PoStnlna pbk&un t gotovim. Leto XI., št. 23. a Ljubljana, sreda 29« januarja I930 Cena 2 Dir Naročnina znaša mesečno 25— Din, za inozemstvo 40 — Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva uiica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 440 Celje: Koccnova ul 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarif j (JpravnlStvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4 — Telefon št 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« ljana št 11.842: Praha čislo78.180; Wieo št 105 241 Izboljšanje odnošajev z Bolgarijo in Italijo Zanimive informacije avstrijskega tiska — Popoln sporazum na sofijskih pogajanjih Dunaj, 28. jan. M. »Neue Freie Pres-se« poroča pod naslovom »Jugosloven-sko-bolgarski sporazum«, da je beograjska vlada na svoji zadnji seji odobrila vse sklepe mešane jugoslovensko-bol-garske komisije v Sofiji, ki se tičejo likvidacije dvolastniških posestev in ureditve obmejnega prometa. Jugoslovenska vlada je tudi pristala na vse konvencije, sklenjene v Haagu. O isti stvari objavlja »N. Fr. Presse« tudi naslednjo informacijo iz Beograda: »V tukajšnjih diplomatskih krogih se zatrjuje, da je prišlo v zadnjem času do zboljšanja odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo. Mešana komisija, ki zaseda v Sofiji, je sprejela sklepe o likvidaciji dvolastniških posestev. Bolgarska vlada je vsem svojim prizadetim državljanom priporočila, naj čimprej zamenjajo svoja, na jugoslovenskem ozemlju ležeča posestva s posestvi jugoslovenskih državljanov, ki imajo svoja posestva na bolgarskem ozemlju. Pri vseh posestvih, ki do maja letos ne bodo likvidirana, bo posebna mešana komisija po predhodni cenitvi izvršila prisilno likvidacijo. Tudi glede na ustanovitev nevtralne cone na obeh straneh državne meje med Bolgarijo in Jugoslavijo je dosežen popoln sporazum.« Gradec, 28. jan. M. »Tagespost« poroča pod naslovom: »Bolgarija je zado- voljna« iz Beograda: »Na potovanju skozi Beograd je bolgarski zunanji minister Burov izjavil, da je Bolgarija z rezultati haaške konference zadovoljna. Sklepi, ki so bili sprejeti v Haagu, bodo predloženi v kratkem Sobranju v ratifikacijo. Bolgarski zunanji minister je pri tej priliki naglasil podporo, ki jo je uživala Bolgarija od strani svojih zaveznikov, s posebnim priznanjem pa je podčrtal zadržanje jugoslovenske delegacije z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem na čelu, ki je tudi pri tej priliki dokumentiral svojo naklonejnost do Bolgarije. Dunaj, 28. januarja. M. »Neue Freie Presse« poroča pod naslovom »Zboljšanje odnošajev med Jugoslavijo ta Italijo« : V političnih krosih sodijo, da se jc minister dvora g. Bora Jeftič, ki se je s princem Pavlom udeležil svatbe italijanskega prestolonaslednika v Rimu, pri tej priliki pogajal z italijansko vlado o zboljšanju odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Dosežen je bil sporazum v toliko da se za sedaj ustavi medsebojno napadanje v tisku, da bi se na ta na čim ustvarila povoljnejša atmosfera, ki bi omogočila redna Dogajanja o vseh še nerešenih vprašaniih jn o oovratku k medsebojnim prijateljskim odnosa jem. PRIMO DE RIVERA ODSTOPIL Kralj je njegovo demisijo sprejel in poveril s sestavo nove vlade šefa svojega kabineta generala Berenguerja Madrid, 28. jan. g. Nocoj ob 8.30 se je sestal ministrski svet k polurni seji, po kateri je ministrski predsednik general Primo de Rivera odšel na dvor. Predložil je kraiju svojo demisijo, ki je bila sprejeta. O tem je bil izdan naslednji komunike: „General Primo de Rivera je odstopil, Kralj je sprejel njegovo demisijo in poveril šefa kraljevega vojaškega kabineta generala Berenguera s sestavo nove vlade," Nasprotja v Londonu Amerika zahteva tudi omejitev podmornic — Solidarnost med Francijo in Anglijo Madrid, 28. januarja, g. Kakor znano, je Primo de Rivera pozval generalne kapetane španske vojske in mornarice, naj mu sporočijo svoje mnenje, ali uživa njegova vlada še dovoljno zaupanje vo. jaštva in prebivalstva. Skoro vsi odgovori so bili več ali manj dvoumni Komandant Barcelone, general Barrera, ki je prispel davi v Madrid, pa je baje pri« nesel naravnost alarmantne vesti o položaju v Kataloniji. Zaradi tega so se že opoldne razširile po mestu vesti, da je Primo de Rivera odstopil, bile pa so uradno odločno demantirane. Vendar pa se je izvedelo, da je večina generalnih kapetanov izjavila ministrskemu pred. sedn]ku, naj kralj sam odloči o tem, ali ostane še sedanja vlada ali ne. Proti večeru je imel Primo de Rivera dolga zaupna posvetovanja z generalom Barrero in s šefom generalnega štaba generalom Cresoo. Najbrž že na tem sestanku se je Primo de Rivera odločil k demislji. Ko je obrazložil na seji ministrskega sveta svojim ministrskim kolegom situacijo, so ti pristali na njegov predlog, da poda vsa vlada demisijo. Nato je odšel Primo de Rivera na dvor in v kratki avdiienci ponudil svojo demisijo, ki jo je kralj takoj sprejel. Prima de Rivera sta spremljala na dvor finančni minister grof de Los Andes in notranji minister general Anido. Pri povratku z dvora je Primo de Rivera potrdil pričakujočim ga novinarjem, da je podal ostavko in da je bila ostavka sprejeta. O svojem nasledniku generalu Berenguerju se je izražal zelo laskavo in izjavil, da se bosta sestala še tekom noči. Na vprašanje, kaj je neposredni povod njegove demisije, je Primo de Rivera odgovoril: »Napravil sem napako, ko sem se obrnil na voditelje armade in mornarice ter v njihove roke potožil odločitev, ali naj ostanem na vladi ali ne.« Ob poj io. zvečer je prispel v kraljevo palačo šef kraljevega vojaškega ka- Primo de Rivera. bineta, general Berenguer. Spremljal ga je njegov brat Ostal je na dvoru skoro celo uro in sprejel mandat za sestavo nove vlade. Za jutri napovedana seja parlamenta je bila nocoj odložena za nedoločen čas. Kljub pozni večerni uri se je vest o spremembi vlade bliskoma razširila po vsem mestu in vzbudila ogromno senzacijo. Vsi listi so priredili posebne izdaje. London, 28. jan. d. Velik optimizem, ki je navdajal državnike pri pričetku pomorske razorožitvene konference v Londonu, se ie oričel umikati trezne šemu razpoloženju. Potek dosedajniih razprav je pokazal, da bo zahtevalo reševanje raznih tehničnih in političnih vprašanj mnogo večje žrtve in napore, kakor so prvotno domnevali. Posebno je opažati popuščanje dobrega razpoložena pri ameriški delegaciji, ki se ne izogiba pokazati celo to, da je nastopilo gotovo ohlaienje odnošajev med nio in angleško delegacijo. Z dokaj velikim nezaupanjem motrijo ameriški delegati razgovore predsednika Macdonalda s francosko delegacijo o vprašan u ureditve križark. V znaku tega razpoloženja je bil pisan tudi članek »Petit Parisiena«, v katerem se nava a izrek nekega francoskega delegata, ki je dejal, »da ni izključeno, da bo konferenca nenadoma izdihnila in to prej, ko se bodo mogli delegati pripraviti na ta slučaj.« V bodočih dneh bodo delegati razpravljali o mnogih težkih vprašanjih, ki bodo vzbudila dokaj viharnih ur. Opažati je tudi veliko aktivnost japonske delegaci e, ki hoče na vsak način doseči to, da bi se ne dovolila gradnja trgovskih ladij, katere bi bilo mogoče z malimi izpremembami spremeniti v slučaju vojne v pomožne križarke. Proti temu stališču nastopajo odločno a-nglešk' delegati, ker je zgrajena večina angleških trgoviskih ladij tako, da jih je mogoče hitro preurediti v pomožne vojne križarke. Pariz, 28. januarja s. Včera šnia izmenia-va misli na londonski konferenci in nasorot-stva, ki so se pri tem pokazala med italijansko in francosko tezo, so glavni predmet razprav poročevalcev listov, kakor tudi javnosti. Poročevalec lista »Echo de Pariš« piše, da ie treba obžalovati, da gredo londonska Dogajanja v prvj vrsti na škodo italijansko-francoskih odnošajev. Odgovornost za to pada popolnoma na Brianda, ker je ta ita- lijanski vladi v pogodbi iz leta 1922. ne samo priznal isti kontinent velikih bonib ladij, kakor Franciji, tecnveč poleg tega Se obljubil enakost tudi glede ostalih bo.ni« ladij. London, 28. januarja AA. Državni tajnik Stimson je nocoj objavil poslanico, v kateri je obrazložil stališče Zedinjenih držav do pomorskega razorožitvenega vprašanja. V poslanici naglaša, da pariteta med Anglio in Zedinienimi državami ni doktrina pomorskega tekmovanja, temveč znak medsebojnega zaupanja >Če ne bomo mogli«, nadaljuje Stimson, odpraviti podmornice bomo vsa) skušali znižati nlihovo število in odpravit} s tem nevarnost, katerj so bile izpostavi le trgovske ladje v volni«. Stimson zaključuje, da bi bil sporazum v vprašanju križark, rušilcev in podmornic najlepši uspeh konference in najlepši dokaz dobre volje držav. Dokler ne bo ta program Izveden« bomo morali izdati v prihodnjih 6 letib najmanj 200 milijonov do!ar'ev samo za oklopnice in prihodnjih 6 letib drugih 400 milijonov dolarjev. V četrtek plenarna seja London. 28. januarja AA. Delegati petih velesil na pomorski razorožitveni konferenci so na dopoldanskem sestanku ugotovili, da je položaj dovolj razčiščen, da se skliče v nakrajšem času plenarna seja pomorske razorožitvene konference. Ker ima vsako sredo ministrki svet običajno sejo so vod e delegacij sklenili, da bo plenarna seja konference v četrtek v Saint-Jameski palači. Ker bo prisostvovalo plenarni seji mnogo zastopnikov časopisja in bo pripuščenih v konferenčne prostore le 80 novinarjev, bodo nameščeni ostali v sosednji dvorani, ki bo zvezana s sejno dvo rano z mikrofoni in zvočniki. Imenovan je bil tudi pododbor, ki bo fungiral kot »vodilni odbor« m bo po potrebi reguliral dnevni red. želje naše industrije Zborovanje industrijskih korporacij — Carinsko premirje - Zaščita domače industrije - Samoupravne davščine Tragična smrt letalcev na Severni tečaj Letalo ameriškega letalca Eyelsona je strmoglavilo iz velike višine na led in se razbilo Newyork, 28. januarja d. Po poročilih o najdenih ostankih letala ameriškega teta ca Eyelsona, ki je hotel poleteti na Severni tečaj doznavao še sledeče podroono>'i. Letalca, ki sta odštela iskat pogrešano letalo sta našla ne daleč od v ledj zamrznjene ladje »Namuk« dele razbitega letah, ki so štrleli izpod snežne odeje metalca sta se zelo nizko spustila in ugotovila da je na tistem mestu sneg par merrov visok ter nato pristala v neposredni bližini. Letalo je bilo popolnoma razbito ter sta našla pogumna ameriška letalca r sjove dele raztresene do 30 metrov na >koh. Zaradi tega domnevata, da je letalo strmoglavilo na led z velike višine in da sta ^e P"gre5ana polarna letalca na!brže poskuša a rešiti iz pokvarjenega letala s padali. To domnevo potrjuje tudi destvo. da so bile vsj zaloge živil v kabini letala nedo.aknjene Na kraj nesreče je odšla odprava mornarjev z ladje »Nanuk« ki bo poskusila izkopa- ti izpod snežne odeje razbito letalo in najti trupla obeh nesrečnih letalcev, ki sta izdihnila na poletu proti Severnecnu tečaju. Angleški liberalci podpirajo vlado London, 28. jan- AA. Včeraj je tekom razprave o ratifikaciji opcijske klavzule za mednarodno sodišče v Haagu obljubil zastopnik liberalne stranke H. Samuel delavski vladi popolno podporo liberalne stranke. Nato je govorilo se več drugih govornikov. Naposled je zbornica zavrnila Cham-berlainov amand^ian z 280 proti 197 glasovom Sovjeti žele najeti angleško posojilo London, 28. laitmarja. AA. V spodnji zbornici k minister za zunanje zadeve Henderson BjavH, da AngKja ni obljubila nikakega posojila sovjetski vladi in da ga tudi oe misli dati, kljub željam sovjetske vttade. Beograd. 28. Januarja p. Danes dopoldne se je pričela konferenca, ki jo Je sklicala centrala industrijskih korporacij. Konference se udeležujejo zastopniki industrije in industrijskih korooracij iz vse države. Zvezo industrijcev za Slovenijo zastopajo gg. Krejči. ravnateli tovarne za dušik v Rušah, predsednik Zveze industrijcev. nadalje inž. Šuklie iz Ljubljane. dr. Maks Obersnel. tajnik K1D na Jesenicah, in dr. Windischer. tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani. V imenu vlade orisostvuje razpravam pomočnik finančnega ministra Gospodne-tič. Konferenco vodi beograjski industrijalec in guverner Narodne banke g. Ignjat Bailoni. Po običajnih otvoritvenih formalnostih Je bila odposlana pozdravna brzoiavka Ni. Vel. kralju, nakar ie konferenca takoi prišla na dnevni red. Glavni tajnik centrale indu strijskih korporacij g. Gjoka Čurčin je re-feriral o stališču naše !mtnsfri?e do carinskega premirja. Uvodoma je podal sliko gospodarskega stanja v Evropi in pri nas. Naše gospodarstvo lansko leto v primeru s predlanskim ne kaže posebnih znakov napredovanja. Kriza našega poljedelstva ie v vel:ki meri posledica svetovne krize, ki pa ii danes še ni videti konca. Naša industrlia bo še dolgo časa hirala, če se ne bo ojačila carinska zaščita Carinsko premirje naj bi olalšalo pot do tesnejšega gosnodarskega sodelovanja med posameznimi državami. Kakor je ta pred log na prvi nogled simoatičen. Je naletel pri podrobnejšem razmotrivanju na veliko rezervo in celo odpor ne samo pri nas, marveč tudi v mnogih drugih državah. Predlog o carinskem premirju je v prilog zgolj onim državam, ki imajo močno razvito in dobro fundirano industrijo ter velik izvoz. NesDreiemliiv pa ie v sedanji formi za vse one države, ki streme šele sedaj po večjem razvoju domače produkcije. Med te države soada nedvomno tudi Jugoslavija, katere industrija se mora borit) z velikim: težavami. Zato si moramo tudi mi prizadevati, da se nam prizna carinska tarifa kot sredstvo obrambe proti drugim državam z dobro razvito in organizirano industrijo. Mi smo država, ki izvaža v glavnem poljedelske produkte. Zato smo predvsem zainteresirani na omejitvah. ki jih bodo predlagale države uvoznice. Se posebej nas Interesira diferenca med carino na Drodukte in polfabrikate ter zaščitni ukrep' o roti dumpinsru in proti posrednemu protekcijonizmu. preko čegar gre načrt konvencije o carinskem premirju do-ceja molče Za nas ie važno, da že sedaj iščemo sporazuma z velikimi državami. Poljedelski interesi spajajo poljedelske države. ki bodo moral? v tem vprašanju nastopiti skupno v zaščito svojih skupnih interesov Referat g. Čurčna je bil sprejet brez debate. Sklenjeno je bilo. da bodo zastopniki centrale in industrijskih korporacij predložili vladi konkretne predioge glede na želje naše industrije. Sledil je referat tajnika centrale industrijskih korporacij dr. Gregoriča i o reviziji carinske tarife. Definitivna redakcija naše carinske tarife, ki je v teku. se mora boriti s silnimi težavami. Agrarni protekcijonizem industrijskih držav onemogoča izvoz naših agrarnih produktov in nas zato sili, da poleg pospešitve naše poljedelske produkcije mislimo tudi na razvoj naše industrije, ki jo je treba zaščititi tudi s carinskimi ukrepi, četudi bi bilo to proti željam in intencijam zapadnih držav. Novo carinsko tarifo, ki se sestavlja, mora prevejati duh zaščite domačega dela. Novi zakon mora zasledovati predvsem pospeševanje industrije, potrebne za državno obrambo. Dokler inozemska industrija nima v naši državi konkurence v domači produkciji, izkorišča naš trg po mili volji. Izkušnje kažejo, da so cene raznim predmetom občutno padle, čim so se začeli izdelovati doma. Poljedelski krogi Pa morajo upoštevati tudi to, da je domač tovarniški in industrijski delavec najsigur-nejši konzument domačih poljedelskih pro' izvodov, ki se prodajajo na inozemskem trgu vedno težje. Naši industrijski delav ci porabijo za 2 milijardi poljedelskih proizvodov na leto. Poljedelski krogi pa tudi ne smejo pozabiti, da ie industrija najvaž nejši davčni objekt za državo in za samoupravne korporacije. Žrtve, ki jih bodo morali doprinesti poljedelski krogi zaradi carinske zaščite industrije, jim prinašajo mnogo večje koristi v drugi obliki, predvsem pa v povečanem konzumu.. Glede na načela, po katerih naj se ravna nova carinska tarifa, je referent naglasi!, da se je o njih razpravljalo že na neštetih konferencah in posvetovanjih gospodarskih korporacij. V debati, ki je sledila obema referatoma, je govoril med drugimi tudi g. ravnatelj Krejči, ki je poudarjal posebne interese industrije dravske banovine. Predlagal je več konkretnih predlogov, ki so bili v načelu vsi spreieti. Prihodnja točka dnevnega reda, referat o stanju naše industrije, je bila odgodena, sledil pa je referat dr. Gregoriča o samoupravnih financah. Referent je uvodoma naglasil, da se podrobno bavi s tem vprašanjem že dalje časa ministrstvo financ, ki je pokazalo mnogo dobre volje za pravilno in racijonalno rešitev tega zelo važnega problema. Finančno ministrstvo je izvedlo tudi pismeno anketo, pri kateri so vse gospodarske institucije in korporacije izrazile svoje mišljenje. Govornik je orisal strukturo fiskalnih dohodkov samoupravnih teles, ki jo je treba upoštevati tudi pri bodoči ureditvi finansiranja samouprav. Pri tem se mora gledati na to, da se uvede enoten sistem samoupravnih (banskih, občinskih ter sreskih) davkov. Po mnenju gospodarskih krogov ni primerna osnova za finansiranje samoupravnih teles doklad na državne takse Sistem finasrranja samoupravnih teles mora namreč sloneti na tem. da država odstopi občinam in banovinam, na ka tere se seda i prenaša znaten del državnih poslov, tudi del svojih dohodkov. K temu vprašanju je podal mnenje industrije dravske banovine tudi inž. Šuklje, ki je opozarjal na prekomerno obremenitev industrije potom samoupravnih dajatev. Budžetiranje samoupravnih tetes ogro«a našo industrijo. Bivij se je z gospodarskimi razmerami v Sloveniji in se izjavil proti neracionalnemu nakladanju trošarin ■ stran samouprav. Ob koncu je guverner Narodne banke Bajloni naprosil načelnika ministrstva za javna dela, naj se zakoni o ekspropriaciji, elektrifikaciji in izkoriščanju vodnih sil uveljavijo sporazumno z gospodarskimi krogi. Seipel o avstrijski zunanji politiki Monakovo, 28. januarja s. »Muncfrener Zeitung« objavlja razgovor z bivšim zveznim kancelariem dr. Seiplom o govoricah, ki so razširjene v Nemčiji glede izpremem-be avstrijske zunanje politike. Dr. Seipel je povdarjal, da se v avstrijski zunanji politiki ni ničesar izjpremenilo. Avstrijska zunanja politika ne bo sklepala nobenih novih zvez ter bo gojila prijateljstvo z vsemi državami. Naravno je, da velja to tudi za Italijo. Ako je zvezni kance-lar dr. Schober ponovno izrecno poudarjal, da hoče Avstrija živeti s svoim sosedom na jugu v prijateljstvu, se je to zgodilo zaradi tega, ker ie od časa do časa izgledalo, da ie prijateljstvo ravno z Italijo nekoliko skaljeno. Z ozirom na to ne obstoji za nobeno državo vzrok za vznemirenie ali nezaupanj. Avstrija bo hodila po starih potih in storila vse, da bo živela z vsemi državami v kar najboljšhi odnošajih. Na vprašanje, kako misli izposlovati izvedbo načrta o ustanovitvi stanovsko gospodarskih zbornic, se je voditelj avstriskih krščanskih socijalistov izognil pravenu odgovoru ter de;al samo, da je vse šele načrt, ki ga ie mogoče še v mnogočem spremeniti ter da zavisi njegova nadalnia ustvaritev predvsem od stališča vodstva stranke. Odgoditev obiska Alberta Thomasa Beograd, 28. januarja. AA. Prihod Alberta Thomasa. ravnatelja mednarodnega urada za delo v Ženevi, v Jugoslavijo je bil odložen za nekaj dni. Thomas je odpotoval na nujen poziv v London, kjer bo sodeloval v angleškem ministrstvu za delo pri definitivni stili-zaciji zakonov, s katerimi se bodo v Angliji uveljavile mednarodne konvencije o osemurnem delu. Albert Thomas je ^nameraval prvotno nrispeti v našo državo 11. februarja. Dan njegovega prihoda bo določen v Žemevi za bivanja g. Fotiica. Prof. Haumant zopet v Jugoslaviji Beograd, 28. jan. p. Snoči je prispel v Beograd profesor pariške Sorbonne gospod fcmil Haumant. znani prijatelj našega naroda Prof. Haumant se ie nedavno udeležil tudi odkritja spomenika Ilirije v Liub-Ijani m je aktivno sodeloval pri sprejemu ljubljanske Glasbene Matice v Franciji V naši dlržavi ostane več tednov ter bo pr»> učeval naše kulturne prilike. Težke obtožbe in ogorčeni odgovori Na članek »Novosti" o katoliški fronti odgovarja nad-škof Baner z ostrimi protesti — Kaj pravi ljubljanski »Slovenec" — Kaj je s »Križarji"? V nedeljskem »Jutru« smo že objavili kratke citate iz velikega članka, ki ga pod naslovom »Umetno stvaranje katoliške fronte« s pripombo »od posebne strani izven redakcije« objavljajo zagrebške »Novosti«. Javnost je z velikim zanimanjem pričakovala odgovore direktno prizadetih. Ti odgovori so sedaj tu. Včerajšnji »Slovenec« objavlja pod naslovom »Zagrebški pam-flet« očividno inspirirano polemiko proti »Novostim«, v Zagrebu pa se je oglasil nadškof Bauer osebno, da zavrne očitke avtorja, ki ga »Novosti« označujejo kot »posebno stran«, torej kot avtoritativno podučeno osebo Obtožbe, ki iih iznaša zagrebški list, so zelo težke in reči smemo takoj, da bi si nanje želeli manj ogorčenih in filozofskih. zato pa tem konkretnejših odgovorov. Za danes se omejujemo na to, da predočimo čitateljem predmet in vsebino interesantne in pomembne polemike. V svojem velikem članku ugotavljajo »Novosti«, da se z izvestne strani že delj časa poskuša izzvati pri nas kulturni boj. Postavlja se teza. kakor da je v naši državi pričel »antikatoliški kurz« in kampanja se prenaša tudi v inozemstvo, kjer je najprvo začela »Reichspost«. kateri z vnemo sledi italijansko časopisje. Povod za agitacijo v tem smislu so bili naši novi šolski zakoni, češ da so naperjeni proti katoliški cerkvi in veri. Prišlo je tako daleč, da je celo papeški nuncij pričel vlagati proteste. Kako malo so bili ti protesti upravičeni, se je takoj pokazalo, ko je minister prosvete na osnovi novih zakonskih odredb izdal pravilnik o verskem pouku na srednjih in osnovnih šolah, kateri pravilnik je bil od najvišjih cerkvenih krogov z zadovoljstvom sprejet. Da pa se vidi, kako daleč gredo oni krogi, ki forsirajo ustvarjanje nezadovoljstva, bodi navedeno, da se je od vlade zahtevalo celo to, naj briše iz šolskega zakona predpis, naj se mladina vzgaja tudi v duhu verske strpnosti in verskeea miru. Ali naj bodo šole bojišče verskih konfliktov? Naša država nikdar ni hotela preganjati katerekoli vere ali cerkve, niti ni sprejela načela ločitve države od cerkve. Ona plačuje duhovnike, subvencionira cerkve in baš sedaj z zakoni urejuje privilegirane položaje po-edinah konfesij. Kar se posebej katoliške cerkve tiče, se naša država živahno trudi da sklene konkordat s papežem. Navzlic temu hočejo izvestai elementi otvoriti v naši domovini še eno (versko) vprašanje, da bi otežkočali njeno konsolidacijo. Skušalo se je celo tolmačiti ustanovitev Sokola kraljevine Jugoslavije kot atako na katoliško cerkev in vero. Dočim so vsi trezni elementi pri Srbih, Hrvatih in Slovencih uvideli korist nove organizacije ter se ii pridružujejo, se edino pri bivših »Orlih« ni pojavil noben znak. da hočejo pristopiti k novi državni organizaciji. Še preje nego je bilo znano, kakšen bo zakon o novi sokolski organizaciji, so v Sloveniji vse orlovske organizacije prenesle svoje premoženje na cerkve in cerkvene organizacije. V najnovejšem času se po Sloveniji ustanavlja nov red mladine pod imenom »Križarji«, ki je v form* verski, dejansko pa nadomestilo za »Orle«. Nato nadaljujejo »Novosti«: V raznih krajih so biie med katoliškim prebivalstvom razširjene govorice, da hočejo iz Beograda prisilno unificirati vsa kulturna in nacijonalna društva, celo društva raznih ver! Vrši se agitacija, naj se društvena premoženja izročijo cerkvi odnosno škofom m mostarski škof je celo s posebno okrožnico pozval hrvatska društva, da se zatečejo pod okrilje katoliške cerkve. Zakaj vse to? Očividno v nameri, da se v neukih masah stvori umetna psihoza in da se napravi posebna katoliška fronta proti vsem drugim in proti celi državi. Ta akcija se je pričela, čim je bil podpisan Lateranski pakt med papežem in Mussolinijem. Vodi se preko Slovenije, iin sicer, kakor izgleda, se vodi od zunaj in za tuj račun ter gre paralelno z drugimi akcijami, ki so naperjene proti konsolidaciji naše države. Vodstvo te akcije hoče vplivati na Hrvate preko Ljubljane z ene in preko nekih zunanjih centrov z druge strani. Na Dunaju in v Rimu se prikazujejo stvari tako, kakor da bi se pri nas vodila politika proti Hrvatom, in sicer zato. ker so katoliški. Ljubljanski škof poziva celo -.voje vernike na odpor, papež pa pravi v encikliki. da naj katoliški svet daje svojo mladino samo v katoliške verske šole. Gotovi verski in politični fanatiki celo neradi gledajo, da skuša naša vlada skleniti zadovoljiv konkordat z Vatikanom, in ne podpira se niti zahteva, da se uvede v naši državi slo-lica pri imenovanhi škofov navezana na kandidate naših škofov, kar bi edino nreprečilo onasnost. da nam enkrat pride v Slovenijo Hrvatsko. Dalmacijo aH Voivodino Italijan ali Madžar za škofa. Tudi stara hrvatska narodna zahte-va. da se urede v naši državi slovansko bogoslužje, je bila potisnjena v ozadje. »Novosti« zaključujejo svoja izvajanja z ugotovitvijo, da naš narod ne potrebuje novih bojev in novih front ta da so Hrvati že od nekdaj protivniki politike, ki jo je Strossmayer nazval »furtimaško«. Najmanje pa se bodo Hrvati podredili vodstvu nekaterih fanatikov iz province ali politikov iz Ljubljane in vplivu Pešte. Dunaja in Rima. Protest »Hrvatske Straže" Zagreb 28. januarja, r. Tukajšnji organ katoliške akcije objavlja v celoti članek »Novosti« ter mu dodaje sledeči komentar: »Ta članek framazonskih »Novosti« mrgoli laži o katoliški akciji in o posameznih njenih granah ter je poln podtikanj katoliški cerkvi v Jugoslaviji.« Odgovor ljubljanskega »Slovenca" Na članek »Novosti« odgovarja glasilo ljubljanskega škofa s posebnim člankom »Zagrebški pamflet«. Članek 6e postavlja na stališče, da so izvajanja zagrebških »Novosti« le izraz borbe »starega liberalizma z vero cerkvijo in verskimi vrednotami« Avtor članka v »Novostih« je »brezvesten dovolj, da v času. ko se vse prebivalstvo veseli konstruktivnega dela na vseh poljih v duhu nove ere. z vso strastnostjo pogreva bivša partizanska gesla boja proti katolicizmu v naši državi Ta člankar ki ee )e za tak horenden napad skril za neodgovorno anonimnost se ni zadovoljil samo e tem. da napada zastopnika svetega očeta. da. papeža samega, potem pa ljubljanskega vla-diko Jegliča pod kojega okriljem 6e je vsa Slovenija zbrala pod jugoslovensko zastavo — on gre tako daleč, da ves katolicizem v naši državi v starem žargonu bivšega antiklerikalizma sumniči protidržavnih zvez z inozemstvom in vsem katoliškim dr-žavlianom. predvsem pa cerkvenim krogom, odreka patriotizem!« — »Niti enega dejstva ali dokaza ali vsaj sence stvarnosti ni v dolgem članku »Novosti«: s podtikanjem začenja, z lažmi nadaljuje in s pavšalnim sumničenjem konča — žalosten produkt protikatoliške besnosti. kakršnega še v časih najhujšega antiklerikalizma nismo doživeli. Edini »fakt«, ki ga navala kot dokaz »umetnega ustvarjanja katoliške fronte«, je, da se v Sloveniji ustanavlja »iedan novi red omladine pod imenom Križari« _ o katerem novem redu v Sloveniiji no. bena živa duša nif ne ve!« -a zvišal na 300 stotov. Današnji promet 150 stotov. cene 750 do 850 Kč. I Žalostnim srcem naznanjamo, da je naš skrbni in dobri mož, oče, stari oče in tast, gospod JAKOB BABNIK vodovodni instalater in posestnik danes, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 30. jan. ob 15. mi iz hiše žalosti škof ja ulica št. 15 k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. januarja 1930. Pogrebni zavod L Gajšek Vodmat. Žalujoči ostali