namiznoteniški turnir. Ker ekipa OO ZSMS Čečovje ni nastopila, so se naši mladinci pomerili med seboj in najboljši je odnesel pokal. V sredo smo si lahko ogledali film »Bombaši« iz NOB. V četrtek je OK ZSMS Ravne organizirala kviz oddajo »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. To je bila prva oddaja iz serije teh kvizov. Nastopile so ekipe iz KS ZSMS železarne Ravne, OO ZSMS Tekstilna Prevalje in OO ZSMS Kotlje. Tu so nas pustili na cedilu vojaki, ki se kviza niso udeležili in tako nas je zastopala nepopolna ekipa. Čeprav so se naši trije tekmovalci hrabro borili, ni šlo vse gladko. Ker pač V spomin Andreju Štajnerju NAg INTERVJU: Številne naloge svetov potrošnikov Krajevni praznik Kotelj nekdo mora biti zadnji, smo se tolažili s tem, da je važno sodelovati in ne zmagati. V petek je še bila na programu nogometna tekma med suhimi in debelimi. Na tekmo so vabili posebej veliki plakati, saj zabave tu ne manjka. Čeprav je treba debelim dati priznanje za njihovo borbeno igro, so vseeno izgubili in rezultat je bil 3:0 v korist suhih. Je pač tako, da se velik trebuh le težko podi za žogo. Veliko slavje pa so v soboto pripravili lovci, saj so praznovali 30-letnico obstoja LD Prežihovo. Dopoldne so na proslavi Prikazali delovanje lovske družine, pripravili bogat kulturni program in prikazali lepote naših gora v filmu. Veliko lovcev je prejelo odlikovanja lovske zveze Slovenije za požrtvovalno delo, lovci, ki so že 10, 20 ali 30 let zvesti zeleni bratovščini, pa so prejeli lepe plakete. Prav tako pa je plaketo prejelo društvo potrpežljivih lovskih žena, za razumevanje in pomoč lovcem. Izdelali so tudi posebno brošuro o svojem delu in kroniko lovske družine. Zvečer pa so pripravili v prosvetni dvorani lovsko veselico. Kmalu je zmanjkalo prostora za vse, ki so se želeli tu poveseliti in gotovo ni bilo nobenemu žal, da je bil na veselici, ko se je v jutranjih urah vračal domov. V soboto je bilo tudi odkritje spominske plošče Andreju Štajnerju — Rigu nad Ošvenom. Škoda, da je bilo slabo vreme in tako nismo mogli imeti načrtovanega pohoda po spominskih obeležjih NOB. Menda je v mnogih knjigah popisano, kakšna naj bo dobra tajnica, zelo malo pa o tem, kakšen naj bo dostojen šef. Na račun tajnice in šefa je bilo že toliko slišati, da sta besedi dobili slab prizvok. A če pogledamo stvar z več plati, potem taka oznaka odpade, kajti oba imata odgovornosti, kakršnih tisti, ki radi ogovarjajo, običajno nimajo. KAJ DELA TAJNICA Tajnica razporeja pošto, zbira podatke za šefa, ureja dokumen- Zaključni del prireditev in osrednja proslava pa je bila v nedeljo dopoldne pod lipo. Po mračnem jutru se je prikazalo sonce in osvetlilo vas, nad katero je v ozadju vsa v soncu žarela Gora. Zbralo se je veliko ljudi, ki so tako počastili spomin na dan, ko so bile Kotlje en dan svobodne. Slavnostni govor je imel dr. Anton Skobir, ki je prikazal dogajanje v Kotljah pred 34 leti. Sledil je kulturni program pevcev, godbe in recitatorjev. Po proslavi so gasilci prikazali spretnost v gašenju, lovci pa v streljanju na glinaste golobe. Čeprav se jim je po prečuti noči meglil pogled in so se tresle roke, so kar dobro streljali. Tako je minil uradni del praznovanj krajevnega praznika, ki pa ga je vsak po svoje nadaljeval še popoldne. Veseli smo bili, da smo uspeli uresničiti to, kar smo si zamislili in organizirali. Posebej nas je veselilo, da so bile vse prireditve zelo dobro obiskane, saj so s tem Hotuljci pokazali, da se zanimajo zanje. Priznati pa moramo, da smo bili malo razočarani nad novo priseljenimi Hotuljci, saj se razen redkih izjem niso udeleževali prireditev. Ob tem pa je treba pohvaliti mladince, saj so se našemu vabilu takoj odzvali in se vključili v delo mladinske organizacije. Upamo pa, da se bo stanje izboljšalo in se bodo še vključili v vaško družbeno življenje in bomo drugo leto skupaj praznovali 35-letnico našega praznika, kar bo posebej slovesno. Janez Gorenšek tacijo, sklicuje poslovne sestanke, tipka po šefovem nareku, če pa je šef odsoten, skrbi, da vse deluje, kot bi bil tu. Najbolje je, če šef v prvih dneh skupnega dela vpraša, kako želi, da jo ogovarja. Dogovora se morata dosledno držati. Najpogosteje ogovarja šef tajnico po imenu, ona pa njega po priimku. Zelo neumesno je, če tajnica pripoveduje šefu o svojih zasebnih problemih in obratno. Zelo primerno je namreč, da ohranita razdaljo. BRATI IN POSLUŠATI Med najpomembnejšimi dolžnostmi tajnice je branje vseh uradnih pisem, zabeležk, ponudb 'in druge pošte, ki jo dobiva šef, zato skrbno preberite vso pošto in vmes razmišljajte, kako bo reagiral šef, kako boste odgovorili na morebitna vprašanja. Morda se vam bo to zdelo dolgočasno, toda v resnici je to koristno opravilo, saj vam krepi občutek zanesljivosti pri delu. Znati poslušati prt delu ni samo dokaz dobre vzgoje, temveč je tudi lastnost, ki jo dobra tajnica s časom pridobi. Vendar pa to ni namenjeno le šefu, tudi do vseh drugih bodite pozorni in ljubeznivi. Zelo neumestno je, če tajnica reče šefu »ne znam« tega ali onega samo zato, da bi se znebila dela. Prav tako ne sme reči: »Nimam kaj delati!« Dela je zmeraj dovolj. Kadar se nabere preveč dela naenkrat, je pametno ne izgubiti glave in zganjati panike, pač pa se mirno lotiti dela, za katerega sodite, da je najvažnejše. Včasih človeka preseneti, koliko jeznih pa dobronamernih in vse sorte drugih besed beremo in slišimo npr. o surovih filmih, ki nam kvarijo mladino, o pornografski pa šund literaturi ter spet o preveč modernistični, širokim krogom bralcev odtujeni literaturi itn. Ker bi bilo preobširno spuščati se na področja filma, TV ter raznih vrst literature, se omejujem le na knjige, v bistvu pa veljajo naslednje ugotovitve z manj pomembnimi prilagoditvami tudi za druge zvrsti. Poprečno skrbni starši otrokom ne dajejo v roke stvari, ki bi jim lahko škodovale, vseeno, ali gre za nože in pištole ali za knjige, ki jim nezrela pamet ni kos. V prenesenem pomenu pa tudi država ne ravna s svojimi državljani čisto nič drugače, se pravi, da nikoli ne dobimo v roke slovenskih ali srbohrvaških knjig, ki jih ne bi bil že kdo predtem prebral, ocenil, ovrednotil ter jim dovolil izid. Kako to približno gre, citiram iz zbornika »Literatur«. »Osebno sprejemanje literarnega dela je vselej tudi družbeni proces. Preden namreč pridejo v bralčeve roke, imajo ta dela zmeraj za seboj že oblike družbene prisvojitve. Družbene ustanove so jih prebrale, jih naredile dostopne 'in jih v večini primerov tudi že ovrednotile. Posredovalci literarnih del so založbe, knjigarne, knjižnice, enako kot literarna kritika, reklama za knjige, pouk književnosti po šolah, literarna veda ter vse druge ustanove, ki posredujejo med knjigo in bralcem bodisi materialno ali idejno. Niso torej literarna dela »sama po sebi« tista, do katerih bralec z branjem vzpostavi neki odnos, pač pa so to dela, ki jih družbene ustanove iz množice napisanih del izberejo, jih propagirajo, ovrednotijo po ideoloških, estetskih ekonomskih in drugih vidikih in ki jim z različnimi ukrepi (npr. oprema, reklama, recenzije, komentarji, ŠEF Mnogi šefi mislijo, da žive v prejšnjem stoletju in se zato ob" našajo, kot da so jim tajnice služkinje. Zahtevajo, da jim tajnica kupuje cigarete, malico, da njihovim ženam opravi razne zadeve ipd. Šef, ki tajnico spoštuje, ne bo nikoli zahteval česa takega. Tajnice imajo rade, če je še reden, tako da si pripravi vse potrebno za narek. Prav trapasto je, če jo pokliče vsakih nekaj minut in ji narekuje nekaj stavkov. Zelo nedostojno je, šef puha cigaretni dim v tajnic ali pa odloži cigareto na pepelnik tik pred njenim nosom. Ko šef odhaja na potovanje, naj da natančna navodila za delo, 1 ga je treba opraviti v njegovi odsotnosti. V vsakem primeru P mora biti šef do svoje tajnic spoštljiv in dostojen, ne pa da J nadira, če ga razjezi kdo tret]’ kajti edino tako bosta lab* dobro vozila skupaj, njuno de pa bo uspešno. bralni večeri, nagrade avtorje^ populariziranje pisateljev) še d datno utirajo pota k bralcu, odločitvijo vsakega posameznik’ kaj iz na ta način že odbraneg > izbrati zase, bralec hkrati vzp° stavi j a družbeno razmerje ... Posplošeno smemo reči, da dela, preden postanejo predre' osebnega sprejemanja, glede to, koliko je čas njihovega h stanka odmaknjen, že Pre. različno število in načine dru^ benih ovrednotenj oziroma sP;,n jetij. Seveda pa se na ta na a lahko sprejem določenih del P tudi celih literarnih obdobij D disi onemogoči ali s komenta J in priredbami usmeri tako, Izdaje nasprotujejo njihovem kvalitativnemu ustroju.« (P?: rtr teratur I, Frankfurt a. M., Fisch Taschenbuch Verlag 1976). Tako je torej to preprosto jasno: če mi knjiga ni všeč takih ali drugačnih razlogov. V je nihče ni zaplenil kot družbe škodljivo, je treba pač pog\e -z-pri kateri založbi in kdaj je ^ šla. Najprej pa je treba ved ’ da ni tiska pri nas, katerega izvod ne bi dobil javni tozU ^ Od tod naprej je kreganje pis, -e precej enostranska zadeva, s« J vendar cela vrsta organov, ki 1 ,g je stvar že morala ugajati, da lahko prišla na svetlo. Enako ^ s prevodi, nič drugače s kup slabih filmov: nobena stvar ^ more v javnost brez ustrez odobritev. Če pa nasprotno vnapreji f desetletja vemo, da je napr jjg-Tarzan šund, prevajamo in kamo pa ga vseeno skoraj * * pletnega, ker je pač roba, ki v denar, v denar pa gre s?.^ete. tudi vse drugo podobne kvalit a moramo verjetno spet reči D ^ bob in hočeš-nočeš priznati, nam je torej na vseh teh dročjih denar pač ljubši od g stejše in kvalitetnejše robe. b a — jeziti se in moralizirati potem res ne smemo več. Marjan K in , praktične knjige, ki učijo, h znamo nekaj izvesti. To so knjis z napotki, kako kaj storiti. Teoretične knjige so reC}'?l° zgodovinske, naravoslovne, m ' zofske. Praktično so vse, ki ne razlagajo, priročniki, razpr3^ ’ ki so življenjsko podučne, P01 tični govori, moralne pridige. »Knjigo, ki je vredna branj3« je treba vsaj trikrat prebrati!« V svojem delu avtor govori 0 trojem branju: 1. strukturalno ali analitik0 (celota — posameznost), . . 2. sintetično ali interpretativn (posameznost — celota), 3. kritično ali ocenjevalno. Prva dva načina branja potek ta hkrati. Tretji pa vselej ločen Pravila za branje, s katerim učimo, so: Prvo branje — prvo PraV‘*°^ klasificirajmo knjigo po zvrsti • vsebini! , Vedeti moramo, v katero z'' spada strokovna knjiga, ki j° -0 remo, po možnosti še preden začnemo brati. v3i Kako to ugotovimo? Iz našlo ^ podnaslova ali podnaslovov, vsebinskega kazala, iz predgo ^ ra ali uvoda. Pred vsakim ^ njem bi torej morali upoŠte te elemente. Prvo branje — drugo PraV'\ izrazimo z enim stavkom a'* ng$. več z nekaj stavki (kratkim ( stavkom) jedro celotne knjif?e' To pravilo se zdi avtorju pomembno, utegne pa nam P j, prav tudi pri branju sploh: r ^ mo krajših leposlovnih sestav pesmi, dram itd. Prvo branje — tretje Pra ^ določimo glavne dele knjig® analizirajmo, kako so organi* , v celoto, glede na to, kako so porejeni glede na jedro celot • ^ »Knjiga, ki se dobro bere, P|ejc, avtorja arhitektonski d°s .^,0lj Najboljše knjige imajo m«llco razumljivo strukturo, ki je« rečem, najlažje razvidna.« raVilO' Prvo branje — četrto Pr e odkriti moramo, katere pc0 je pisec načel. Na prosto Ugotoviti moramo, kateri je Slavni problem oziroma katere Probleme skuša knjiga razrešiti, bedeti moramo, katera vprašanja s° primarna, katera sekundarna itd. Drugo branje — prvo pravilo: Poiščimo pomembne besede in Prek njih skušajmo najti skupen ,e*ik z avtorjem! Pomembno je, da pisatelj in Pralec uporabljata iste besede v jstem pomenu. Drugače ne more Piti komunikacije. To pravilo si je dobro zapom-P*ti tudi sicer. V našem sistemu Samoupravnega dogovarjanja je kako pomembno, da govornik 'P poslušalec najdeta skupni je-ttk. Govornik in poslušalec pa sta J1 istem odnosu kot knjiga in bra-*Pe. Naučiti se moramo torej poslušati, ker le takrat, ko smo stvari pravilno in do konca doje-P> imamo pravico, da postanemo Sovornik (ocenjevalec)! Kako pa najdemo najpomemb-aejše besede? Več je znakov, ki ^zkrivajo, katere besede so naj-P°rnembnejše: a) pomembne besede niso navadne, običajne b) avtor besedo grafično podari (debeli tisk) c) avtor lahko poda več pome-P°v besede , č) avtor opiše tisto, kar taka Pseda izraža. Drugo branje — drugo pravilo: P*Uačimo najpomembnejše stavke v knjigi in ugotovimo, katere °s*iovnc trditve vsebujejo! , Ti stavki so navadno najbolj ežki za interpretacijo in torej že ?P tem vemo, da gre za pomembne Pavke. Nekateri avtorji take ^avke že sami podčrtajo, prav ™tovo pa nam razložijo stališča. ?ytor svoje sodbe, ki jih vsebu-eio najpomembnejši stavki, žagarja. ^rugo branje — tretje pravilo: ?°*šČimo v knjigi odstavke, v kalnih so postavljeni glavni dokazi ? t pa jih moramo sami skon-fUirati in izpisati)! *V dobri knjigi avtor navadno j, *h povzame tisto, kar je povelj- Če avtor povzame svoje do-0*0 na koncu poglavij ali na .0r>cu zaključnega dela knjige, bi Poral vsak bralec biti sposoben Jegledati prejšnje strani in najti v°v, ki jo je avtor združil v pomiku.« Drugo branje — četrto pravilo: ugotoviti moramo, katere probleme je avtorju uspelo rešiti in katerih ne! Prvo in drugo branje potekata torej vzporedno, seveda potem, ko je bralec že dovolj izurjen. Za tretje branje, ki pa vselej poteka ločeno od prvih dveh, pa avtor ugotavlja: — bralec ne bi smel kritizirati knjige, iz katerih se lahko veliko nauči, vsaj dokler je ni popolnoma razumel! — za tretje branje moramo obvladati retoriko, za prvi dve pa slovnico in logiko. Tretje branje — prvo pravilo: ne smemo začeti oporekati, če nismo pravilno brali (poslušali) in dokler nismo popolnoma gotovi, da smo vse razumeli! Ko torej prvi dve branji temeljito opravimo, imamo ne le vso pravico, ampak tudi dolžnost, da smo do avtorja kritični, kajti: »če se z avtorjem strinjamo, ne da bi razumeli, kaj hoče povedati, je neumno, če pa njegove misli zavračamo, ne da bi jih razumeli, je to nesramno.« Tretje branje — drugo pravilo: brez vsakega haska je, če v diskusiji zmagamo kljub temu, da vemo ali slutimo, da nimamo prav. »Bralec bi moral biti enako pripravljen strinjati se z avtorjem kot nasprotovati mu. Odločitev za eno ali drugo bi morala biti odvisna samo od premisleka, od dejstev in resnice o njih.« Tretje branje — tretje pravilo: nesoglasja v zadevah, ki se tičejo znanja, je mogoče odpraviti... »Kdor vidi v nesporazumu priložnost, da druge poskuša učiti, ne sme pozabiti, da je obenem tudi zanj priložnost, da se sam kaj nauči!« Predvsem ta pravila bi si morali vsi, ki se pogovarjamo, dogovarjamo, prepričujemo ipd., dobro zapomniti in prepričan sem, da bi prenekateri problem hitreje in uspešneje rešili. Na koncu avtor na kratko govori še o posebnostih pri branju različnih zvrsti knjig, za vsako branje pa velja, da mu lahko zelo koristi dopolnilno branje. Torej uporaba priročnikov, sekundarne literature, komentarjev ali pa uporaba drugih temeljnih knjig s podobno snovjo. Pričujoči zapis ima le namen vzbuditi v bralcih zanimanje za to knjigo, zato poudarjam, da osvojitev pravil v tako skrajšani obliki ne zadostuje za pravilno branje, in vsem, ki se učijo ali ki učijo, priporočam to zanimivo in praktično knjigo. a1qJz pikalo posebnega družbenega pomena, popestrili, jo napravili čimbolj privlačno, živo in aktualno. Velikokrat smo zaskrbljeni, ko kak dan bralnice in saloni samevajo, saj so namenjeni živim ljudem, njihovemu ogledu knjižnih novosti, prigodnih razstav, tihemu, zbranemu študiju, pa splošnemu izobraževanju in tudi razvedrilu. Tokrat se je zgodilo drugače! V štirinajstih dneh je obiskalo razstavo okoli 2800 ljudi, okrog 200 torej na dan! Lepše nagrade za vloženi trud si pač ne more želeti nihče! Pa vseeno vprašujemo: Ali bodo vsi ti številni obiski ostali tudi naprej ali pa šele postali naši stalni obiskovalci, bralci in uporabniki našega gradiva? Ali smo jih res uspeli privabiti, ali pa so bili ti obiski naključni ali pa zgolj redna šolska obveznost? Čas bo odgovoril tudi na ta vprašanja. Upamo: pozitivno! Da bi knjigo še bolj približal delovnemu človeku — samoupravljalcu in njegovi družini! Da bi dobra knjiga postala neodtuljiva last široke družbe in last vsakega posameznika v njej! Miroslav Osojnik KOROŠKI TISK IN USTVARJALCI V krvi nam je že, da skoraj brez izjeme segamo po tujih ali domačih klasikih — torej že nesporno in dolgo priznanih ustvarjalcih — kadar hočemo pripraviti reprezentativen izbor del za razstavo s tako ali drugačno tematiko. Ob letošnjem mesecu knjige (od 15. 10. do 15. 11. 1977) nas je vodila druga misel: —• Dajmo, pokažimo občanom, kaj so napisali domačini in kaj je bilo zapisanega o Koroški krajini! Šestnajst imen koroških književnikov, sedemintrideset imen znanstvenikov in drugih ustvarjalcev, številne diplomske naloge, magistrske in doktorske disertacije, mnogo koroških glasil in drugih tiskov z vseh področij snovanja in nehanja naše krajine je bilo deset dni razgrnjenih v treh salonih študijske knjižnice. Na razstavi smo opozorili in vžbi-li na že običajen način: s tiskanimi letaki, z objavo iz železarniške informacijske službe in z velikim panojem pred vhodom v knjižnico. Ni nam bilo žal truda in skrbnih, dolgih priprav. Deset dni so si od jutra do večera obiskovalci podajali kljuko pri velikih vhodnih vratih v naš »hram učenosti«. Številen obisk (tako skupinski kot obiski posameznikov!) nas je skoraj malce presenetil. Še več: šol so prihajali telefonski klici: — Ali je mogoče, da bi razstavo podaljšali; toliko in toliko razredov bi si jo še želelo ogledati!? Pa smo jo podaljšali za teden dni. Spet številen obisk. In mnogi vpisi razredov, podpisi posameznikov in pohvalne misli v knjigi obiskov: »Takšna razstava bi morala biti stalna! Naj ljudje vidijo, da tudi domačini nekaj pomenijo!« Taki in podobni hvaležni zapisi in vzpodbudne misli so okrasili v usnje vezan dokument obiskov. In mnenje vsem znanega novinarja v našem večernem dnevniku: »Letošnja razstava v prostorih ravenske študijske knjižnice je prva tovrstna razstava v tako velikem obsegu ...« (Večer, 28. 10. 1977). Knjižnične delavce venomer priganja čas. Ob našem navidezno tihem delu moramo biti nenehno v tesnem stiku z družbo, v koraku z dogodki, snovanji in značilnostmi, ki jih odsevata prostor in čas, v katerem živimo. Živo se zavedamo pomembne vloge, ki jo ima in ki jo dobiva dobra, prava knjiga v naši družbi in v našem vzgojnoizobraževalnem sistemu, zato si pač na vse načine prizadevamo, da bi našo dejavnost, ki je ZAHVALA Zahvaljujem se vsem sodelavcem in organizatorjem montaže stiskalnic za lepa spominska darila in za prijeten poslovilni večer ob mojem odhodu v pokoj. Želim vsem še nadaljnje uspešno delo. Ferdo Kotnik ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta Martina Pšeničnika se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in vence. Prav tako iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, kakor tudi pevskemu zboru, godbi in g. župniku. Žalujoči žena, sin in hčerka z družinama Nevarna lepota Mirno teče voda /vvtfV1 PRIPOROČILO LASTNIKOM MOTORNIH VOZIL Nekatere cene uslug: kompletna zaščita vozila po ALU-RIEHM METODI: — malo vozilo (750, diana ...) 1350 din — srednje vozilo (101, škoda) 1500 din — veliko vozilo (125 P, lada) 1700—2000 din Kompletna zaščita z lobakonom ML — malo vozilo (750, diana) 800 din — srednje vozilo (101, škoda) 1100 din — veliko vozilo (125 P, lada) 1300—1500 din Merjenje gostote hladilne tekočine je brezplačno, če ga opravijo skupaj z drugimi deli, drugače pa stane 15 din. Delovni čas servisa je od 6. do 14. ure in vsako prvo soboto v mesecu. Za večja popravila oziroma usluge priporočajo prednaročilo 4—5 dni. Črnina Ker se bliža zimsko obdobje, je treba misliti tudi na pripravo svojega vozila nanj. V ta namen nam je Slovenija avto, TOZD Avtomotor, servis in prodajalna na Ravnah, poslal obvestilo, v katerem priporoča naslednji zimski paket storitev: Vozilo je treba predvsem primerno »obuti«. V ta namen imajo na zalogi vse potrebne dimenzije zimskih, radialnih in diagonalnih avto plaščev znamke sava in tiger. V tej prodajalni kupljene gume montirajo brezplačno v času do 31. 12. 1977. Na zalogi imajo tudi najnovejši dosežek zimskih verig znamke rival, katere odlikuje izredno hitra montaža in dobro prijemanje v snegu. V servisu so začeli opravljati tudi kvalitetno zaščito podvozja in notranjih delov karoserije po ALU-RIEHM metodi, z imenom »srebrni trebuh«. To vrsto zaščite uporabljajo v Avstriji, ZRN in Švici, kjer imajo za zaščito tudi atest. Lahko pa vam zaščitijo vozilo po isti metodi s sredstvom lobakon ML, ki ga je atestirala in ga priporoča Zastava. S posebno napravo tudi prekontrolirajo gostoto (odpornost) hladilne tekočine proti zmrzovanju. Važno opozorilo lastnikom vozil Zastava, ki so bila kupljena po 1. 4. 1977! Po dopisu servisne službe Zastava imajo ta vozila v hladilnem sistemu vodo in jo je obvezno treba pred zimo zamenjati s sredstvom proti zmrzovanju, da ne pride do večjih poškodb motorja in hladilnega sistema. JNA, začetek in razvoj samoupravljanja, gibanje neuvrščenih od beograjske konference 1961 naprej, Titove poti miru in drugi mednarodni obiski. Tuje izdaje 1. Znamke in kuverte prvega dne —■ standardna filatelistična sistematizacija. 2. Priložnostne izdaje — priložnostni žigi v različnih državah ob obiskih predsednika Tita, priložnostne kuverte ob jubilejih in obiskih predsednika Tita itd. f. u. FRANC HERCEG in vestno opravljal dobesedno do zadnjega dne pred smrtjo. , Bil je deset- in dvajsetletni P1' bilant dela. Tovariškega in dobrega sodelavca bomo ohranut v trajnem spominu, ženi in otrokoma pa izrekamo iskreno sožalje. MILAN DOŠEN Dragi Milan! V tihem kraju, kjer si se rodih živel in delal v prvih letih svojega kratkega, a vendar hogateg in ustvarjalnega življenja, tvoj zadnji dom. Tukaj, sredi ko- razvoja je njegov lik v različnih filatelističnih oblikah 'imel vedno svoj osnovni cilj — da ohrani in nas spomni na vložene napore, da nas poveže v ustvarjanju naših notranjih ciljev, da afirmira naš socializem in našo opredelitev za neuvrščenost in mir. Tito — revolucija, samoupravljanje, neuvrščenost, to je postala ne samo najljubša tema v jugoslovanski filateliji, temveč se v sklopu splošne teme »zgodovina in politika« zadnja leta prebija na vrh svetovnih filatelističnih tem. Izpopolnjuje in razsvetljuje različne zgodovinske dimenzije predsednika Tita v formiranju in razvoju socialistične Jugoslavije. Njegov lik tako na domačih kot tudi tujih filatelističnih izdajah potrjuje zgodovinsko dejstvo, da je skupaj s predsednikom Naserjem in Nehrujem tvorec današnjega širokega in močnega gibanja neuvrščenih. Vsebina in osnovna razdelitev tega materiala so domače in tuje izdaje. Domače izdaje obsegajo: 1. Znamke in kuverte prvega dne — standardna filatelistična sistematizacij a. 2. Celote — to so poštne dopisnice in pisma za sodobni poštni promet. 3. Priložnostne izdaje, priložnostni žigi in kuverte v počastitev rojstnega dne predsednika Tita, dneva mladosti, Titove štafete in drugih družbenopolitičnih dogodkov. 4. Titovo delo — partijski kongresi, ustvarjanje in življenje, Leta 1930 se je rodil v bajtici na visokem hribu revnemu hrvaškemu kmetiču. Samo kakih deset metrov je imel do hrvaško-slovenske meje. Štiri razrede osnovne šole je dokončal v Višnjici; več jih tam ni bilo. Vmes je bil pastir, potem dninar. Težko in borno je bilo življenje na kmetih. Ogledovali so se fantje po boljšem, stalnejšem kruhu. Prijatelj Prašnicki je mladega Franca zvabil na Ravne, v železarno, kjer je že sam delal leto dni. Še v istem obratu — v čistilnici — sta bila. Hitro se je vživel Franc v novem kraju, se po odsluženi vojaščini vrnil na Ravne in se poročil. Bil je dober mož in skrben oče sinu Branku in hčerki Jožici. Tudi ni hotel ostati zmeraj le pomožni delavec. Obiskoval je tečaje za plamensko varjenje in rezanje ter si tako pridobil kvalifikacijo. V prostem času je rad ribaril in igral pri tambura-škem zboru, dokler je ta obstajal. Pa ni imel sreče s čistilnico. Zbolel je in bil premeščen najprej v jeklovlek, kmalu nato pa kot avtogeni rezalec v skladišče profilov. Tam ga je stisnil infarkt. Po dolgotrajni bolezni in priznani invalidnosti je pred petimi leti postal vratar. To službo je dobro roških hribov in lesov stop tvoji prijatelji in sodelavci, vedno ne zavedajoč se, da te ^ kruta usoda odtrgala od nas tvojih dragih. in Poslavljamo se od tebe, sponi nate, na dni, ko smo bili pa bo ostal vedno med nami-bo spomin na človeka, ki svojega bogatega življenja od tudi nam, svojim sodelavcem-^ Dragi Milan, dobro srce si za nas, pomagal si, da je bilo a Ig, ki smo ga skupaj opravi] > povezano tudi z medsebojn spoštovanjem. a. Dolgo, vse predolgo bi števanje tvojih vrlin in °d so krasile tvoje kratko, ve $e prekratko življenje. Kjerlkoli s « vključeval v življenje širše dr be, katero koli področje j c ^ povezano s tvojim imenom, P j sod bo ostalo s svetlimi ^rk . zapisano in s častjo ter sp0 ega njem omenjeno ime Došeno Milana. < na Ceprau te ne bo nikoli ve tvojem delovnem mestu — 0 ^ od nas, tvojih sodelavcev, ne nikoli. Milan, imeli smo te radi. V imenu tvojih sodei«rc®^.jnj v lastnem imenu izrekam dr ^ in vsemu sorodstvu iskren0 žalje! Franc BreO FILATELIJA FILATELIJA FILA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA TITO V FILATELIJI — NAŠA NAJLEPŠA TEMA Lik predsednika Tita se v celotnem 32 — letnem razmaku našega družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja neprestano ponavlja na mnogih znamkah. V različnih fazah našega političnega REKREACIJA IN ŠPORT Ekipno prvenstvo železarne v nabranem tenisu Izvedba letošnjega prvenstva je organizirana v dveh delih. V Predtekmovanju so lahko tekmo-yale vse ekipe posameznih TOZD b so bile razdeljene v štiri skupile. Prvi del prvenstva je bil izveden po turnirskem sistemu vsak 1 vsakim. V prvi skupini sta zmagala Ro-rič in Sudar (strojno gradbeno Vzdrževanje) pred ekipo Godec — baklin, v drugi skupini sta bila Poboljša Ačko in Skitek (družbeni standard) pred Pleše jem in *Irenkerjem, v tretji skupini sta jbiagala Pšeničnik in Mirko Bau-oe pred ekipo Orešnik — Filip, v zadnji skupini je zmagala ekipa Priprave proizvodnje v postavi ^andev, Tasič in Ludvik Bauče Pred Mlakarjem in Petričem. V ^ključnem delu prvenstva bodo Pajboljše ekipe tekmovale po ^Vojnem turnirskem sistemu. h rrvcnstvo ETS v streljanju za Posameznike Na prvenstvu elektrotehničnih j^oritev je sodelovalo 49 posameznikov, ki so bili razdeljeni v dve ^arostni skupini. Pri mlajših je baagal Ivan Krajnik (šibki tok) s *>4 krogi, drugi je bil Ivan Hoče-pr 149, tretji pa Karel Štruc s krogi. Pri starejših je osvojil Prvo mesto Rudi Košuta (delavca mehanskih obratov) 146 kro-?°v, drugo mesto je osvojil Jože Vrhovnik 132 in tretje Mirko Leč-'k 131 krogov. NOGOMET , V zadnjem, sedmem kolu, članke nogometne lige koroške regije bili doseženi naslednji rezulta-1: Korotan — Leše 2 :1, Fužinar ^Radlje 5 : 0, Holmec — Ojstrica • 1, Peca — Akumulator 2 :1. .jesenski prvak je postala ekipa rkumulatorja, ki je zbrala 12 l?vk. Sledijo: Peca 10, Fužinar in K°lmec 9, Radlje 8, Ojstrica 4, ?rotan 3 in Leše 1 točka. J mladinski nogometni ligi je j kiriovalo šest ekip. Zmagovalec genskega dela je ekipa Fužinar-ki je zbrala 8 točk. Drugi je Korotan z enakim številom točk in slabšo razliko v golih. Radlje ima 5 točk, Ojstrica 4, Akumulator in Peca pa po 3 točke. Na občinskem prvenstvu osnovnih šol so tekmovale štiri pionirske ekipe. Prvak je postala osnovna šola s Prevalj, ki je v finalnem srečanju premagala vrstnike z Raven s 4 : 1. ODBOJKA V drugem in tretjem kolu druge zvezne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Koroška ekipa Fužinar j a je na Reki premagala Bulevard s 3 :2 in na domačem terenu Metalca iz Siska prav tako s 3 :2. Mežičani so gostovali na Reki in izgubili z Rijeko s 3:0, na Ravnah pa so premagali Bulevard s 3 : 0. Fužinar se je z zmago nad direktnim tekmecem za naslov prvaka utrdil na vrhu in ima skupno z Rijeko 6 točk. Ekipa Mežice pa je osvojila prvi par točk, ki bodo odločale o obstanku v zvezni ligi. Zenska ekipa Fužinarja ne pozna ovir in je po treh kolih edina neporažena v drugi zvezni ligi. Naša dekleta so z lahkoto premagala ljubljansko enotnost in Tur-nič iz Reke s 3 :0. V članski republiški ligi sta ekipi Žerjava in Mislinje dosegli polovičen uspeh. Žerjav je premagal celjski Ingrad s 3 :0 in izgubil v Bovcu s 3 :1. Mislinja je doma premagala Bovec s 3 :2 in nesrečno izgubila proti Zelezarju s 3 :2, potem, ko je v petem setu že vodila z 10 : 2. V ženski republiški ligi so igralke Mežice premagale Koper s 3:2 in izgubile dvoboj v Novi Gorici proti Merkurju, prav tako s 3 :2. NAMIZNI TENIS V Ptuju je bil drugi republiški selekcijski turnir za mladinke, ki se ga je udeležilo 14 najboljših mladink, med katerimi je bilo kar 6 predstavnic Koroške. Zmagala je Čadeževa iz Ljubljane, Čer-novškova si deli drugo mesto, Lo- garjeva je peta, Ačkova šesta, Horvatova osma, Šavčeva enajsta in Trbižanova dvanajsta. V Ljubljani so tekmovali najboljši mladinci. Prvo mesto je osvojil Varga iz Murske Sobote, naš Pavič pa je med 14 udeleženci osvojil visoko tretje mesto. V drugem dvojnem kolu republiške lige so mladi člani koroške selekcije premagali Kajuh iz Ljubljane s 5 :2 in izgubili z enakim rezultatom proti Zasavju. Članice Fužinarja so bile dvakrat uspešne: premagale so Soboto s 6 : 0 in Petovijo s 6 :1. ROKOMET Rokometna društva koroške območne tekmovalne skupnosti se združujejo v koroško rokometno zvezo, katere nosilec je RK Slovenj Gradec. Ker lahko v višjem tekmovanju nastopa le selekcija, predstavlja moške v republiški ligi Slovenj Gradec. Za igralce, ki ne pridejo v poštev za selekcijo, je organizirano rekreacijsko tekmovanje v okviru občine, v članski konkurenci pa v okviru regije. V regionalni konkurenci nastopa pet ekip po dvokrožnem sistemu jeseni in spomladi. Po zdaj končanih petih kolih sledita novembra in decembra dva turnirja namesto sedanjih kol. Po petih kolih vodijo veterani iz Slovenj Gradca pred Vuzenico. Fužinar je na zadnjem, petem mestu. Mladinska slovenska liga je razdeljena na štiri skupine. Mladinci Fužinarja nastopajo v vzhodni, v konkurenci devetih ekip. V jesenskem delu so odigrali pet tekem v gosteh in le tri doma. Po končanem jesenskem delu tekmovanja je na prvem mestu ekipa ZRK Celje s 16 točkami, drugi je Fužinar s 14. Naši mladinci so premagali vse nasprotnike in izgubili samo v Celju. Lani je v tej skupini zmagalo Celje, Fužinar pa je bil četrti. Ker je bila ekipa mlada, je bil to lep uspeh. Gorazd Haber je bil najboljši strelec te lige z 91 zadetki. Pred pričetkom jesenskega dela tekmovanje so Slovenjgradčani želeli da bi štiri naše mlade igralce po konceptu odstopili njim. RK Fužinar pa zagovarja stališče, da bi glede na kvaliteto ekipe mla- dinsko selekcijo predstavljal RK Fužinar. Članska ekipa pa naj bi se izpopolnjevala pri RK Fužinar po potrebi. Če Fužinar odstopi štiri ključne igralce, bi bil v mladinski ligi verjetno zadnji in bi bilo treba resno razmisliti, če ima potem nastop še sploh kakšen smisel. To pa bi lahko tudi resno ogrozilo obstoj kluba. Lani se je na Ravnah prek 50 pionirjev vpisalo v rokometno šo- lo. Danes jo obiskuje še 41 pionirjev. Letos je osnovana rokometna šola tudi na Prevaljah, medtem ko na osnovnih šolah Mežice in Črne še ni odziva. V koroški regiji je bila organizirana tudi pionirska rokometna liga. Jesenski del je potekal na treh turnirjih v Vuzenici, Slovenj Gradcu in na Ravnah. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip. Vrstni red: 1. OŠ Dravograd, 2. OŠ Vuzenica, 3. OŠ Slovenj Gradec A, 4. OŠ Radlje, 5. OŠ Prevalje, 7. OŠ Ravne B in 8. OŠ Slovenj Gradec B. Tekmovanje se bo nadaljevalo spomladi. Od 60 slovenskih občin je v 38 rokomet prioritetni šport. V naši regiji ima prioriteto samo v Slovenj Gradcu in Radljah, v občinah Dravograd in Ravne pa ne. u. f. SZDL O TELESNI KULTURI Predsedstvo občinske konference SZDL Ravne je konec oktobra ocenilo uresničevanje stališč predsedstva in izvršnega odbora SZDL o telesni kulturi v naši občini ter sprejelo naslednji zaključek: Predsedstvo OK SZDL ugotavlja, da so telesnokulturni delavci občine z vso odgovornostjo sprejeli idejnopolitične usmeritve organov SZDL in ZKS kot tudi praktično uresničitev teh usmeritev, ki so jo sprejeli organi republiške in občinske SIS in ZTKO. Očitno je, da so ustrezni organi in organizacije vložili ogromno truda za uresničitev teh konceptov in da danes ugotavljamo izjemne uspehe. Ravno zaradi doseženih rezultatov je za telesnokultume delavce občine nesprejemljiva vsaka razprava o tem, ali bomo šli po začrtani poti naprej ali pa bomo od te poti odstopili in telesno kulturo ponovno potisnili v neorganizira- Pohod po partizanskih poteh — stalna taboriška naloga Dom na Uršlji gori dobi novo obleko Po beograjskem vzorcu preneseno k nam. Če bomo s takimi zavetišči zadovoljni, jih bomo dobili po vseh Ravnah. Predlog za preizkus: 10 ljudi naj v dežju pod njim 10 minut čaka na avtobus nost, anonimnost, nenačrtnost, privatizacijo itd. Tako za občino kot za republiko pa velja, da smo ponekod prehitro popustili osamljenim odporom, da tam, kjer smo naleteli na odpore, nismo bili dovolj dosledni, s tem pa smo dopustili dvom v naše sposobnosti, da tudi na tem področju uresničujemo začrtano politiko družbenopolitičnih organizacij. Predsedstvo meni, da se morajo v bodoče tudi OO DPO v TOZD in KS bolj aktivno vključiti v ustvarjanje pogojev za celovito uresničitev, usmeritev in v premagovanje posameznih odporov. DPO v bazi se morajo bolj zavedati družbene vsebine telesne kulture, dejstva, da je telesna kultura eden najpomembnejših členov v vzgoji mladine, da bistveno prispeva k zdravemu fizičnemu in umskemu razvoju mladine, da je predpostavka za uresničitev koncepta splošnega ljudskega odpora itd. Takšen pogled na družbeno vlogo telesne kulture zahteva predvsem aktivnejši odnos komunistov do telesne kulture, saj je poleg že omenjenega to tudi sredina, kjer komunisti najlažje in najmanj vsiljeno vršijo svoj idejni vpliv. Predsedstvo občinske konference SZDL podpira vse sprejete sklepe in stališča predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL o nadaljnjem razvoju telesne kulture v Sloveniji in odločno podpira vsa prizadevanja in dajo vso podporo občinskim telesnokulturnim dejavnikom pri uveljavljanju teh sklepov v naši občini. Ko sprejema podano oceno kot svoja stališča, opozarja na dosledno izvajanje stališč in se še posebej zavzema za čimprejšnjo uveljavitev koroških selekcij v vseh kategorijah, zlasti pri republiških In občinskih prednostnih panogah. DELO NAŠIH TABORNIKOV Taborniški odred Koroških jeklarjev ima za seboj plodno leto. Vse akcije je izvedel v počastitev Titovih jubilejev. V januarju so izvedli taborniki spominski pohod »7 talcev«, v semestralnih počitnicah pa zimo-vanje na Obretanovi domačiji pod Uršljo. Ob obletnici smrti so priredili pohod na Prežihovo do- mačijo s krajšim kulturnim programom. Ob dnevu žena so obiskali partizanske matere, svojim pa priredili kulturni program ter jim zavrteli film o lastnem delu. Udeležili so se vrste tekmovanj ter tradicionalnega pohoda Prežihovo 77, ki je bil letos še posebno množičen in svečan. Na pohodu po poteh tovarištva in spominov so že tretjič prejeli trak partizanskega taborniškega odreda za uspešno delo. V počastitev dneva mladosti je po vsej občini potekala akcija »ilegalec«, ki naj bi pokazala uspešen odpor proti morebitnemu napadalcu. Taborniki so jo izvedli skupaj z gasilci, radioamaterji in odsekom za narodno obrambo. Kasnejša analiza akcije je pokazala, da tabornikom primanjkuje sodobnejša oprema oziroma denar zanjo. Poleti so naši taborniki na različnih tekmovanjih dosegli solidne rezultate. Namesto letnega odredovega tabora v Bohinju so začeli s prostovoljnim delom pri obnovi Obretanove domačije pod Uršljo, ki so jo dobili za več let v najem od črnjanskih gozdarjev. Pri tem so jim pomagali tudi mladinci Cečovja ter nekatere druge organizacije. Čeprav bo dela še zelo veliko, bodo taborniki končno le prišli do svojega doma v naravi, kjer bodo opravljali svoje delo ter se urili v raznih veščinah, imeli pa bodo tudi kje hraniti svoj inventar. Oktobra so taborniki izvedli tradicionalni pohod »po koroških partizanskih poteh«, ki so ga zaključili z udeležbo na proslavi ravenskega krajevnega praznika na Navrškem vrhu. Med pripravami na občinski zbor so ugotovili kroničen problem odreda — pomanjkanje kadrov. Taborniki, ki se gredo šolat zunaj Raven, se po vrnitvi v domači kraj zaradi dela, družine, drugih obveznosti ali tudi le zaradi lagodnosti običajno ne vključijo več v delo odreda. Potrošniški čas ima svoje zakonitosti. V pehanju za materialne dobrine, pozabljamo nekdanji idealizem, prijatelje iz otroštva, pa tudi lastno taborniško dejavnost, ki živi in dela na podlagi prostovoljnosti. Morali se bomo spoprijeti s kadrovskimi težavami in najti res prave rešitve, ki bodo porok za razširitev taborniške organizacije, da bo ponos našemu železarskemu kraju. Usposobila bo mlade ljudi, da bodo znali ceniti pridobitve Delo na prostem NOB in naše socialistične izgradnje, da bodo znali braniti našo socialistčno domovino pred slehernim sovražnikom ter ohraniti prirodne lepote dežele našim potomcem. Karlo Krevh O ZAKONU Vse na svetu ima tudi svojo drugo stran. Če bi večina zakonov bila skladnih, prodajalci porcelana ne bi imeli od česa živeti. Jean-Claude Patou * * * Zakon je nastal zato, da bi se lažje ustvarjale skupne navade. Tilla Durieux * * * Zakon je dolgo kosilo, ki se začne s slaščico. N. O. Scarpi * * * Ljubezen v zakonu je kot vžigalica: brez trenja se ne vžge. Willy Reichter O KRITIKIH Umetnik nima časa brati kritike. Recenzije berejo samo nadobudni pisatelji. William Faulkner Kritik je človek, ki se najbolj jezi, kadar je občinstvu všeč, kar njemu ni. Erich Segal * • * Kritiki so me mnogokrat raztrgali, občinstvo pa me je vedno znova zakrpalo. Jacques Tati * * * Kritiki so narejeni iz odpadkov, ki nastanejo v proizvodnji umet-nikov Oliver Wendell Holmes O DOBREM GLASU Dobri glas sestoji iz tega, česar drugi o nas ne vedo. Ralph Boller * * * Dobri glas ščiti žensko bolj kol njena lastna trdnost. Sacha GuitrV * * * Ljubite svoje sovražnike. goče bo to škodilo njihovemu do bremu glasu. S. J. Lee Fotografije za to številko prispevali: F. Kamnik, K. Kre?č F. Povsod, F. Rotar, M. UgoVSe ’ propagandna služba in služba informiranje.