234. številka. Trst. v torek dne 14. oktobra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" liha a enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pot>olu7ene naročnine uprava oe ozira. Po tobakam*}] v Tr^tii »e prodajajo po-eamezr^ -tevilke j.o 6 nntink >3 nvč.t: izren Trsta pa j o 8 stotink 4 nvć.) Telefon £tr. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi *e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogl:i»e sprejema u pravni-tvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia 5tv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo ~tv. •"», II. nadstr Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Zaključki. L A ko bi se našel kdo. ki bi tudi našim Italijanom hotel podati T*e, kar rarx>devati brošuri » Alldeutsch'and« in pa >0 d« raein Oeeterreich !« o pmelih, gigantskih načrtih vele nemške ideje za bodočnost, ki potezajo va-ee tudi Baše Primorje, imeti bi morali ti časi Italijani občutek, kakor ga ima oni, ki je bkratu vzbud i iz glol»okega sna in se czira okolo sebe začudenimi očmi, ker se mu vsa ©kolica zdi tako čudna in neznana. A ko je v tem vrgel pogled svoj proti tlom, vidi v svojo grozo, da stoji prav tik globokega propada . . . Le en sam zgrešen korak in zginil bi . . . Instinkt mu veleva v tem hipu, da stori korak nazaj in da ee odmika dalje in dalje od usodnega propada. Da, to bi bila opravičena prispodoba za nezmiselno vedenje naših Italijanov. Kakor da imsjo ti ljudje zvezane oči : nič ne vidijo okolo sebe, razno teh siromakov Slovencev. »Odrešiti« jih hočejo te »neodrešene« pokrajine! In trdno so uverjeni, da izvrše glavno ;n zadnje delo v dovršenje velike misije za ujedinjenje Italije, ko $0 zrušili in strmoglavili Slovane teh pokrajin. Kol ka zmota ! To je politika, čije obzorje ne sega ni za pel dalje preko meje onega območja, katerega hočejo oni »odrešiti«. Slepi in gluhi so za to, kar ee jim godi in pripravlja tikom tam za mejo. Kaj tam za mejo ?! Saj to, kar se jim pripravlja tam za mejo, ima že notri mej njimi Bvojo postojanko, svojo etapo. Ubogi slepci ! Slepi politiki, katerih duševno obzorje ne sega dalje, Dego jim eeza rizično oko. Oai vidijo le Slovcnce. Oni so prepr '-ani, da so edino Hrvatje i a Slovenci na poti uresničenju njihovih »idejalov«. Ne-= ametneži ! Domišljajo si. da delajo za svojo irredento, a ne vidijo in ne slutijo, kako jim Iruga irredenta od severa doli snuje svoje načrte, kako m plete mreže okolo giave ter pripravlja zanj ko okolo vratu! In nič ne vidijo, kako jej gredo sami na roko... Ne le slep: — tudi gluhi s>. Nič ne - -i j o, kako jim ona druga irredenta : na go-V' rn ~'iih tribinah, v parlamentu na Dunaju .b vprašanju osnutja laškega Tseučllišča v l ist"., p- brošurah, po novinah, pred vsem : a v dejanjih občudovanja vredne, sa- mosvestne, zistematične, za dosego stavljenih si ciljev matematično točnostjo do zadnje podrobnosti določene propagande — kriči, da interes Nemčije zahteva, da Trst je in mora ostati nemško pristanišče, daBe Nemčija radi svoje poz cije ob Adrijanskem in Sredozemskem morju nikdar ne odpove Trstu!! Kako ugajajo parni sebi v svoji pozi irredentovcev, ne da bi videli, kako jim za hrbtom druga irredenta odteza tla pod nogami ! Nič ne čujejo, kako j:m v glasoviti brošuri > Alldeutschland« kriče, da ljubezen nemškega naroda do sel>e, to je : spoznanje tega naroda, česa mu treba za dogradbo svoje velike bodočnosti, ki naj vso Evropo neposredno podredi interesom Velikone mčije : kako ta nemška ljubezen involvira sovraštvo do vseh nasprotnikov! Do vseh! In mej njimi so izrecno navedeni tudi naši Italijani, ker — tako stoji doslovno — le-ti hočejo nemško deželo odrezati od Trsta! Nič ne čujejo, kako v brošuri »O du mein Oesterreich «, kjer z drzno, samosvestno roko prirejajo nov zemljevid in v svojem brezprimernem, nebotičnem šovinizmu dolo čajo narodom bodočo usodo in s e 1 i š č a, nič ne čujejo pravično ti naši ljudje kako isti Italiji, za katero bi naši laški slepci hoteli »odrešiti« te pokrajine kar diktirajo Nemci, da mora žrtvovati ravno te naše Italijane injiii prepustiti bodoči Velikonemčiji, da jih ista potem požene menda tja doli v južno A t' r i k o ! Ne, gospoda Italijani : nevarnost panger-manizma ne grozi tamo nam Siovanom, ampak tudi — vam ! ! FohtiCni pregled. V Trsta, 14. obtobia iy02. Iz strankarskega življenja na Kranjskem. V ponedeljek je imela katoliško- narodna stranka shod svojih zaupnikov. Iz »Slo vence vega« poročila posnemamo, da je bil na predlog gospoda Kromarja soglasno in z velikim navdušenjem dr. Ivan SusteršiČ izvoljen za načelnika stranke. V vodstvo stranke so bili na predlog gospoda Kiblarja soglasno izvoljeni poleg v s-h katoliško-narodnih državnih poslancev sledeči gg. : Ivan Belec, dr. Janko Brejc, < >tDn pl. Detela, kanonik Fettich-Frankheim, dr. Ivan Janežič, kanonik Andrej Kalan, Janez Kalan, kaut.kiik dr. Andrej Karlin, dr. Janez Ev. Krek, dr. Evgen I.ampe, dr. Fran Pavletič, kanonik Josip Sajovic, dr. V. Sch\veitzer, Luka Smolnikar in sveto. Josip Šiška. Glavni osrednji odbor te stranke tvorijo poleg teh gg. še vsi katoliško-narodni dežel, posla Dci. Vsprejete so bile nastopne resolucije : I. Zbor zaupnikov katol.-narodne stranke odobrava v vsakem oziru postopanje k atol.-narodnih poslancev v državnem in deželnem zboru in jim izreka svoje popolno zaupanje. II. Zbor zaupnikov izreka svoje posebno zadovoljstvo radi združenja »Slovanskega centra« in »Hrvatsko-slovenskega kluba« v državnem zboru ter pričakuje, da se ta združitev čedalje bolj uglobi in utrdi kakor stalno središče vseh krščansko zavednih Slovanov v državnem zboru. III. Zbor zaupnikov priporoča katoliško -narodnim poslancem v pr.hodnjem zase lanju državnega zbora politiko svobodne roke. Ozirajo naj se edino le na potrtbe in koiisti ljudstva. i V. Zbor zaupnikov pozivlje katoliško-narodne deželne poslance, da vztrajajo v najstrožji neizprosni obstrukciji, dokler ne izvo-jujejo 1 j u <1 s t v u volilne reforme, s katero se odstranijo kričeoe krivice sedanjega volilnega reda za deželni zbor. V. V vsej deželi naj se brezobzirno nadaljuje boj zoper sleparski liberalizem in lijtgove odkrite £li skrite prijatelje. Pred vsem naj se i nadalje po ehodih in časopisju ljudstvo bodri, podučuje in organizuje. Vodstvo stranke pa se pozivlje, da pripravi še ostrejše orožje zoper sovražnike ljudstva. Stranka hoče v brezobzirnem boju, na strogo zakonitih tleh, priboriti ljudstvu pravice. VI. V dosego denarnih sredstev, v kolikor so za izvršitev pričetega boja neobhodno potrebna, naj se osnuje ljudski sklad. Vsak somišljenik se pozivlje, da po svojih močeh prispeva k temu skladu, katerega naj vo Istvo stranke po Bvoji previdnosti rabi v boju za dosego najplemeniteje pravice ljudske : splošne volilne pravice ! VII. Z ogorčenjem protestuje zbor za PODLISTEK lir, MELITA. Povest iz naše debc. Opisal J««ip K t k» n Tomie ; prevedel Radi. D r u g i del. X. Veliki župan se je živo lotil dela. Prva -tvar mu je bila, da najde kandidata, ki bi /1 kolikor t liku vrstrflk Branimirju. Razmiš-Ijujč o tej stvar, je došel do sklepa, da bi z Ivema njih m>>^el posausiti srečo proti Bra-n mirju. Jeden njiju je bil Grabarie, bližnji - »eed Branimirjev. O njem je glavar že davno znal. da hrepeni po kijuču komornika in ta Ključ naj bi sedaj odločil Grabarle, da kakor vladni kandidat stopi na volilno polje, on, ki v svojem življenju n mrzli nobene stvari tako, Kakor politiko in vse one, ki se bavijo s tem »s.epim opravilom«. Veliki župan se je vendar nadejal, da bo zlati komorniški ključ, p< kazan od daleč vlastelinu, deloval nanj z magično silo in «5a razprši njegove neumne predao ike. Drugi v kombinaciji je bil neki ugledni župnik in dekan, ki je neprestano vzdihal po kanoniški kuriji na kapiteljskem trgu v Zi-grebu. Oj je v v=aki priliki in vsakomur, ki je prišel ž njim v dot:ko, tožil kaka krivica se mu godi v tem, da še ni {»ostal zagrebškim kanonikom, a imenovani so toliki drugi, ki so za leta mlaji od njega, a toliki niži od njega na zaslugah. Z lepimi obljubami je mogel veliki župan tudi tega hrepenečega pridobiti za svojo stvar. Grabar'V mu je vendar bolj ugajal, pak je najprej žnjim stopil v dogovore. S prvega je šlo težavno, ker je Grabar c znal za kandidaturo svojega soseda celo za to seje kazal pripravljenega, da bi, ko pride čas za to, zanj deloval. A sedaj hkratu ta napad ! Ni ( bilo dvoma, da je veliki župan zadel pravo žilico pri Grabarica, ko mu je omenil komor-ništvo. V prvi nepriliki se je ta poslednji branil, izvijal in odklanjal ponujeno mu odlikovanje, ali veliki župan je bil jako nervozen in nestrpljiv, pak se je vrgel na svojo žrtev s tako srditostjo, da se mu je slednjič posrečilo. Naslednjega dne je Grabarič pisal Branimiru list, kjer se mu je naznanjal kakor protikandidat po »želji velikega župana«. V ta dodatek je bil pooblaščen. Svoje sporočilo je zaključil z besedanv : »Stopam v volilno borbo ~ Teboj proti svoji volji pak se nadejam zato, da to v ničemer ne spremeni do sedanjih najinih odnošajev.« In Branimir je vedel, da je njegov sosed orodje v tuji roki. Dekana je mislil veliki župan pridobiti za se kakor glavnega agitatorja med duhovščino. To bi se mu bilo tudi gotovo posrečilo, ali neki nenadejani slučaj je pokvaril vse. Kavno v isti čas, ko so se postavljali kandi-datje in se volilci pripravljali na volilno borbo, je postal kanonikom razmerno še mlad duhovnik, ki je bil nekdaj kapelan pod dekanom. To je bilo zopet preveč zanj in je začel sedaj tudi on iz maščevanja in kljubo-valnosti z napetimi silami delati za Brani-mirja med duhovščino. Sedaj, ko s) bili proglašeni kandidatje od ene in druge strani, iziali so v tem in onem taboru ordre de bataille. Grabarić je imel na svoji strani vse javne uradnike, zakupnike sejmovine, gostilničarje in krčmarje. ki so živo delali zanj. Ali tudi Branimirjeva stranka je bila močna ter številna. Znjim so bili župniki, rokodelci, ki so imeli pri njem dober in trajen zaslužek. Potem njegovi lastai uradniki in uslužbenci, pak kmetje, ki somu bili dolžni ali drugače zavisni bili od njega. Zičelo 9-3 je srdito delati od obeh strani in agitatorji so jeli obletavati kmečke volilce, kakor ese zrelo sadje. Trošilo se je silno denarja za gostije in popivanja, ki so trajala upnikov zoper prepoved ljudskega tabora v Ljubljani in izreka c. kr. dež. vladi svoje popolno nezaupanje. VIII. Najodločneje protestuje zbor zaupnikov zoper liberalno gospodarstvo v deželnem odboru kranjskem, za katero je izključno odgovorna večina, obstoječa iz dež. odbornikov Peter (irasselli, Adolf SchatVer in dr. Ivan Tavčar. Več na deželnega odbora je odgovorna za sedanje gospodarstvo, ki nasprotuje želji in volji ogromne večine v deželi.« Po pripravah, ki so se delale za ta shod, je splošna sodba, da je na istem katolisko-narodna stranka nastopila z vso svojo veljavnostjo in močjo. Ako kedaj, jej je bila gotovo sedaj prilika za dokaz, da se svojim programom obsega ves narod slovenski. Navedene resolucije pa ne le da niti z besedo ne omenjajo žalostnega položaja in obupnih borb obmejnih Slovencev, ampak se sploh ostentativno izogibljejo v vseh sestavkih besedi — »narod«!! S tem opravičujejo bojazen, da je za stranko nekaj, kar je proti našemu narodu ! »Italijanski kralj in avstrijski irredentovci«. Pod tem naslovom prinaša »Grazer Volksblatt« dopis iz Rima o predmetu, ki je [dovolj jaBiiO označen že v naslovu samem. Mi 'smo povdarjali in dokazovali z dejstvi, kako so se povodom občnega zbora društva »Dante Alighieri« precej očitno pokazale vezi, ki se pletejo med irredento in oficijelno Italijo gori do nje najviših činiteljev. Ker pa mi, čim se govori o aspi-racijah laške irredmte, že čutimo, kako skeli našo kožo in se že instinktivno obračamo okolo sebe, kako bomo bolje varovali to svojo kožo, nas more zanimati tem bolj vsaki pojav, ki odpira pot — resnici, umevanju stvari : tega gibanja in njegovih ciljev. Takov pojav je gori omenjeni rimski dopis v »Grazer Volksblattu«, katerega hočemo podati tu čitateljem v njega glavnih potezah. Kralj Viktor Emanuel je dal irreden-tovcem izraziti svoje simpatije. Stvar so sicer zasnovali kolikor le možno previdno, da bi varovali diplom::tični prestiž. Ali to ne spreminja nič na dejstvu, da kralj italijanski simpatizira z avstrijskimi irredentovci 1 Zato je tudi veliko veselje v irredentovskih krogih. Jedino korektno bi bilo, da se kralj niti czrl ni na udanestno brzojavko irredentovcev dan in noč. Kmetje so se lepo go3tili, dobro jeli in pili, kadili fine cigare in poslušali, kar so jim govorili agitatorji, ter so (kmetje) dajali svojo besedo, da bodo glasovali za kandidata, ki se jim je priporočal. Grabaričevi agitatorji so dovršeno ume-vali svojo nalogo ; oni so znali zbirati volilce nasprotne stranke, čim so te poslednje zapustili njihovi agitatorji in vodje. »Kaj mislite vi tepci«, so govorili oni Branimirjevim volilcem, »kaj vi boste volili človeka, ki je proti vladi ? A veste li, kaj je vlada ... Da ni nje, bi se zvijali kakor i pseta . . . Brez vlude ne moreš niti dihniti, niti se makniti kam. Će trebaš denarja: daj, vlada! . . Če potrebuješ novo cesto ali most: daj, vlada ! . . . Ako je prišlo zlo, ogenj, voda, lakota: pomagaj, vlada! In vedno samo: vlada in vlada ! Pa vi naj bi ee metali v nasprotstvo žnjo?!... Ej, vi bedaki, ne vladi, ampak vam bodo pokala rebra, pa se boste kesali, ali prekasno . . ! Že veste ljudje, kaj . . . Torej spametujte se in bodite z nami . . . ! Da bi le vedeli, kako je vino, a katerim Grabarič gosti svoje ljudi!..« In agitatorji so jih pregovorili, da so žnjimi pili, pa so se tudi pošteno prenapili, ali naslednjega dne eo bili — zopet v svojem taboru. ' Pride še.) z zbora »Dante Alighieri namreč). Kraljevo zahteval od Jankov?, naj pjloži orožje, iz brzojavko smatrajo jako resno v diplomatskih krogih riu^kih. V sedanjih časih političnega oportun znca je takov impulz vladarja nekaj nezaslišanega! Celo brzojavka cesarja Viljelma predsedniku Kifigerju od leta 181'*, ni bila toli glol>okega pomena, kakor je brzojavka kralja Viktorja Emanuela. Cesar Viljelm je bil samostojnemu narodu izrazil svoje simpatije za boj v obrambo opravičenih interesov : tu pa je kralj Viktor Ema-nuel pokazal svoje Simpatije do podanikov sosednje dižave, katerih tendence so jasno javil je Jankov, da tega ne stori in da Sa-rafov nima nikake pravice, da bi njemu ukazoval. Jankov se je proglasil diktatorjem in voditeljem svete vojne proti Turčiji. Ruski in francozki poslanik sta predložila turški vladi noto, v kateri zahtevata, naj Turčija odpravi vzroke mtaje. Turška vlada pa je odposlala velesilam noto, v kateri se pritožuje, da Bolgarija ne čuva svojih mej in da dovoljuje ustašem svoboden prehod črez mejo. Sultan je težko bolan. V minolem tednu je odšlo iz Soluna veleizdajske nravi ! liberalni li"ti trde, daje 2000 turskih vojafcov proti bolgarski meji, ta depeša kraljev odgovor na okolnost, da da ojačijo tamošnjo turško mejno stražo. so se razprave z dunajskim dvorom radi obiska kraljevega tamkaj in odgovora na ta lierolinska »Vossische Zeitung« poroča, da ustaši vedno napredujejo in da kmalu obisk ua novo rvzbila. — Xu, tudi če bi zasedejo okraj med Melnikom in Seresom. bilo temu tako. ostaja kraljeva depeša ven- j General Cončev je doposlal dunajski dar-ie znamenit dokument sodobne zgodovine. »Zeit« po svojem odhodu v Macedonijo sle- Po tej dope&i je lahko umeti, kako da pred- deče pismo: »Pričela je velika borba, v ka- a j a k i rredente v zadnje čase bolj in bolj teri se boiilci ne navdušujejo ne za preli mi- rezobzirno nastopajo. Vedenje italijanskega narno konvencijo, ti se je bila sklen la v Sv. senat« r a Villarija na občnem zboru »Dante Štefanu, ne za Veliko Bolgarijo. Njim je Aligh eii« priča že, kako se signori samo do tega, da se otreeejo sramotnega ti- z a v e <1 a j o najviše naklonjeno- ranstva in da si pribore pravice svobodnih s t i ! ljudij. Bolgarska vlada lahko do mile volje < ospod senator je konstruiral italijansko pretvarja dejstva, ali jedno dejstvo je nepo- efero interesov zun»j Italije. Pa ne morda v bitno : da macedonski suženj dokazuje sedaj Kitaju, ampak v tajbližji bližini, na tleh svojo ekzistenco z orožjem v roki. Konec te ljubljene zaveznice Avstro-Ogrske. Oa ime- žsloigre bo uničenje macedonskih kristijanov. nuje te avstrijske kraje, do katerih da ima Ali iz kosti teh žrtev ustane maščevalec Ma- Italija pravico, ozemlja, ki s'cer faktično, cedonije.« dižavnopravno, ne pripadajo k Italiji, ali V Belemgradu je bil včeraj pod pred- -padajo v sfero interesov ofici - sedstvom generala Gjuknica velik shod, ka- e 1 n e Italije. O južnem Tirolu Villari terega se je udeležilo oOOO zborovalc^v. Shod skoro ne govori več, ker po njegovem je ta je vsprejel resolucijo, ki protestira proti na- že italijanski. »Sfera interesov«, ki zanimlje silstvom, katerim so izpostavljeni Srbi v gos[K)da Villarija, leži na severnem in vztoČ- Stari Srbiji in Macedoniji, na čemer je kriva nem obrežja morja Adrijanakega. Od druz h turška vlada. Resolucija poživlja potem srb- Italijanov Fe Villari razlikuje v tem, da sko vlado, naj stori vse mogoče, da se zboljša priznava, da v tej »italijanski usoda onih Srbov, ki so še pod turško oblastjo, sferi interesov« je tudi Slova- V slučaju, da turška vlada ne bo v stanu n o v, (To smo povdarjali že tudi mi. Op. zagotoviti svojim srbskim državljanom ž v- ured. Edinosti«), ali po njegovem mnenju ljenja in imetjp, odklanja srbski narod vsako le-ti ne bodo ovirali priklopljenje k Italiji, odgovornost za posledice, ki bi mogle nastati, Deloma so to slabotni elementi, nesposobni ako bi bda Srbija prisiljena podeči vmes, ker za od->- r, ki se dajejo poitalijanČevati od ne more mirno gledati, kako se v Mscedo- daDes do srrt. Potem pa da je tudi neka niji in Stari Srbiji uničuje srbski narod, vrat »modrih Slovanov«, ki žele sporazum- O razkritju spomenika kralju Ma- Ijenja z Itebjani. — Tem poslednjim djje ti j i v Kolosvaru je službena brzojavka spo- Villari zag tovilo, da s tem, ako spoznajo ro£iia ie, da saje slavnost izvršila po i ro- italijansko kulturo, utrde svojo narodno kul- gramu in da so navzočemu nadvojvodi Josipu turo, pri pozna v a jim torej pra- AvguBtu, kakor zastopniku cesarja, prirejale vicoin sposobnost za lastno j»rjsrgUe ovacije. kulturo. ( Tu li to smo povdarjali mi še posebao. \\\f barje previdno zamolčalo službeno Op. ur.) Dočim sicer v Italiji te avstrijske po- poroči lo, pri po ve dajejo pa druga sporočila. — krajine proglašajo za italijanske, pripoznava j£0 je 0 prihodu nadvojvode vojaška godba Villari ekzistenco Slovanov - tem »območju D:l kolodvoru svirala cesarsko pesem, je pa italijantkh interesov« in govori prav tako, ranožjCa začela peti himno, Kolesev a tako kakor da bi bilo priklopljenje pred durmi in mogno< je petje iz tisoSev grl preglašavalo bi šlo zato, da se z italijanskimi Slovani do- oesar9k0 pesem. Tudi mej potoma je množ ca -eže začasen modus vivendi. Sicer pa se ne pozdravljala nadvojvodo s pevanjem te pesmi, smemo čuditi nikakor, ako se v Italiji tra- Burni prizori so se vršili, ko je vojaška godba dirajo taki nazori. Avstrijska uprava dela zapUgrHla kolodvor. Dijaki so kr čali in žvižgali vse možno, da avstrijskim primorskim pokra- tako sjiQOj da ^ redarji z golimi sabljami jinam daje ital jansko vnanje lice. To je posegli vmes. Po serenadi pred stanom nad- opazil tudi V.llari na svojem »inšpekcijskem VQjVode se je množica valila, pevaje revolu- potovanju« in na {Kjdlagi teh svojih opazo- cijonarne Košutove peBmi, pred stanovanja vanj je te dežele za Bedaj uključil v italijan- poslancev neodvisne stranke. Millerand je obsojal demagoge, ki si nadevljejo krinko patrijot'zma. Tudi ta izjava je le poklon resničnema patrijotizmu. Se en izrek Millerandov zaslužuje, da ga zabeležimo. Rekel je, da delo mirovne konference v Haagu ni bilo zastonj in socijalistom vsega sveta da je dolžnost, da regujejo kali, ki so pognale tam ! A sedaj vprašamo: kdo je dal v svojem velikodušju inicijativo za to, od socijalista Milleranda blagoslovljeno konferenco, ki more, po govor-nikovem mnenju, biti v začetek novemu vspešnemu življenju med narodi ? Kdo t Mari ne tisti car, katerega izvestni socijalisti ne morejo nikdar dovolj zasramovati in menijo, da so s tem najizlatneje dokazali svoje — pristno socijalistično mišljenje. Slednjič je Millerand pozival vse re-publikane v zvezo za uresničenje sicijalae reforme. Torej ? Ni li tudi to lekcija izvestni m socijalistom, ki v svoji srditosti vse pehajo od sebe, kričeči v svet, da oni jedini so poklicani in tudi sposobni za veliko delo socijalne re f jrme ! O da, tudi socijalisti od — profesijona se lahko še marsikaj uče od lastnih pametnih prvakov! Strajki. Na Francozkem. Jasno je sedaj, da se na Francozkem ne more več govoriti o generalnem štrajku, ampak je le cela vrBta posamičnih štrajkov, vsaki s posebnimi razlogi. Odposlanci severa so se samostojno in brez sporazumijenja z jugom obrnili do prefsktov s prošnjo, naj bi ti poslednji posredovali med družbami in delavci za povišanje plačil. S tem je porušena solidarnost med delavci na severu in jugu Francije. Sploh manjka tudi na soglasju med voditelji in »narodnim odborom«. Po takem so si voditelji iz raznih krajev med seboj in potem tudi z odborom navskriž. Nič se ne bomo smeli torej čuditi, ako se toli impozantno začeti štrajk zaključi razmerno veliko manj častno za vodstvo in v3pešno za delavce, nego je bilo pričakovati. V Ženevi pa je način, kakor je zaključil generalni štrajk, sličen polomu za vodstvo. Strajk je popolnoma ponesrečil, po-loženje je za delavce brezupno. Uslužbenci na cestni železnici morajo štrajkati dalje, ker vodstvo se niti pogajati noče žnjimi in je dobilo že toliko novega osjbja, da more zopet vršiti nad polovico obrata. sko sfero interesov, kateri bo, po njegovem Tudi pred stanom pesnika Jokaia in mi- mnenju, vsakako sledilo faktično priklopljenje. ni3terskega predsednika Szella so se vršile de- PoitalijanČe valni zistemvDal maci j i in Primorju stoji torej na ta način v službi te politike italijanskih interesnih sfer !... O teh izvajanjih v graškem listu pravi »Politik« (ki jih je posnela doslovno), da zaslužujejo najširšo publiciteto. Tudi mi menimo tako. Svoboda na Madjarskem. Madjari so sicer veliki prijatelji Nemcev, izlasti če ti poslednji kažejo svojo agres vno nrav proti Slovanom. Ali čim hoče prijatelj Nemec Bezati preko madjarske ograje — pa bilo tudi, da med ograjo bivajo tudi Nemci — tedaj pa hitro kaže Madjar, da zna biti agresiven tudi on proti Nemcem! Z »pet so priprli enega nemških novinarjev na Ogrskem, urednika Hermanna Schrotfi. Motivacija v brzojavki pa se glasi : ker je stal na čelu narodnemu gibanju Nemcev v Kronstadtu. Da pa ne bi Nemci mislili, da so samo oni deležni svobode na Madjarskem, so oblasti ob enem priredile hišno preiskavo v uredn:štvu romunskega lista »Gazeta Tranesilvania« ter so proti uredniku uveli preiskavo. Vivat se«|uens ! Na Balkanu. Ker je bivši predsednik »kupnega macedonskega odbora in sedanji predsednik onega dela, ki se je ločil od skupnega odl>ora, Sarafjv, nasproten sedanjem i ustaškemu gibanju v Macedoniji ;n je monstracije in je policija zopet morala potegniti sablje. Vse te dogodke je službeno poroči'o lepo zamolčalo, ali dejstev vendar ni spravilo s sveta s tem. Iz tabora francozkih socijalistov. Na banketu, prirejenem v Carmaox v proslavo zopetne izvolitve znanega vodje socijalistov, Jaurč-a poslancem, je vodja Millerand — člen prejšnjega ministerstva — Izvajal da socijalisti v republiki morajo biti stranka mirnih sredstev in rešitev. Na znotraj in v vprašanju vnanje politike naj sledi stranka mirovni politiki. Dolžnost in čast republike in socijalističoe stranke zahtevati, da se goreče zasleduje način, da se bodo mirnim potom reševali konti kti, ki so se doslej reševali po vojnah. Socijalist Millerand hoče torej spraviti v soglasje cilje socijalistov s cilji republike ! Sedaj pa vprašamo : mari pojm republike izključuje poj m — domovine?! Saj Francija ni nehala b*ti domovina Francczom s tem, da je dobila republikansko vladno obliko. Pokloni vsi se torej v počaščenje republike ne menć i-e zato, da jo vladajo buržoazijci, je dal socijalist M llerand pouk, da socijalistički stranki mora biti naloga ta, da živi kakor uvaževana stranka poleg drugih strank i u da se ne postavlja nad vse in da ne tepta vse druge, kakor ničvredne. Tržaške vesti- Mestni svet tržaški bo imel svojo javno in tajno sejo pojutršnjiin dne lt>. t. m. Na dnevnem redu javne seje bodo me'1 drugim : predlog glede razširjenja srednjih cestnih šol in predlogi delegacije o prošnji prebivalcev I. okraja za podporo v vzdrževanje poljskih čuvajev. V tajni seji bo na dnevnem redu, med drugim, prezentacija župnika za sv. Križ. Kadi ene^a brivca — generalni štrajk?! Iz delavskih krogov nam pišejo : V Trstu imamo več izjem. Eaa takih izjem je na pr., da nimamo v Trstu deželnega šolskega zakona, kakor ga imajo vse druge pokrajine v monarhiji. Nadaljna naša izjema je, da tržaški brivci — n majo stalne tarife. Te dni je odprl v ulici delle Poste neki laški poda.ik, imanom Corno, svojo njvo brivnico. Omenjeni Corno je drugi brivec v Trstu, ki si je upal določiti stalne cene in sicer 30 stot. za samo brado in istotoliko za rejanje las. S tem pa je novi brivec zadel v sršenovo gnezdo, kajti ostali brivci so z vso resnostjo nastopili proti najnovejšemu drugu. Temu posledica je, da so pred omenjeno brivnico do danes aretirali nič manje nego deset razgrajačev ! Mi od svoje strani bi se ne mešali v to zadevo, ako bi 3e nam ne zatrjevalo, da bodo vsi mestni bivei strogo zahtevali, da se ta nova brivnica zapre. Ker se pa od strani istih brivcev govori tudi o možno9ti generalnega štrajka radi te brivnice, smo sklenili povedati tudi mi svoje menenje. Tržaški brivci so po najmanje 90°/0 laški podaniki. — Nekateri teh so reveži, drugi zopet premožni. Napadani Corno, ki ni nikak kapitalist, je določil stalne in razmerno nizke cene, kar je le v prilog revnejšim slojem. Je-li mogoče, da bi delavci hote i vpri-zarjati generalni strajk proti človeku, ki jim gre v prilog z nizkimi cenami ? ! Ker je to nemogoče in ker je nasilno za-pretje kake obrtnije še manje možno brez tehtnih razlogov, je torej logično, da tržaški brivci lepo puste svojega laškega druga, naj nadaljuje zapričeto podjetje. Dodajamo še, da mi ne simpatiziramo ne .z enim in ne z drugim tržaških brivcev, ker so nam vsi enaki — »prijatelji«: izjavljamo pa z vso gotovostjo, da bo vsak štrajk me i brivci — istim le škodoval. (Opazka uredništva. Ta izvajanja našega dopisnika-delavca nas silijo, da pridodamo tu nekoliko pripomb se svojega stališča. Dopisnik zahteva, naj se brivcu-ino-zemcu dopušča popolna svoboda v izvrševanju svoje obrti. Z lelo se bo, da je ta zahteva v nasprotju z našo neprestano borho proti invaziji inozemskih delavnih moči, ki delajo konkurenco domačemu delavcu in mu jemljejo iz-pred ust tisti borni košček kruha. O 1 te borbe ne odnehamo. Ali ta borba na«a ni naperjena proti ptujcu pojedincu, ki je tu iskal in našel kruha. Naša borba je naperjena proti zistemu, ki iz n a r o d n o - p o 1 i t i č n i h o z i r o v (torej ne radi kake javne koristi, marveč na škodo domačega prebivalstva) v a bi v deželo p t u j e delavce v masah, čemur je posledica ta, da domačini pohajajo brezposelno in — stradaj o! Proti temu smo mi, da gospodovalna stranka, ki ima občinsko upravo v rokah, umetno vlači masa ptujih delavcev v deželo, in da v ta namen vporablja prilike, ki jih jej daje ravno javna uprava, da po tem takem delavec-domačin ne le trpi škodo s tem, da nima dela in zaslužka vsled ptuje konkurence, ampak mora še on sam (kakor občan, kakor davkoplačevalec, kakor konsu-raent) pomagati na znašanju sredstev, s katerimi se plačujejo — njegovi konkurentje in k r a t i t e 1 j i kruha!! Mi se — oprostite nam ta neprelepi način izražanja — požvižgamo na precejanje tiste »humanitete« od strani naših socijalistov, radi katere naj bi molčali, ko vidimo, kako tujec trže našincu kruh iz-pred mt! — Vrag vzemi tako humaniteto, ki zuhteva, naj našinec gineva gladu, zato, da morejo živeti — drugi ! Vsakdo naj ima usmiljenje do drugih, ali v prvi vrsti tudi d o s e b e, do svojcev. Ca pa tukajšnji zistem vabi tujce v deželo in pušča stradati domačine — gotovo ne dela tega zato, ker hoče biti huma-nen, marveč je to dokaz njegove brezsrčnoati do domačinov: dokaz, da eo mu izvestni cilji narodnega šov;nizma v š;, nt go pa skrb za javno blaginjo...! Priseljevanju tujcev v masah, v kolikor se isto povspešuje umetno in iz razlogov, ki ne služijo javni blaginji, marveč jo ubijajo, smo in ostanemo neizprosno in načelno nasprotni in to tem bolj, ker nas poleg navedenih razlogov sili v to tudi imperativ narodne samoobrambe. Će pa prihaja v poštev posamični individuum, pa 6e pridružujemo stališču našega dopisnika. Će je prišel tujinec semkaj in tu ustanovil podjetje na svoje stroške in svoj riziko, potem mu gre svoboda v konkurenčnem boju! In proti tej konkurenci ne more biti na drugi strani druzega sredstva nego zopet — konkurečni boj : glede cen, glede točne postrežbe, glede kulance..:! Z vsein pravom obsoja torej naš dopisnik misel, da bi naši delavci stopili v generalni štrajk radi — jednega brivca ! Generalni štrajk je ostro, hudo orožje. A ravno zato naj se rabi le tedaj, ko je gotovo, da je vrednost tega, kar se hoče doseči v blagor delavstvu, vredno žrtev, ki jih zahteva vsak generalni štrajk. Kjer tehtnost vzrokov rji v razmerju s težavami take velikanske akcije, in sosebno še, kjer izbornost in jednotno3t vodstva ne daje vsaj relativnega jamstva za vspeh : tam tudi ni vspeha. Tako nam govore kričeči izgledi iz Dajnovejih časov. Tako se je godilo v Ameriki o zadnjem (sedanji štrajk traja dalje), tako smo videli v Belgiji, tako vidimo do neke mere na orjaškem š rajku premogarjev na Francozkem in tako vi lirao na eklatinten način sed. j v Ženevi.. ! Mi moramo torej le vnovič poživljati naše delavce, naj slušajo glas svojega delavca tovariša in naj dobro mislijo se svojo glavo, ko jih kdo poživlja na generalni štrajk...! Promet ua openski železnici zopet dovoljen. Včeraj je pregledovala opensko železniško progo preiskovalna komisija, katera je spoznala, da se promet na tej progi lahko zopet zaprične. Komisija je vzrok neareSe razložila tako le : Zavirač je pes^k, katerega se rabi za potresanje po tiru, da se isti ne polzi, prehitro porabil in mu ga je zmanjkalo v kritičnem momentu. Pogrešek je bil tudi v tem, da se je pesek potresal po obeh šinah, mesto samo pn jedni, vsled česar je bilo potresanje brez vspešno. Po tem razlaganju bi bil torej zavirač kriv vse nesreče. Mi *mo pa prepričani, da ni temu tako in da ne treba ravno, da je človek tehnik, a da vendar spozna, kako krivo je tako razlaganje. V bolje razumeva nje moramo pojasniti, da je aparat za potresanje peska tako napravljen, da zaviraču ne treba peska potresati z roko. Zavirač odp ra namreč želcziim drogom odprtino, skozi katero »e j>»sek iz posebne skrinjice potresa naravnost na š no L>< irnano pa je, da je onega dne, ko se je dogodila nf^reča, zavirač tudi z roko potre-sal pesek na č>ine. Iz tega se da sklepati, da je zavirač najprej na navaden način, z aparat m potresel pesek, a ker to ni pomagalo n je voz, kljubu vsem zavoram in potresanju — še vedno polzel naprej, poskusil je zavirač preprečiti polzenje s tem, da je tudi z r* ko potresa 1 pesek, Katerega je slednjič baje popolnoma porabil, ne da bi se mu bilo poere<>lj nevarnih točkah čuvali progo in bodo o potrebi potresali pesek na šine. Torej : kdo je fcriv ? Slavnemu e. kr. redarstvenemu rav nalfljstvu. Podpirani uljudno prosi, naj slavno ravnateljstvo izvoli ukreniti potrebno, da »odo prosilci za potrdilo o 10-letnem bivanju v Trstu, ali obveščeni, da bo dotična potrdila že napravljena, ali pa da bodo istim doposlana ta potrdila po pošti. Strankam bi bilo zelo ustreženo s tem, ker i jim ne trebalo zgubljati časa. Redarstvenim organom pa bi ne bilo treba odgovarjati strankam in zgubljati — časa. Poštne stroške naj bi plačale stranke — kakor je v navadi na c. kr. sodnih oblastih. Tako bi redarstvo dalo le omote. S tem, da redarstvo ne obvešča prosilcev, se stvar zavlačuje na škodo strankam in (kar ni malo zl< — ol>činam. To je najmanje, za kar moramo prositi elav. redar, vodstvo! Urad polit, društva »Edinost«. Veselico i odsek »Tržaškega podpornega in bralnega društva« naznanja, da se bodo plesne vaje obdržavale od sedaj naprej vsaki ponedeljek, sredo in soboto od 7— 9 ure zvečer v društvenih prostorih, ulica Stadion št. 19, I. Iz pred na^ih sodišč. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem všila se je včeraj kazenska razprava pr. ti socijalistoma Nikolaju JJa-cichu in Alojziju Paneku, katera sta bila obdo.žena, da sta ščuvala delavce na napad na uredništvo »Soleč. Ker izpovedbe prič pre 1 sod ščem niso BOglašale z izpovedbami, podanimi svoječasno od istih prič pred policijskim kom sarjem in ker tudi pred sodiščem zpovedbe obeh obteževah ih prič niso soglašale med seboj, je »odni dvor radi pomanjkanja zadostnih dokazov oba obtoženca rešil obtožbe. Dr»ibe premičnin. V srelo, dne 15. okt. ob 10. on predpoiudn« se bodo vster! marsdbe tuk. c, kr. okrajnega sodišča za ci vilne stvari vršil« sledeče dražbe premičnin : Zagata d*I Pozzo 2, hišna oprava; ulica Giuha 10 H, hišaa oprava in sodi; ulica Cavana 8, glasovir ; ulica llos^etti 15 B, hišna oprava : V rdela 315, hišna oprava. Vrenenskl »estulfc Včeraj : toplotni r ob 7. uri zjutraj 1«> 5 ob 2. ur', popoiudc« -2i?.U 0,° — Tlaaomer ob 7. uri zjutraj 7t>8.— — Danes piim« ob 8.12 predp. in oi * 0'2 p*'p.; oseka ob 2.0 predpoludne ia ob 1.58 .popoludna. Vesti iz ostale Primorske. < lotronizaeija vladike dr.a F Nagla v K<>pru se je vršila v nedeljo. Na mostu sta pozdravila vladiko že v soboto župan Belli (z obč nskira zastopom) in okrajni glav&r Schaf-fenhauer. Slovesai vsprejem je preprečilo grdo vreme. V katedralki ga je pozdrav.la duhovščina. Iz katedralke se je vladika odpeljal na svoj stan v palačo Grisoni, kjer so se mu poklonili : kapitelj, duhovščina, ter na- čelniki državnih in mestnih oblasti. V nedeljo je bila slovesna intronizacija. Slovesna služba božja je trajala do poludne. O poludne je bil banket z 28 kuverti. Vladika da je izustil svojo zdravijco papežu in cesarju — kakor zatrja »Piccolo« — v elegantni italijanščini. Vladiki sta napila okrajni glavar in župan. Namenjena razs\ etljava je morala radi teri so imeli priti tudi občinski predstojniki. Po kontrolnem shodu so bili ti občinski predstojniki pozvani na sodnijo, češ, da se jim tu razlože zakonite določbe o sodelovanju občinskih uradov ob sodnijskih poslih, n. pr. glede dostavljanja sodnih spisov itd. In res. Občinski predstojniki so se zbrali v sobi okrajnega sodnika in prejeli od njega Markiz Paolucci, tajnik italijanskega poslaništva v Parizu, je napisal v »Novi Antologiji« dva dolga članka, v kater h obžaluje, da vlade ne obelodanjajo, kar vedo o tej trgovini, ter pravi, da so one odgovorne za to, da se to zlo širi. slabega vremena izostati, le godba je prire- pouk. Potem pa sta prijela za besedo župan dila vladiki podoknico. 1 marenberški in župan na Muti, ter sta v Da-li je kdo opozoril vladiko, da ima ' navzočnosti sodnika Viscontija zbranim kmet- tikom koperskega zidu — slovenske dije- skim občinskim predstojnikom razlagala, kako cezane ? ! nujno je potrebno, da sodnik Visconti dobi X Katero je pravo l P.šejo nam t Na ' od njih zaupnico. Zdaj je Visconti zapustil nekem dokumentu sem našel dva podpisa sobo, imenovana dva vsenemška župana pa in en pečat. Eden g. podpisancev j2 zapisal sta začela sodnemu pisarju diktirati zaupnico. Ritenbcrk, drugi Rihenberg, a na pečatu Ko sfa to delo dovršila, je Visconti stoji Re fenberg ! Ako še dostavim, da nosi zopet prišel vsobo in za u p - peštni pečat zraven nemškega Refenberg tudi nico prečita 1. A vsebina i&te mu ni slovenski Iiihenberk — potem res ne bila všeč. Zato je sam diktiral vem, katero je pravo ime našega slovenskega svojemu pisarju novo z a u p - R i h e n b e r k a ! nico, in to so predstojniki, razua enega, Go«p. župan I. Pavlica bi nam lahko {»odpisali. pojasnil to zadevo. Kdor zna, pa zna. Ves svet seveda ne X pevsko drilštTO »skala« t kubedu 1>0 soglašal z mnenjem gospoda okrajnega naznanja, da je svojo veselico, ki se je imela sodnika Viscontija, da je ravno sodno po- vršiti minole nedelje, radi neugodnega vremena slopje najpripravnejši prostor za to, da oni preložilo na prvo nedeljo po sv. Martinu, sami diktirajo zaupnice, s katerimi odvračajo Ob enem izreka društvo najiskrenejšo za- napade na »voje osebe radi političnega hvalo pevskemu zboru iz Bazovice, ki je naBtopanja. Mnogokdo bo menil, da je vkljub slabemu vremenu vendar prišel v to zloraba uradnega dostojanstva. Kubed. — Dekliška meščanska šola v Celju. Dunajski ur&dai list javlja, da je Njeg. Vel. cesar potrdil od deželnega zbora štajerskega sklenjeni na'rt zakona, s katerim se usta novi v Celju nemška dekliška meščan-Drnoška z Dol in Jakoba Terkeja se je v . . , J J ska sola. globeli pri Brdu prevrnil velik voz. Oba sta se poti vozom zadušila. * 0 kegljanja ponesrečil je 28. m. m. v Radovljici mizarski pomočnik l*'ranc Kepic Vesti iz Kranjske. * Pod vozom zadušena. Na Jerneja Razne vesti. Milijonska defravdacija v posojilnici sv. iz Zaloga, občina Brezovica v kamniškem Vaclava. Smešno je prizadevanje nekaterih li- okraju. Ko je zagnal kroglo, mu je spodrsnilo in je padel ter se udaril Tako hudo na glavo, da so ga morali prepeljati v bolnico. * Nesreča v torarni na Jesenicah. Pomožni delavec Jakob Sjrli, doma iz Pod-melca na Primorskem, je dne t. m. po- stov, ki bi hoteli glede velikanske dtfravda-cije, ki se je dog idila v velikem denarnem zavodu sv. Vaclava, vzbuditi domnevanje, kakor da bi bil kdo v kaki obskurni vaški po sojilnici ponever 1 kakih des?t kron. Nič se ni zgodilo, malenkost, le nekaj uraduikov je izmaknilo nekaj milijončkov, vodstvo pa da magal o prevažanju železne omare, težke i- i-jin i ♦ i * . , je na tem popolnoma nedolžno! Predsednuc okoli lr><>0 kg. iz vlivarne. voziček, na ka- J \ 1 „ . _ . A . . .. zavoda pa ie menda le tako za kratek cas terem ie ležalo težko breme, ie scoeil s tira _ ... •> »J ».i ______ T _ _____ _: a__ ___t-; X „ „ in se nagnil, omara pa je padla na nesreč nega delavca. Ta se je hotel z naglim sko- šel v zapor. To prav nič ne moti dotične liste, da vse kaže na to, da je bil predsei- Brzojavna poročila. Koerberjevi temeljni načr i z;\ uravnavo jezikovnega vprašanja na Ceskem in Moravskem. DUNAJ 14 (P.) Ministerski predsednik dr. Koerber je predložil danes zastopnikom strank svoja temeljna načela za uravnavo jezikovnega vprašanja na Češkem in Morav-skem. Poglavitne točke so : Kraljevina Češka se razdeli v tri dele : v češki, nemški in mešani del. V vseh teh treh delili, toraj na vsem Češkem, rabil se bo nemški jezik v dosedanjem obsegu v vsem občevanju z vojaškimi oblastmi in z oblastmi 12ven dežele. Nadalje tudi v notranjem poslovanju političnih oblasti v vseh opravilih in spisih, ki se tičejo vojaških stvari v spisih, ki se imajo predložiti centralnim oblastim; v spisih, tičo*ih se državno policijskih stvari; o sestavljanju kvalifikacijskih tabel državnih uslužbencev. Nemški jezik ostane v rabi v knjigovodstvu vseh deželnih blagajn in uradov, v prometn;b stvareh v notranjem poslovanju " poštne in brzojavne službe in v mejsebojnem prometu med to-zadevn:mi uradi, ako so ti uradi neposredno podrejeni centralnemu vod tvu. Ta določbi naj se tudi po mogočnosti razš;ri na vcČs ncerarične poštne ura le. V vseh *tch slučajih bi tor^j še nnprej ostalo neomejeno vladarstvo nemškega jJz;ka. Precej obširna so potem' določila glede rabe ol eli deželnih jezikov v vseh družili sluča ih, ki se p t na kraiko dajo označ:ti s tem, da hi v češkem delu v notranjem in zunanjem poslovanju uradov gospodoval Češki jezik, v nemškem delu nemški, v mešanem delu pa bi b la oba jednakopravna. Kar se tiče M »ravske se dr.a K«"irber-jeva temeljna načela znatno razli kujejo cd temeljn h načel glede ured tve jezikovn"»g.! (Dalje na IV. strani.) XXXXXXXXXXXKXKXX . . .. i-i i nik Drozd v tesni zvezi z onimi uradniki, ki kom resiti, a je s cevJjem obvisel na nekem ... . klinu. Ponesrečenca so prepeljali v tovarn ^ko bolnišnico, kjer pa je čez tri ure vsled hudih poškodeb umrl. * Naše pošte. Z Unca pri Rakeku nam pišejo: Blagovolite, gnspod urednik, vsprejeti v Vaš cenjeni list sledečo pritožbo proti naši c. kr. p šti : Dne 29. minolega meseca je neka trgovska firma z Gorenjskega poslala dopisnico, namenjeno nekemu našemu trgovcu. Ista je prispela na Rakek dne 30. min. m. so imeli posla z izmikanjem milijončkov. Za sedaj ni smeti še kriviti nikogar, ker morda preiskava dokaže celo, tla so vsi členi vodstva, uštevši predsednika monsignori«. Droz la, popolnoma nedolžni. Ali tudi v tem slučaju bo imelo vodstvo veliko na vest'. Nad dvajset let se je v tej posojilnici kradl > in defrivdacije so se dvignile na višino milijonov. Čemu je bilo vodstvo? Kaj je delalo vodstvo? Ali so bili členi volstva , . . . 1 „ , 1 _ voljeni samo za to, da so dobivali mastne Stranka jo je pa prejela se ie dne J. t. m. . . plače ? V tej zadevi je le troje mogoče : ali ZjUrKer je bila vsebina dopisnice trgovskega 'e bil° vodstvo nezmožno, da ni , ,.x . j , ... moglo priti na oled sleparijam; ali je bilo po- jn nujnega značaja, in ker se stični nedostatki & 1 r j > j r . . , ,, v em indolentno, da se ni brigalo za to, da ponavljajo večkrat, pros mo slavno postno ' & ■ . , . , _ - * ____■ _ bi nadziralo poslovanje: ali pa je bilo vodstvo, naj ukrene potrebno in odpravi te 1 J 1 J nedostatnosti. krivo... - . . » 1 ;l • Troovina z ženskami. O tej sramotoi Nas pismonesa je ob enem crednik in — 3 J u . t d- • 1,: trgovini prinaša »Frankfurter Zeitung« neko analfabet ! Pisma nosi navadno v roki in ker ... ... - , _ . ■ „- - 1 ko zanimivih podatkov : ne zna sam citati naslovov, daje pisma in do- ^ , .. i 1 t si___1. - Tu gre za dovršeno, organizovano trgo pisn ce tretjim osebam, kar lahko škoduje & . 7 vino, ki ima svoje ura ie, svoje cenike itd »Roba j ima ra*.ne cene. Z Ji se pa, da so židovska dekleta najdražja in da se najbolj »razpečavajo«. V7 Rusijo, kjer je emigracija Zidov zabranjena, prihaja največ takih Židinj, ker so agentje te trgovine našli v Hamburgu dukovnika, ki jih krsti. Italija je dežela tranzita: iz Genove odpotuje teh žrtev do 1200 na leto v Afriko. Dogaja se često, da nesramni agentje trgovine zavajajo dekleta, ki potujejo v južno Ameriko k svojim rodbinam in jih izkrcujejo v drugih pristani ščih. Baronica Montenach v liuenoe Avres — ki stoji na čelu gibanju proti tej trgovini — je govorila z več nego ^200 takih ne3reč-nic, ki so bile vse Italijanke. * Vossiche ZeituDgc hvali predsednika francozke republike, ker si isti prizadeva z energ čno inicijativo, da bi se prišlo tej trgovini v okom. Rečeni list je mnenja, da se v!astim posreči to, ker so poznani toliko agentje, kolikor sredstva in viri, iz katerih isti dobivajo kapitale, ter poživlja vlasti naj se zjedinijo za skupno ak cijo. »Kolnische Zeitung« pa ne sodi tako optimistično, ker meni, da Amerika, ki je najbolj okužena po tej trgovini duš, ni bila za&t)pana na nedavni parižki konferenci, ki se je bavila s tem usodnim vprešanjem. interesom trgovskih strank. Ta uzor-pismo noša ima pa še svojega pomočnika v osebi »poganjača«. Ob vsej tej »fini« organizaciji rabijo pisma z Rakeka na Unec po cela dva dni ! Ker je t<"», kakor rečeno, škodljivo za tukajšnje trgovske tvrdke in ker tudi ni častno za c. kr. poštno ravnateljstvo, priča kujemo, da se ti nedcs'atki odpravijo čim prej. P. T. R. S. R. Vesti iz Štajerske. — Mož, ki diktira zaupnico — samemu sebi ! Okrajni sodnik v Marenbergu je glasovit mož, čegar delovanju in nastopanju morajo slovenski listi neprestano obračati svojo pažnjo. Slučaj pa je tak, da ga slovenski listi — ne hvalijo. To pa je silno peklo g. okrajnega sodnika in na žgočo rano je nujno potreboval nekoliko — zaupnic. Občinski zastop v Marenbergu mu je bil hitro na uslugo. Ali to ni dajalo dovolj hladila skeleči rani. Tudi druge občine naj bi pritisnile na rano malo mazila. v obliki zaupnice. V to pa se je ponudila izborna prilika. Čujte, kako so jo pogodili ! V soboto je bil v Marenbergu kontrolni shod, na ks.- X X X X X X n x x x x X X X X X X XI Svoji k svojim! ZALOGA X X X pohištva I dobro poznane tovarne mizarske zadruge y Gorici (Man) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja toma pohištva primorske flelele. Solidnost zajamčena, iajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih 9 temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. •V Album pohištev brezplačen. X X X X X X X X X X X X X X*XXXXXXKXKXX*XX Proti Kašlju, grlobolu. hripavosii. kataru, upa-danju glasu, itd, itd. zahtevajte ve'lno MM\m pastilje. Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepovedni-kih, učiteljih itd. Dobivajo se v Skatljicah v Preiulinijerl lekarni v Tratu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica stane 60 atotink. iMsaiim Levi Minzig " Sf 50 51 Sf Prva 1» *iijTe$J» tovarna pchiltva v««b vrat. •J T R S T TOVARNA: Via Tsaa, vogal Via U«!ti ZAL.OGS: Piazza Rosarte it T gf (šolsko poslopje) — In Via Ribare« it. 21 & S) Sf & Sf & s Mg Telefon it. S7O. 19 -^- & Velik lebor Upe c ar J, zrcal Lc • ik. Is- J^ vrinje aaročbe t&dl po posebnih načrtih. Gena brez konkarenoe. ILUST&OTlIj CIIII Z43T0IJ II FK1IIG Predmeti postavio se na patobrod aH železnico rranfo irprmčsn;* ra ftškera. Nemškemu jeziku bi Kile seveda tudi ni Mora vtkem zagotovljene >4« sjdoši»e ]>redpravieet kakor na Ctškem tega |>a bi už:\ai nemški jezik na Moravakem še nan<'go drtizih predprav c. Češki jezik bi užival nttkij pravic le v vnanjem poslovanju s češkimi straukami in v notranjem poslovanju le v toliko, kolikor bi bilo to poslovanje v zvezi s prvim. Kar se tiče jezikovnega znanja uradni kov morali bi vsi uradn ki v samočtšcib in samonemških delih Cešoloomi poznati ogovarjajoči jea kr v mešanem delu pa bi moralo biti med uradništvom dovoljno zastopano znanje obeh jezikov. Kar se t če jezikovnega 7janja uradnikov na Miravskem pa bi moralo isto odgovarjati »taktičnim potrebam«. DUNAJ 14. (B) »Slav. C rrespondenz« javlja, da je minsterski p^elsednik dr. Koerber izročil češkim zaupnim možem jezikovna temeljna načela, pridodavši, da je njegova želja,, da se-na podlagi *z, v kater m so ee vosili, s » spremljali io-inicipalni gardisti. M ložiea so jih n*vdu-šeno pozdravljale po vsem potu. Na banketu, je general B >tlia zahvalil na presrenem vsprejemu ter je iz'avilsv>je mienje, dajužao Afriko morajo le J igoaffič *ni dobro upravljat . Zaključil je z bese lani' : » Vrnite nam dobra rtš lno vrv in mi j » bomo znali uporab ti«. General D \v t je izvajal, da namen njih potovanj:« je izključno go*podarsKi. Ob zaključku obeda so izročili generalom spominsko kolajn ), katere ena stran kaže po-dol>o Knl^erjevo, d jčim druga stran pied stavlja ž-nsko pod »b"», ki razprostira svoje roke nad republikama, unesrećen im po vojni. Ko so s- vračali v ho-*!, jim je množ ca zopet prirejala ovaeje. PARIZ 14. P. govor med burskimi generali in min'sterskim predsednikom Com besom ie bil le krat-k. Generali so izjavili, da so ganjeni po veli kod ušjti, s katerim je prifx mogla Francija, da se ublaži trpljenje njihovih vojakov vaJel vojne. Smatrali so za svojo dolžnost, da so prišli v Pariz in izrekli frarcozki vladi svojo zahvalo. ANNINGER & C.o OROŽJE, MUNICIJE. PREDMETI ZA LOV IN DVOBOJEVANJE. ZALOGA VŽIGALNE VRVICE ZA MINE. TRST. — Via S. Nicolb Št v. 7. — TRST. Na zahtevan je se poiilja cenik brezplačno in poštnine prosto, - = MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLED. ANTIRHEUNfN-MAZILO I proti trganju in zbatfanju v ro kah. Cena 1 lončić I glil CQ O Q_ Baat*ei|Mtjio _ dM*r 1 gi co > POMADA od LILJANA. Brez olja in masti ! Ne napravi ^^^ bo- samo vsako lice nežno in po- ^^ |Mni, t»-*k» pr*b*T mlajeno, negO tudi belo in ^^^ pri (»oni»nk»jii trka, " '«5 1 brez peg. Solnčne pege rezanci in bruhanju, gr će nvc. I loncica l gfti . odpravi vsak z upo- Jn PreD»Prti »»a^nje, 4 lončići gld. 3 -0 rabo iste. Cena 3 T *l4Ti uoi^m, ka*e!j s ^^ Trwi Akn lonč.gl. J 50; Jboleerijodi, krvavenje, beli tok. £ ' neredna lega maternice itd., kakor sploh J 2 v vseh slučajih bolezni. t k 1 Ordinuje ulica tariutia štv. S. od j | «>-11 in od 2-4. Prsf. te. i., n. i ni. t«r CAPSULE VEGETABILE za tajne bolezni glavno skladišče FR. RIEDLA lekarna k „SALVATORJU' VARAŽDIN (Hrvatsko) > > Glavni zastop ?a Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Oiiai št. 1 a (v lastni Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K. ustanovljena od dunajskega bančnega društva >n bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdiavniškega ogleda, izplača vši v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7. Telefon 46 9. > prodajatnica izgotovljenih oblek di C o o o C M. Aite trffovfna z man i fakt urnim blagom ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico hI. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si doToljnje obreetiti *l»vno občinstvo in cenj. odjemalce, d* je jako pomnožila svojo zalogo Q delahrov ?,K sv. Antonu Padovanskemu" (AL SANTO Dl PADOVA) Prva j>rcdj jn!nica cerkvenih oprav in nabožn h pre imet »v Anton G. Vogrič Mu .Huda veeebfa šf. '2. (zadrj municipalne palače. Velir in meni^j'či z1 nr mašrih iiIm.^opv. iduvijalnr, gti.l. kap. kolariev, kjin- lamp, "vetik raznel. pa''*., nab žrrh ki|»ov. olpogrr: fii, liiurg črjih m molitvenih kakor tudi pove rala j»rostore s tem, da je A tetanovila zgoraj oirerjeno podružnico zato, V d« moie v p< lni meri zadostiti vsem zahtevam Q cersj. odjemalcem. V obeh prodajalricah vdobiva se razno blago rajbol^e kakovssti in najmodernejše iz Oprtih tovarn, posebno pa pnovi za moške in A _ ženske obleke, orijce. o\Tatnike. ovratnice . tu V Q je telikaneki izber platnenega in bombažnega Q Oblaga, prtov in p.tičkov ter vsake vrste perila. A bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- " nine raznovrstni okraski za Šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov ra društvene znake Sprejema naroćbe na moške obleke po mer, katere izvrši najtoćneje in najnatan-ne^e po cenah, da se ni bati konkurence. 'Vg Poskušati, za se prepričati I ooo knjip, vencev. ko>a n, vpakovrntn h podob'c, nal>ožn h razgledni^ za vsak čas pripravnih. Zaloga sveč cd prislneca čfbelr.ega voska I. in II. sestave ter vseh drugih predmetov. Vse po najzmernejših cenah. Pn častHiiu cerkvenim upravam se dovoljujejo posebno znižane cene. Sprejemajo se vse r to stroko spadajoče poprave. ^mmmmmmmm^— Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. "■ 2 o o Mihael Zepparšal v Trstu, ulica Giovanni štev. 12 ima zalogo pečij od majciike v velikec: iz l>OiUf f aoa novost, bodisi glede risanj ali barv. iŠDtv sestaja od same stanovitne zemlje. Izključna zaloga za Trst, Primorje in Jt)almi.eijo slavnoznane in odlikovane tovarne za p«či Bratov Schu«z v Biansktm (Morava) tietancvljena 184^. Pri teh pečih se prihrani o00/* L« kurjavi. Lastna tovarna Btedilnih j»eči iz železa ali udelao:h z majoliko. Izvr-ritev po meri io cizkih cenah. Svilene plinove MREŽICE!! „RD1TAI." dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA >"EPREGORI.JI VE Li ri F. ROZZO, uL S. Antonio 5. -o tvrdke iai EDVARD KALASCH m Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pr. -dajalnici ima tudi zalogo perila /a dciavski stan po izvenredno nizkih cenah. IzSor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blsga za hlače, ki se napravijo po meri. Anton M\ mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).. Gramofoni, fonograli, jjlosče 111 cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonaina g-odba in petje. A'se po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: W Priprave za točenje piva. NB. V ohjšanje nakupovanja se prodajajo v-i predmeti ludi na mesečne obroke. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jtietodijevo cikorijo, oooooooooooooooo