Naročnina: u pol lata ir— Vsakdo viiv«, vse sadove svojega dela ln m »r Ilvostl I H "iT Rokopiti se na vračajo. — Plača m toii se v Ljubljani. - Uredništvo in uprava le v Ljubljani v Kolodvortki ulici št. ?. — Telefon nter. št. J506. — Račun pri poštni hranilni«' št. 14.194. in Življenje je bilo in je še dandanes — žalibog — tako uravnano, da se enim godi silno dobro in da v izobilju kar plavajo, drugi pa nimajo niti najpotrebnejše obleke in hrane. Eni žive lepo in udobno od dohodkov svojega kapitala, ki ga niti sami zaslužili niso, ampak so ga podedovali, drugi pa delajo trdo od zore do mraka celo svoje življenje, pa vseeno ne pridejo nikamor naprej. Posameznikom se sicer posreči, da si pribore toliko s svojim delom, da na stare dni ravno od lakote ne umirajo, ampak to so samo posamezniki. Ogromno večino tistih, ki niso bili dovolj previdni pri izbiri svojih očetov, pa zaloti zgodnja smrt v razmeroma mladih letih. Razumljivo, da se tisti, ki imajo vsega dovolj, z vso silo bore in prizadevajo za to, da bi oni imeli za večne čase vsega dovolj. Zato se ta skupina ljudi trdovratno upira vsaki izpremembi razmer, ker se boji, da bi kakšna izprememba utegnila škodovati njihovim interesom in njihovo premoženje oziroma dohodke zmanjšati. Tega se oni boje in zato skušajo ohraniti tiste razmere in tak družabni red, ki jim takorekoč garantira nadaljevanje njihovega brezskrbnega in navadno tudi brezdelnega življenja. »Ohraniti« pa se pravi po latinsko »conser-vare (reci: konservare). Zato imenujemo to skupino ljudi v političnem in v gospodarskem življenju »konservativce«. »Konservativce« imamo po vseh deželah, ker so pač povsod ljudje ali bogati ali pa revni. V parlamentarnih državah so »konservativci« zastopani seveda tudi v parlamentih. V parlamentih pa se je sama od sebe udomačila navada, da zavzemajo »konservativci« svoja mesta v poslanskih klopeh na desni strani (računano od predsednika) in zato imenujemo dandanes »konservativce« v parlamentarnem ali političnem jeziku »desničarje« Med »konservativce« ali desničarje prištevamo v Angliji plemenite lorde, velike kapitaliste in veleposestnike. Na Ogrskem so »desničarji« grofje in veliki kapitalisti. Na Francoskem, kjer ni plemstva, spde na »desnici« veleindiistfijalci, veleposestniki in veletrgovci. Tako je tudi v Nemfiji. Iz zgoraj omenjenega dejstva, da se ljudje dele na dve veliki skupini (na tiste, ki Ji €€ imajo in na tiste, ki nimajo nič), pa sledi dalje, da se tisti, ki nič nimajo, z vso silo bore in prizadevajo za to, da bi se razmere izpremenile tako, da bi tudi oni bili deležni človeka vrednega življenja. Ta skupina ljudi, ki šteje milijone, želi predvsem izpremembo razmer. V parlamentarnih državah imajo gospodje »nema-niči« seveda tudi svoje zastopstvo in samo od sebe je prišlo, da sede zastopniki »nemaničev« povsod na levici v poslanskih klopeh. Odtod njihovo skupno ime levičarji. Boj med »desničarji« in »levičarji« postaja danes po vsi Evropi vedno očitnejši. V sredi tega boja med levičarji in desničarji se je pa pojavil zadnjih dvajset let med slovanskimi narodi kmetski pokret, ki je postavil čisto nove smeri v družabnem in gospodarskem razvoju svojih narodov. Od razvoja kmetskega pokreta je odvisna tudi bodočnost slovanskih narodov. Kajti ravno vsled teh smernic in po njih pripada kmetskemu pokretu zgodovinska naloga, da prepreči katastrofalen spopad (revo* lucijo) med levičarji in desničarji, da ublaži njihovo borbo, ki se poslužuje ekstremnih (skrajnih, najhujših) sredstev za dosego svojih ciljev. Kmetje dobro vedo, da bi posledice take borbe na koncu nosili le oni in da se bi vsa bremena zvalila na nje. Zato so pa tudi kmetje zgodovinsko poklicani, da v novih smernicah kmetskega pokreta jasno začrtajo tudi linije delavske in industrijske politike. i Vse dosedanje narodnogospodarske in družabne teorije (nauki) so kmeta omalovaževale in enostavno prezrle, ker ni pokazal nobenega gibanja, nobene zavednosti. Samo dva izrazita razreda so postavili.v svojih naukih, ki se borita v gospodarskem, družabnem in političnem življenju: delavec in kapitalist, levičar in desničar. Kot zadnji je stopil v življenje sredi tega boja najvažnejši gospodarski in narodni činilec kmet, ki ima pred seboj izrazito izoblikovane vse sloje in stanove. Zato on ne more nobenega prezreti, ampak vse njihove interese spraviti v sklad na kmetskih temeljih. Poučna ugotovitev. Nekaj mesecev že opazujemo v našem javnem življenju neko čudno veliko skrb za kmeta. Vzemite v roko katerikoli časopis, tudi takega, ki se nedavno za kmete in njihove potrebe niti zmenil hi, pa boste povsod našli prav samo skrb za kmeta. Kakor na neko povelje dandanes vse piše, kako je treba «kmetu pomagati», ker je «kmet steber naroda in države», potem pišejo, da je treba «kmečko produkcijo dvigniti*, da je treba kmete organizirati v zadruge, da je treba kmetom preskrbeti cenen kredit in cemfent in umetna gnojila. O poučnih sestankih, o obdelovanju zemlje itd., ki so koncem koncev res koristni in dobri, pa niti ne govorimo, toliko jih je! Skrb za kmeta je dandanes torej tako velika, da postaja že kar sumljiva in človek se mora nehote vprašati: Odkod pa to? Kako to? Zakaj to? Ali se ne skriva morebiti za to velikansko skrbjo kakšen poseben namen? Mi nič ne rečemo, da bi bila vnema za blagor kmetov, že sama po sebi kaj pregrešnega ali napačnega. Čisto lepo je to in plemenito delo je to, če se zapiše, da se kmetom slabo godi. Lepo je tudi to, če se kmete opominja k združevanju v zadrugah, Tudi to je lepo, če se kmete opozarja na najnovejše, znanstveno preizkušene načine obdelovanja zemlje ali pa na razumno ravnanje z živalmi. Vse to je, kakor rečeno, prav lepo, samo če ne bi bilo tistega nesrečnega vprašanja: Zakaj vse to? Predno odgovorimo na to usodno vpra- šanje, poglejmo nekoliko v kmečko življenje. Kmet redi vole. Polaga jim seno, on jih napaja, on jih snaži in neguje z veliko skrbjo. Zakaj? Pač zato, da bi se voli lepo zredili, da bi jih boljše prodal ali pa da bi mu boljše delali, ker mršavi volički so za delo zanič.. Kmet torej redi vole zaradi svoje koristi. S tem pa nočemo reči, da kmet nima nobene ljubezni do živali. O, ima jo, včasih gre kar celi družini na jok, če žival odženo od hiše, ampak koncem koncev je glavna stvar vendarle korist in ne gola ljubezen. Ta primera se nam nehote vsiljuje, če opazujemo današnjo ljubezen do kmeta in «skrb za kmeta» pri ljudeh, ki se prej nikdar niso zmenili za kmečke težave. Mi vemo iz izkušnje, da gleda jako znaten del človeške družbe v kmetu le volička, ki naj dela za druge. Ta kmečki voliček pa je postal v najnovejšem času precej mršav, ker so ga preveč naganjali, tako da dandanes komaj še pokonci stoji v svojemu hlevčku. Mršava postava kmečkega volička pa je začela nenadoma skrbeti tiste, za katere je kmečki voliček doslej garal, in iz strahu, da pohlevni .kmečki voliček ne pogine, se je rodila današnja nenavadna «skrb za kmeta», nikakor pa ne iz ljubezni do kmeta. Kdo pa naj naprej gara, če bi kmečko vole poginilo? Tako vidimo, kako se proti svoji dosedanji navadi zavzema za blagor kmeta tisto časopisje, ki je prej poznalo samo skrb za blagor fabrik in velikega kapitala. Takrat so pisali, da je treba meje odpreti tujemu mesu in žitu, da bo fabriški delavec «cenejše ži-> vel», t. j. da bo treba fabriškim delavcem plačevati nižje mezde, da bo profit fabrikan-tov večji. Meje so res odprli, delavci so dobili cenejši kruh, pa tudi slabše plače, fabri-kanti pa večji dobiček. Kar na lepem pa je začelo blago v fabriki zastajati, ker ni bilo kupcev. Najboljši kupec za fabriško blago je namreč kmet, tega so pa uničili. Voliček v hlevu, od katerega je prej vse živelo, ni mogel več naprej, voz je obtičal v blatu, pa ne samo voz, ampak tudi vsi tisti, ki so lepo udobno sedeli na vozu. Sedaj ko ne morejo več naprej, pa vpijejo, da je treba «kmetu pomagati», t. j. da je treba kmečkega volička zopet zrediti, da bo zopet naprej vlekel gosposki voz! Da mi prav nič ne pretiravamo in da govorimo resnico, dokazuje pa še sledeče dejstvo: Mi ne beremo nikjer nič o potrebi takšne izobrazbe kmetov, da bi kmetje sami lahko postali gospodje. Beremo pač, naj se kmetje uče pravilno ravnati z živino in s poljskimi rastlinami, da bo več pridelka — nikjer pa ne beremo, da je za kmete krvavo potrebna tudi taka izobrazba, da bo znal vsak količkaj pameten kmet biti tudi župan v svoji občini, ne da bi moral skakati za vsako figo po nasvet v farovž ali pa v šolo. Mi nikjer ne beremo, da je kmetu potrebna tudi taka izobrazba, da bo znal vsak povprečen kmet javno delovanje občinskih, deželnih in državnih zastopnikov sam s svojo glavo kontrolirati, ne da bi moral verjeti le hujska-jočim besedam drugih, poklicanih in nepoklicanih ljudi. Tega ne beremo nikjer! To je pa najboljši dokaz, da današnja velikanska «skrb za kmeta», ki jo kaže neka gotova gospoda, ni prava skrb za kmeta, ki izvira iz ljubezni do kmeta, ampak v resnici le skrb za samega sebe, češ če bo tisti kmečki Voli-ček poginil, ki nas je doslej vlekel naprej, kdo nas bo pa potem vozil? Prave ljubezni do kmeta ne kaže tisti, ki kmete le nagovarja, naj le zopet in zopet garajo, da bodo čim več pridelali, ampak Pojav i n razvoj agrarizma. Prvotna oblika agrarizma je izražena v borbi za zemljo. Ta borba je toliko stara kot čut za lastnino. Kakor hitro se je pojavila pravna lastnina, pojavilo se je vprašanje, kdo naj vlada. Prvi prepiri in borbe za zemljo so se pojavili v oni predzgodovinski dobi, ko se zemlja še ni obdelovala, ampak je v obliki pašnikov prehranjevala porajajoča se plemena. S polno pravico moramo reči, da se je potreba po državi, po vojski in vojnih poglavjih pojavila s potrebo, da se brani zemlja, voda, gozdovi, katere so rabila plemena za prehrano. Veliko preseljevanje narodov je tudi imelo vzroke v borbi za bogate zemlje v Aziji. Pozneje v dobi velikih stanovskih borb v rimski državi od leta 578—121 pr. Kr. posebno za vlade še do danes nedosegljivih rimskih državnikov in kmetskih voditeljev bratov Tiberija in Gaja Grakov leta 131—121 pr. Kr. Agrarizem razširjuje svoj program poleg zahtev po zemlji, tudi na zahteve po ravnoprav-nosti, po svobodi in po državljanskih pravicah. Z istimi zahtevami je izbruhnila velika pobuna nemških kmetov leta 1525 in skoraj istočasno v Sloveniji in Hrvatskem pod vodstvom Matije Gubca. Kot glavni faktor francoske revolucije, kmet s svojim agrarizmom, daje ustroju družbe človečanski in demokratični pečat. Tedaj dobiva agrarizem občečlo-veško obliko. Prikrojen na kmetsko življenje, zgrajen na siromaštvu, na stradanju, in v borbi kmeta za pravdo in svobodo, zasleduje agrarizem preko celega razvoja samo en cilj, da zaščiti, da prosveti, da dvigne in vodi milijone utrujenih kmetov. Z izvojevanjem osebne državljanske ter politične svobode, zapisane in proglašene od velike francoske revolucije v »Deklaraciji za človečanske in državljanske pravice«, katero je izdelala velika narodna skupščina francoskega naroda 1. 1879, so še začela organizirati politiČno-gospodarsko-stanovska udruženja. V 19. in 20. stoletju se začenja nova doba agrarizma. V vseh evropskih državah se organizirajo agrarni pokreti, ki začenjajo borbo za samostojnost, pravice in ravnopravnosti. Tako se porajajo eden za drugim: Zveza danskih kmetov, Nemška kmetska zveza, Bolgarska, Češkoslovaška, Poljska, Srbska, Hrvatska in Slovenska kmetska stranka, Rumunska kmetska zveza, Švicarska zveza, Zveza francoskih kmetov in Zveza litvanskih kmetov. Na Angleškem je bil pred nekaj leti izbran odbor vseh kmetskih zvez, katera naj bi naredila program in sklicala kongres za ustanovitev skupne zveze angleških in irskih kmetov, katera naj vodi samostojno politično borbo. V Italiji so organizirani pod vplivom socialistov. Samostojne zveze nimajo. Zveza bolgarskih kmetov. Razlikuje se od vseh ostalih zvez, tako po svojem načinu organiziranja, kakor tudi po borbi, reformah in po življenju. Bolgarski kmetski pokret je prvi začetnik za ujedinjenje vseh slovanskih kmetskih zvez v vseslovan-sko zvezo, prvi začetnik za ujedinjenje vseh južnih Slovanov v eno federativno državo in eden od prvih začetnikov za organizacijo tisti kaže pravo ljubezen do kmeta, ki kmete uči vse, tudi to, kako se jim je treba izobraziti, da bodo sami svoji gospodje! To je dan-nes jedro kmečkega vprašanja. Ne gre samo za to, da bi kmet čim več pridelal, da bi pre-kupec še 100 procentov več zaslužil, ampak za to gre, da bo kmet tudi gospod nad svojim pridelkom in gospod med onimi, ki od teh pridelkov žive, ne pa njih — voliček. * * * kmetov na celem svetu v mednarodno kmetsko zvezo (zelena internacionala), potom katere se naj krepijo vse kmetske zveze. S provajanjem svojega agrarnega programa dokazuje zveza bolgarskih kmetov na vse strani premoč nad drugimi političnimi strankami. Pojava in razvoj bolgarskega agrarizma. Zveza bolgarskih kmetov (Bolgarski zemljedelski narodni sojuz BZNS) se je porodila sama od sebe in popolnoma samostojno. Po osvobojenju Bolgarije iz turškega suženjstva padajo vsa davčna bremena izključno na kmeta. On ne samo, da nič ne dobi od svojega osvobojenja, ampak izgubi še to, kar je imel. V kratkem času je postal suženj svoje svobodne države. Za njegovo borbo proti pet-vekovnim turškim tiranom je bil nagrajen s črno nehvaležnostjo, ko pada v suženjstvo in nemilost onih, ki so ga skupno s turškimi tirani zatirali tudi pred osvobojenjem. Pri takem stanju se pojavlja v Bolgariji socializem, kateri pa ostane bolgarskemu kmetu tuj. V istem času je kmetska inteligenca (profesorji in agronomi) iskala izhoda temu neznosnemu stanju za kmeta. Leta 1896 je izdal začasni odbor v varnski županiji prvi proglas, v katerem se pozivajo vsi kmeti na boj proti brezbožnim kapitalistom, advokatom in tlačiteljem. Istočasno začno izhajati tudi prvi kmetski buditelji — časopisi »Kmetska borba« in »Kmetska zaščita«. 10. oktobra 1899 izda prof. Canko Bohalov in agronom Janko Zabunov proglas, podpisan od stotine drugih kmetskih inteligentov, na združene kmete, pozivajočih jih, da se organizirajo v skupni kmečki stranki. V tem času uvedena desetina je služila kot električna iskra, ki je zapalila razžaljene kmetske duše. Izbruhnili so upori v Varni, Šabli, Durankular, Trsteni-nu in drugod. Upor je bil sicer udušen v krvi, toda ostal je v srcih vseh kot izraz sile in zavednosti bolgarskega kmetskega pokreta. 28.—30. decembra 1899 se je sestal prvi ustavotvorni kmetski kongres v Plevnu s sledečim dnevnim redom: 1. Stanje kmeta v Bolgariji. 2. Kmetski kredit. 3. Živinoreja. 4. Organizacija kmeta. Na drugem kongresu 1900 je Zveza že razširila program in na tretjem kongresu leta 1901 se je razvila zveza iz gospodarske organizacije v politično. L. 1902 zveza pojača svoje delovanje in šteje že 380 organizacij. Leta 1903 pa se pojavi v stranki, mlad, energičen in poln idealizma, A. Stambolijski. V kratkem času postane voditelj kmetske zveze. Od tega dne začne zveza hitro in intenzivno delo. Stambolijski postane ideolog kmetskega pokreta. On razume, da brez gospodarske organizacije na vasi borba ni mogoča. Za njega ni potrebna politična organizacija, oziroma igra drugo vlogo kot pomožna sila, ki naj bi preko države krepila in utrjevala gospodarsko organizacijo. V tem duhu je bil zgrajen nov program, ki vsebuje vse veje političnega in gospodarskega življenja. Ta novi program bomo razložili v sledečih točkah. POLITIČNE VESTI Agrarna reforma. Beograjska «Politika» od 23. julija prinaša o agrarni reformi sledeče poročilo: « Vlada generala g. Petra živkoviča je pristopila k rešitvi agrarnega vprašanja v naši državi. Za rešitev tega vprašanja je izdelal predlog zakona o agraru kot pristojni minister gosp. dr. Frangeš, minister za kmetijstvo. Povodom tega predloga zakona o agraru, katerega je predložil vladi kmetijski minister g. dr. Frangeš, se je pričela o njem v vladi diskusija (razgovpr) in sta se pri tem pojavili dve gledišči, ki se nista mogli pomiriti. Po načrtu g. dri Frangeša je predvideno, da se stanje agrarnih odnosa j ev, kakršno danes obstoji, mora smatrati kot dovršena agrarna reforma, to se pravi po njegovem načrtu bi se imela ustaviti vsaka nadaljna kolonizacija v severnih krajih in vse nadalj-ne revizije agrarnih objektov (zemljišč), ki so potrebni za kolonizacijo. Večji del vlade je pa zavzel nasprotno stališče. Ta del vlade smatra, da delo okrog likvidacije agrarnih odnošajev v naši državi še ni dovršeno. V zadnjem času je imela vlada več konferenc o tem vprašanju. Ker se minister trgovine g. dr. Mažuranič ni strinjal z glediščem velikega dela vlade, je podal ostavko na svoj položaj,* Kmetijski minister dr. Frangeš je v petek dopoldne sprejel v svojem kabinetu novinarje ter jim dal v zvezi z zanimanjem javnosti za delo, ki se v poslednjih časih vrši za končno rešitev agrarne reforme v naši državi, sledečo izjavo: «Zakonski načrt za končno-veljavno rešitev naše agrarne reforme je izdelan tako, da se ozira izključno na ekonomske namene agrarne reforme, medtem ko mora vse ostale momente, ki pri tem vprašanju igrajo kako vlogo, podrobneje določiti ministrski svet. V ta namen je bil izvoljen odbor ministrov, v katerega so bili delegirani ministri brez portfelja Uzunovič, pravosodni minister Srskič, minister brez portfelja Kumanudi, finančni minister Š veri juga in jaz. Naloga tega odbora je bila, da skrbno pregleda ves obširni materij al, ki pride v po-štev za končno zakonodajno ureditev agrarnih odnošajev. Ta ministrski odbor je radi obsežnosti materij ala, ki se ima pregledati, sklenil, da se sestavi posebna komisija strokovnjakov, ki bo ugotovila stanje, ustvarjeno z dosedanjim izvajanjem agrarne reforme. Niso torej resnični glasovi, da so že padle končnoveljavne odločitve glede agrarne reforme.» * * * Agrarna zadruga. V Črešnovcih v Prek-murju se je ustanovila te dni Agrarna zadruga ,za celo slovensko krajino. Njen glavni namen bo pospeševanje ureditve vprašanja agrarne reforme. Zadruga šteje 4820 članov. Francoska vlada podala ostavko. Ministrski predsednik Poincare je podal pretekli teden ostavko celokupne vlade, potem ko sta parlament in senat ratificirala (potrdila) pogodbi za odplačevanje vojnih dolgov Francije Ameriki in Angliji. Poincare se bo najbrže za vedno umaknil iz politike. Zadnje dni je težje obolel in se ni mogel več udeleževati parlamentarnega dela ter je po časopisnih vesteh na nasvet zdravnikov podal ostavko. Pravi razlog njegove ostavke pa tiči najbrže drugje. Poincare je eden najtipič-nejših predstavnikov francoske desničarske politike, francoskega meščanstva. Izredno sposoben državnik, energičen in dosleden, ni Francijo rešil samo pred nemškim navalom leta 1914, ko je stal na krmilu kot njen predsednik, ampak jo je pred tremi leti rešil fi- Agrarni pokret v Bolgariji. nančnega poloma. Od tedaj naprej se je pričela Francija hitro popravljati. Ustavil je padanje franka ter mu priboril zopet zaupanje med ljudstvom, državne blagajne so £e polnile in veleindustrija ter veletrgovina zacvetela kakor malokdaj. Vpliv Francije se je v Evropi vedno bolj jačal in je bil odločujoč, odkar jo je podpirala konservativna vlada Anglije. Iz temelja so se pa razmere spremenile, ko je prišla na krmilo v Angliji stranka dela, ki je pričela tudi na kopnem izvajati svojo politiko. Delavska vlada je zahtevala od Francije potrditev pogodbe o odplačevanju njenih vojnih dolgov. Napram Ameriki in napram Rusiji je Anglija pod Mac Donaldom udarila nova pota enakopravnosti in priznanja. Vse to pa jemlje podstavo dosedanjega ravnotežja francoske politike. Da si pridobi Francija simpatije angleške levičarske vlade, je moral iti desničarski Poincare. Njegovo mesto bo zavzel dosedanji zunanji minister socijalist Briand. Vloge naših Izseljencev. Spričo velikih izgub, ki so jih utrpeli naši izseljenci zaradi poloma Prve srbske zemljoradničke banke, Beograjske ujedinjene banke, Balkanske banke, Slavenske banke, Banke i štedionice za Primorje itd., je naša država ukrenila vse potrebno, da se izseljenske vloge v bodoče bolje zavarujejo in da se izseljencem povrne zaupanje do stare domo-movine, ki so ga izgubili. V januarju t. 1. so bila izdana zakonita določila, po katerih sme Poštna hranilnica kot državni denarni zavod sprejemati od izseljencev hranilne vloge v neomejeni višini. Izseljenske vloge do 250 tisoč dinarjev se obrestujejo po 6% na leto, vloge preko tega zneska pa po. 4%. Organizacija izseljenskih vlog je izvedena tako-le: Iz Francije se pošilja denar, na ček. račun št. 800-06, ki ga ima naša Poštna hranilnica pri Poštno-čekovn^m. zavodu v Parizu. Denar se lahko vplača na vsaki pošti, vplačilni listi pa se dobijo brezplačno. Iz Nemčije se pošilja denar prav tako na naš ček. račun 599-35 pri Poštno-čekov-nem zavodu v Munchenu. Denar se lahko vplača na vsaki pošti, kjer se tudi dobijo brezplačno Vplačilni listi. Iz Zedinjenih držav Amerike in Kanade se pošilja denar pošti z nakaznico «money order». — Te nakaznice se dobivajo na vsaki pošti brezplačno. Ker je v teh deželah zelo razvit promet z bančnimi čeki, je tako urejeno, da se lahko pošiljajo vloge tudi na ta način. Iz Južne Amerike je za zdaj mogoče pošiljati denar samo z bančnimi čeki, a kasneje bo uvedla Poštna hranilnica po poštnih upravah južnoameriških držav direktne zveze z vsemi poštami. Izseljenske vloge se zaračunavajo v centrali Poštne hranilnice, in sicer v dinarjih, a tuja valuta, ki jo izseljenci pošiljajo, se zamenjava pri Narodni banki po originalnem borznem tečaju brez odbitkov. Izseljencem se pa seveda lahko izplača vloga tudi v denarju države, v kateri žive; denar se tedaj zamenja po dnevnem borznem tečaju. Da bi izseljenci čimbolje spoznali to vrsto poslov Poštne hranilnice, je natisnjenih 50.000 brošuric s podrobnimi navodili. Kaj pravijo drugi. Zagrebški dnevnik «Novosti» je objavil v nedeljo, dne 28. julija dopis svojega ru-munskega dopisnika dr. Rebolanu-ja o upravni reformi v Rumuniji, kjer je na vladi, kakor znano, rumunska kmečka stranka pod predsedstvom dr. Maniu-a. Ta dopis je zelo zanimiv in zato ga objavljamo v prevodu : «Vprašanje upravne reforme je silno razburilo vse javno mnenje v Rumuniji. Kakor hitro je vlada dr. Maniu-a to reformo napovedala, se je začel boj za načela reforme in ta boj je bil od dne do dne hujši. Ko pa je vlada predložila svoj reformni načrt parlamentu, je razburjenje doseglo svoj vrhunec, in poleglo se je šele po sprejemu reforme v parlamentu dne 23. julija, ko so nasprotniki reforme zapustili parlament (liberalci, stranka generala Averesca, socialni demokrati in narodne manjšine). Glavna točka spora zaradi upravne reforme je bilo vprašanje razdelitve na «ob-lasti». «Oblasti» (pokrajine) bi se organizirale tako, da se več okrajev združi v «oblast», te «oblasti» pa bi imele vso upravo v svojih rokah (t. j. popolna avtonomija, op. ur.). Centralni vladi bi ostali samo se oni posli, ki se tičejo cele države. Proti tej določbi upravne reforme se je opozicija najbolj upirala. Med političnimi razlogi proti razdelitvi države na oblasti je (centralistična) opozicija najbolj jahala na razlogu, da taka razdelitev ne bi koristila narodnemu edinstvu, ampak bi mu celo naravnost škodovala. Ta razlog je precej upli-val, ker navadni «purgarski» možgani si res ne morejo predstavljati uprave drugače, Kakor da veljajo za celo državo povsod isti predpisih Povprečni rumunski politik, zlasti tisti iz «starih» krajev, ki nikdar m videl in poznal drugačne uprave kot svojo centralistično upravo za celo državo in ki zaradi tega tudi ne zna razločevati vladnih (političnih) poslov od upravnih, kar ne more razumeti, da je za ohranitev narodnega edinstva dovolj že skupno vodstvo, ki je v rokah skupne vlade, ampak hoče imeti tudi najmanjše stvari centralistično urejene — zaradi narodnega edinstva. On je vajen, da se rešujejo vse javne zadeve končno veljavno samo v glavnem mestu države.. Zato pa smatra ' vsako novptarijo za nevarno narodnemu edinstvu. Politični voditelji opozicije (t. j. centralisti, op. ur.) se boje, da bo razdelitev države na oblasti razlike med deželami še povečala, boje se pa tudi, da ne bi trpel ugled, centralne vlade na korist pokrajinskih vlad. Res je pa tudi to — čeprav tega nočejo javno priznati — da se boje, da bi njihov osebni ugled kot ,«voditeljev» zaradi upravne reforme utegnil silno pasti. Doslej so namreč bili vajeni, da so oni odločali tudi o najne-znatnejših vprašanjih, in od njih je bilo odvisno imenovanje tudi najnižjega uradništva. Zato je pa morala vlada voditi težke boje, še predno je svojo reformo mogla spraviti pred parlament, še težje boje pa je morala voditi, da je bila reforma sprejeta. Poštenje in poštenje. Včasih je bilo tako, da so bili n. pr. denarni zavodi, kjer se je zgodila kakšna tatvina ali kakšna druga neprijetna zadeva, jako veseli, če je prišla tatvina na dan in če so tatove in goljufe polovili in kaznovali. To je bilo staro poštenje. V naši moderni dobi pa je drugače. Če se danes tu ali tam dogodi nekaj, kar se ne bi smelo dogoditi, si prizadevajo mogočni gospodje vsako še tako veliko lopovščino potlačiti, da ne bi prišla stvar v javnost, kajti, tako pravijo, to zahteva »interes narodnega gospodarstva« in »ugled«. Torej nekdaj je zahteval »ugled«, da se lopove polovi in z odločilnih mest pobrca, in to je bilo seveda tudi edino pravilno, današnje »moderno poštenje« pa zahteva baje, da se lopove krije in varuje pred sodnijo in policijo! V raznih organizacijah, tudi v političnih, je bilo nekdaj tako, da so pošteni ljudje imeli vedno toliko časti in moralne moči v sebi, da so tudi najboljšega svojega pristaša vrgli iz svoje srede, če si je umazal svoje roke. To je bilo staro poštenje. Danes pa imamo vsako- vrstne organizacije, ki trpe med seboj tudi največje umazanije in jih krijejo in branijo z izgovorom, da bo trpela stranka (organizacija itd.), če bi svet zvedel, da ga je kakšen pristaš te ali one stranke tu ali tam moralno prav pošteno polomil! Takšno je »novo« poštenje! ti« po znižanih cenah kakor: r o k a t 1 e •, nogavice, lepše robe«, kravate, lino damsko, moške ia otrolki triko-perilo, dišeče milo, terbiee, ftpko, potrebščine ka 8 i t i 1J •, krojače, t a p • t > I • Oke, čevljarje la sedlar)« «adl c JOSIP PETELINC, Ljubljana bile« Prešernovega spomenika za rodo. DOPISI. Bled. V kraljevskem dvoru Suvoboru je bil pretekli teden sprejet g. Ivan Ažman, župan občine Lesce, v važnih zadevah sosednih občin Bleda. Predgrad pri Črnomlju. V kratkem času bosta praznovala g. Ivan Šmalcelj iz Pred-grada in g. Ivan Šterk iz Pake zlato poroko. Oba para sta bila poročena istega dne ter so vsi jubilanti še čili in zdravi, toda o tem bomo še poročali. — Več vašcanor. Radomlje - Volčji potok. Kruta smrt nam je ugrabila v cvetočem življenju starosti 51 let tukajšnjega posestnika in opekarnarja g. Ivana Ocepka. Bil je od začetka redni naročnik našega lista in zvest zagovornik kmetskega pokreta, mož jeklenega značaja in pri vseh priljubljen in spoštovan, kot bivši župan silno korekten in vsakomur svetovalec. — Naj mu bo domača zemlja lahka, preostalim pa naše najgloblje sožalje. Ribnica. Kdor želi naročiti »Kmetijsko Matico«, naj se zglasi pri poverjeniku za Ribnico in okolico g. Ivanu Novaku. Frankolovo. Dne 11. avgusta t. 1. ob 2. uri popoldne bo ustanovni občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet.« na Frankolo-vem v gostilni Schnabl (Bezenšek). Vabljeni ste vsi, katerim je napredek kmečke mladine pri srcu. — Pripravljalni odbor. Ljutomer. Tombola Sokolskega društva, ki je znana po svojih lepih dobitkih, bo nepreklicno v nedeljo, dne 4. avgusta na Glavnem trgu. Pričetek ob 3. uri. Glavni dobitki so štirje: 2000 Din v gotovini, šivalni stroj, kolo in vreča moke'; razen tega je še do 500 lepih dobitkov. Srečke po 3 Din. Iz Velike Loke. V nedeljo 21. julija je nas posetil zrakoplov »Ljubljana«. Pristal je na travniku trebanjskega župana Zupančiča okoli 10. ure dopoldne in ostal pri nas cel dan. Ogledala si je tega velikega ptiča cela okolica, mlado in staro in se čudilo s kako sigurnostjo se dvigne, leti in pristane. Marsikdo, ki je preje rekel: nikoli se po zraku vozil ne bom, se je v nedeljo sam dvignil v zračne višave in z visokega ogledal svojo domačijo. Vozilo se je staro in mlado. Tudi oče Barle iz Roj se je peljal ogledati svojo vas in domačijo. Po pristanku je izjavil, da je vožnja tako udobna in sigurna, da se lahko pelje vsak otrok in vsaka stara žena. Kljub temu, da so take vožnje precej drage, je imel g. Čolnar ves čas dosti opravila s prevažanjem gostov. Agilnemu ljubljanskemu aeroklubu se prav iskreno zahvalimo za poset in mu želimo krepek napredek. Bučka. Čudna so pota božje previdnosti. To dokazuje tudi ta-le slučaj, ki se je zgodil pri nas te dni: Na Bučki smo pred letom ustanovili prostovoljno gasilno društvo. Načelnikom je bil izvoljen predsednik bivše krajevne organizacije SKS. To je menda g. župnika tako ujezilo, da ni hotel brizgalne blagosloviti. Tudi njegovi prijatelji so bojkotirali novo društvo in pripovedovali* da v Bučki ni vode za slučaj požara, še bolj brihtni so zatrjevali, da bo že g. župnik »ogenj panal«j če bo kdaj gorelo. In glej čudo božje. Dne 22. t. m. ob 11. dopoldne je začel goreti župnikov pod in živinski hlev. G. župnika pa ni bilo doma, da bi »ogenj panal«. Prihitela je ne-blagoslovljena brizgalna in prvič nastopila pri ognju na župnikovem posestvu. Da ne bi prišla, bi gotovo pogorel še zraven stoječi kozolec, poln mrve. Mnogo škode je brizgalna obvarovala g. župnika. Upamo, da bodo sedaj vsi nasprotniki gasilnega društva sprevideli svojo zmoto in pripomogli, da se poplača dolg na brizgalni in da se nakupi cevi in postavi gasilni dom. Poljanska dolina pri Črnomlju. Košnja in žetev je v splošnem končana. Pridelek letine je za letos primeren. Dne 8. julija smo imeli zadnjikrat dež. Posebno huda vročina je nastala 17. julija, ki je povzročila sušo in precej škodovala dobri jesenski letini in sadju. Zato zelo potrebujemo dežja. — Pretekli teden se je izvršila revizija občinske blagajne. Kakor se sliši, se bo izvršila tudi revizija okrajne cestne blagajne. — Cigani so prevzeli nabavo sodra, toda njih je treba vedno kontrolirati. — Še več drugih stvari je, ki bi jih bilo treba urediti v naših krajih. — Popraviti bi bilo treba hišo revnih ljudi, napraviti spomenik padlim vojakom. Menda je 36 mož in fantov. Za tak spomenik bi morali prispevati zlasti vojni dobičkarji. Godba bo lahko mnogo dobrega napravila v tem pogledu. «KMETIJSKA MATICA.» Kmetijska Matica. Ker so knjige »Kmetijske Matice« pripravljene za tisk in mora uprava Kmetijske Matice določiti knjigam naklado, uljudno prosimo vse gg. poverjenike, da nemudoma zaključijo nabiranje udov in vpošljejo nabiralne pole. Vsako zavlačevanje povzroča škodo in nepotrebno delo. V krajih, kjer »Kmetijska Matica« še nima poverjenika. naj se kdo izmed naših tovarišev ali tovarišic poprime nabiranja udov. Vsa potrebna pojasnila dobi od uprave, sporoči naj samo svoj naslov po dopisnici. Vsak poverjenik, ki nabere poleg sebe vsaj še deset udov, dobi knjige za svojo osebo popolnoma zastonj. — Kmetje, zavedajte se, da je Vaše blagostanje in Vaš napredek odvisen samo od Vašega znanja. Zato segajte marljivo po svoji najboljši učiteljici, po dobri kmetski strokovni in poučni knjigi! Naročajte »Kmetijsko Matico«, pridobivajte ji novih udov! »Kmetijski koledar« z,a leto 1930 v žepni obliki, trdo vezan, izda tudi letos Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani. Vsled svoje velike vrednosti, brezdvomno je to naš najboljši kmetski koledarček, je lansko leto vsa njegova zaloga pošla že v prvi polovici decembra, tako da je veliko število poznejših naročnikov ostalo brez njega. Zato prosimo, da se že sedaj prijavijo po dopisnici vsi oni, ki bi ta koledarček prevzeli v razprodajo (s primernim popustom), kakor tudi oni, ki si ga hočejo naročiti samo za sebe. KMETOVALCI! Uporabljajte splošno znano in najboljše sredstvo za namakanje žita pred setvijo »GER-MISAN«. Z istim se lahko žito namaka ali pa samo poškropi. — Zahtevajte navodila. Dobiva se: Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. NOVICE. Kmetski praznik na Krškem polju. Dirkalno in jahalno društvo v Krškem priredi v zvezi s tamošnjimi podružnicami kmetijske družbe za Slovenijo v nedeljo, dne 18. avgusta 1929 Kmetski praznik s sledečim sporedom: 1. Dopoldne na sejmišču v Krškem živinska in konjska razstava, združena s pre-movanjem. 2. Ob 1. uri povorka iz Krškega na dirkalni in veselični prostor na Krškem polju. 3. Ob 15. pričetek konjske dirke. 4. Kmetska veselica, na kateri priredi Zveza društev kmetskih fantov in deklet velik srečolov. Sodelujejo godba na pihala, pevski in tamburaški zbori. * * * Jubilej zagrebškega nadškofa. Preteklo nedeljo je daroval zlato mašo zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Jubilej je bil na naj-svečanejši način proslavljen. Nj. Vel. kralj je podelil visokemu jubilantu najvišje odlikovanje. Svečanostim so prisostvovali tudi vsi trije hrvatski ministri. Bolezen Svetozarja Pribičeviča. Po nalogu beograjske policijske direkcije sta pred nekaj dnevi odpotovala v Bruso zdravnika dr. Popovič in dr. Koen, da pregledata Pribičeviča, ki že dolgo leži v bolniški postelji težko bolan na posledicah vnetja slepiča. Zdravnika sta ugotovila, da je Pribičevičeva bolezen toliko poboljšana, da je mogoč prevoz v Beograd v svrho operacije, ki je nujno potrebna. Na osnovi zdravniškega poročila je izdala policijska direkcija odlok, s katerim se dovoljuje prevoz Pribičeviča v beograjsko bolnico, kjer bo operiran. Sestava državnega proračuna za I. 1930-1931. Finančni minister je razposlal vsem ministrstvom okrožnico, v kateri jih poziva, da morajo najkasneje do 10. avgusta t. 1. predložiti svoje proračune za 1. 1930/31. Vprašanje učiteljev. V prosvetnem ministrstvu bo v kratkem pripravljen ukaz, s katerim bo okrog 200 učiteljev premeščenih deloma na lastno prošnjo, deloma pa iz službene potrebe. Srbski kmetje v Sloveniji. V pondeljek so prispeli srbski kmetje, ki se nahajajo na poučnem potovanju, v Slovenijo. Ekskurzijo kmetov vodi kmetijski referent iz Skoplja g. inž. Savič. V Sloveniji si bodo ogledali razne kmetijske ustanove, šole, kmetije, zadruge itd. Po ljubljanski oblasti jih spremlja kmetijski svetnik g. Trampuš. Slovenci v Ameriki. Ministrstvo za socijalno politiko je zbralo statistične podatke o naših izseljencih v Ameriki. Po teh podatkih obstoja v Severni Ameriki 17 organizacijskih central, katere štejejo skupno ^55.000 članov. Najmočnejše med njimi so slovenske centrale in od teh je največja Slovenska narodna podporna jednota, ki ima sama 60.240 članov. Vseh Slovencev živi v Severni Ameriki okrog 200.000 in so vsi organizirani. Za slovenskimi organizacijami pridejo hrvaške. Najšibkejše so organizirani Srbi. Privilegirana agrarna banka. Po izjavah komisarja PAB dr. Gjuričiča znaša vsota vpisane delniške glavnice nad 600 milijonov dinarjev. Vspeh podpisovanja delnic PAB je prekoračil vsako pričakovanje. Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, r. z, z n. z., Tavčarjeva ulica št. 1, ura-duje za stranke le v času od 1. do 31. avgusta t. 1. vsak delavnik od pol 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, kakor drugi denarni zavodi. Nesreča orožnika. V hiši orožniškega polka v Ljubljani se je po nesreči ustrelil orožniški kaplar Janez Jug, ko je snažil puško. Krogla mu je šla skozi glavo in je bil takoj mrtev. Požari. Na Selu pri Ljubljani je treščilo v petek zvečer v hišo Franca Tomažiča. V trenotku je bila vsa hiša v plamenu ter nato še gospodarsko poslopje. Vse je pogorelo do tal. — V Vrhu pri Višnji gori je strela udarila v hlev posestnika Pavleta. Ogenj se je razširil na vsa bližnja gospodarska poslopja ter je ljudem pogorelo lansko žito v kaščah ter letošnje v kozolcih. Pomoči so pogorelci nujno potrebni, ker so Ob vse. 22-odstotna poravnava je bila od strani upnikov Slavenske banke v ponedeljek dne 29. julija sprejeta. Kmetijska razstava v Ljutomeru. Od 11. do 18. avgusta t. 1. se bo vršila v Ljutomeru v zvezi z obrtno in industrijsko razstavo tudi kmetijska razstava, ki bo obsegala poleg razstave konj in goved tudi razstavo različnih kmetijskih pridelkov, strojev, umetnih gnojil, krmil in semen. Razstavnega prostora je precej na razpolago in sicer zaprtega, pa tudi na prosfem. Kmetijska podružnica v Ljutomeru vabi tvrdke in posameznike, ki izdelujejo in prodajajo-gori omenjene predmete, da se s temi udeleže razstave in to takoj javijo na naslov podružnice. Razstavni predmeti naj bodo do 8. avgusta t. 1. v Ljutomeru. Obravnava proti dr. Tuki, bivšemu poslancu slovaške klerikalne stranke, se je pričela v pondeljek V Bratislavi na Slovaškem. Dr. Tuka je obtožen veleizdaje v prid Madžarski. Prostovoljno gasilno društvo v Ribčah priredi v nedeljo 4. avgusta otvoritveno veselico na vrtu tov. »Lovšeta«. Ob 13. uri sprejem gostov pri vlakih, potem pohod v Ribče. Nato veselica, združena s srečolovom, šaljivo pošto in plesom, s sodelovanjem godbe iz Zagorja. — Za odbor: Babnik Franc. Vojne ne bo. Spor med Rusijo in Kitajsko se bo najbrže mirno izgladil in ne bo prišlo do vojne med obema državama. Eksplozija in požar v tovarnah. Preteklo sredo je nenadoma eksplodirala v neki berlinski tovarni za Lindejeve stroje za izdelovanje ledu velika posoda s tekočim kisikom. Za eksplozijo je pa izbruhnil še silovit požar, ki je uničil dve tovarni. Silna nevarnost je pretila, da bi postale še ostale tovarne žrtev požara, a se je nadčloveškim naporom gasilcev posrečilo ogenj omejiti. Škoda je ogromna. Ruska mornarica. Na reki Hejlung so ruske vojne ladje ustavile dva kitajska parobro-da. Njuno posadko so Rusi ujeli in brodove zaplenili. Miši so uničile skoro vse poljske pridelke v vasi Javorovice na Gorjancih. Pojavile so se v takem številu, da je polje preluknjano kakor rešeto. Žita kmetje ne bodo dobili niti za seme. Ko so uničile polje v Javorovici, so se preselile v nižje ležeče vasi in groze tudi tam vse uničiti. Upor kaznjencev. V newyorški državni kaznilnici se je te dni uprlo 1700 jetnikov, ki so hoteli odpreti vrata jetnišnice in pobegniti. Napadli so oborožene stražnike, dva ubili ter jim odvzeli orožje. Vnela se je huda bitka, v kateri je padlo-dvoje kaznencev in dva stražarja. Le dvanajstim se je posrečilo pobegniti, ostale je obvladalo na pomoč došlo vojaštvo. Nov snopič zbirke zakonov. Tiskovna zadruga je izdala 28. snopič zbirke zakonov, ki vsebuje zakon o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, potem pravilnika o cepljenju živali zaradi odvračanja, zdravljenja in spoznavanja živalskih kužnih bolezni ter o upravljanju državnega fonda za zatiranje žfvlskih kužnih bolezni. Poleg tega vsebuje še Uredbo o načinu upravljanja denarnih kazni zaradi prekrškov in prestopkov po členih 111. in 113. tega zakona. Knjiga, ki je važna zlasti za sreska poglavarstva, živino-zdravnike in občine, velja s poštnino vred Din 21-—. Gasilno društvo Velika Loka se svojim rojakom v Kanadi najiskreneje zahvaljuje za poslani dar 52 dolarjev in 45 centov. Posebno' zahvalimo tovariša Franceta Kotarja in Ven-česlava Lesjaka, ki sta s svojo agilnostjo in vstrajnostjo nabirala prispevke za kritje izdatkov za društveno motorni brizgalno in druge potrebe. Bog bo povrnil vsem darovalcem. Na pomoč! Veliko gasilsko slavje bo v Kranju v nedeljo, dne 4. avgusta t. 1. popoldne ob priliki proslave 50-letnice' obstoja, združene s pokrajinskim zletom Jugoslovanske gasilske zveze in s slovesno blagoslovitvijo nove motorne, brizgalne. Opozarjamo na to proslavo, ki se vrši ob vsakem vremenu. Sv. oče je prvič po letu 1870. zapustil Vatikan ob priliki slavnostne eVharističrie procesije na Trgu sv. Petra v četrtek, dne 25. julija 1929. Procesija se je viSila samo na tleh vatikanske države prestopila na ozemlje italijanske države. "Na Trgu sv. Petra se je zbralo nad 100.000 ljudi. Red je delalo 15.000 vojakov. Papeža so v procesiji nosili z monštranco v roki. S stopnišča bazilike je sv. Oče blagoslovil vernike. Anglija je odpoklicala lorda Lloyda, vrhovnega komisarja za Egipt, ker namerava popolnoma spremeniti politiko napram Egiptu in priznati njegovo suverenost. Mesto vrhovnega komisarja bo najbrže imenovan pri egiptovski vladi redni diplomatski zastopnik. Tudi angleška vojaška posadka v Egiptu bo zmanjšana ter bo ostalo le toliko vojaštva, kolikor ga je potrebno za varstvo Sueškega prekopa, ki je ena najvažnejših pomorskih točk na potu iz Anglije v Indijo. Uničujoč potres je nastal ponoči 26. julija na Japonskem v pokrajini med glavnim mestom Tokijo in pristaniščem Jokahama, katero je bilo že'mi ••?">; . r VALUTE. ■ • . j Dati moramo za: 1 nemško marko 1 švicarski frank 1 avstrijski šiling 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 francoski frank 1 češkoslovaško krono 1 italijansko liro Din 13-56 Din 10-94 Din 8-— Din 275-96 Din 56-84 Din 2-23 Din 1:68 Din 2-98 Aretirani komunist ustrelil dva orožnika. V Dubrovniku s6 orožniki aretirali komunističnega agitatorja Cvetko Čelana v trenutku, ko se je pripeljal iz Zagreba v Gruž. Ko so Čelana privedli na policijsko postajo, je oddal na orožnika,, ki ga je stražil, štiri revolverske strele ter ga pri priči ubil. Za tem je skočil skozi odprto okno in pobegnil med železniškimi vagoni, Policija je šla za njim, a ko ga je hotel eden od njih prijeti, je Čelan tudi njega ustrelil ter nato brez sledu izginil. Notranje ministrstvo je razpisalo na njegovo glavo 30.000 dinarjev, čelan je star komaj 23 let. Trije komunisti ustreljeni. — Centralni presbiro poroča: Zagrebški policiji so sporočili njeni agentje, da se v neki hiši v Sa-moboru nahajajo tri osebe, ki pripadajo teroristični skupini komunistične stranke. Policija je izvedela, da pripravljajo te tri osebe dobro premišljeno atentatorsko akcijo. V Sa-mobor so zato od$li policijski uradniki in stražniki, da aretirajo te osebe. Obkolili so označeno hišo v Samoboru ter pozvali njene prebivalce^ v imenu zakona, naj odpro duri. Mesto da bi se komunisti odzvali pozivu, so odgovorili s streljanjem, nakar je tudi policija segla po orožju. Ko je streljanje prenehalo, je policija vdrla v hišo in ugotovila, da so bile vse tri osebe mrtve. Obenem je bilo ugotovljeno, da so te osebe živele v tej hiši že nekaj časa in da so skrivale pred- ob--lastmi. Preiskava se nadaljuje.- Od zagrebške policije bil nihče ranjen. Latinico bodo sovjeti postopoma uvedli: v Rusiji. Pričeli bodo s poukom in pisanjem najprej v gimnazijah in srednjih šolah in šele kasneje v ljudskih Šolah. OPOZARJAJO se vsi tisti, ki so prejeli srečke »Županove jame«, pa še niso poslali zanje denarja, da to čim preje store. Peter Rosegger: i d oM . \so>) . -i- (Po naše pripoveduje Ivan Albrecht.) (Konec.) Slednjič so padle možu oči skupaj. Žen-ka pa je sedela pri mrliču in je molila. Veke so ji bile težke. — Izgubila se je in sanjala brez zveze slike iz vedrih dni. Tedaj začuje iz dalje enakomerne korake, ki prihajajo bliže in bliže. Hipoma šine kvišku, toda ne čuje drugega, nego tiktakanje stenske ure. Ženka je pogledala po speči deci in jo poljubila na lice s poljubom, ki je bila dah-njena vanj vsa radost in bolest.-materinega srca. j ...• .' ,.,>',.,'.' - j ,.,..! Tujec je moral sanjati težke , sanje. Bil je zelo nemiren in je vzdihoval. Ženka je bila v skrbeh zanj in je mislila sama zase, kako je vendar dobro, da je prišel. Bil ji je tolažba v teh strahotah. Menila je, da bi jih sama komaj prenašala. Naj bo kdorkoli, slednjič bo že povedal. A zdaj je prijatelj in mora pomagati* pomagati, dokler ne pride Matevž-in bo spet vse bolje. Na nebu so se bili morali nakopičiti debeli oblaki in se v takem Vremenu rii hotelo nič prav zdaniti. . : Tujec se je prebudil na klopi, si mel oči in se je domislil svojega položaja. »Kaj ne bo te od Boga proklete noči nikdar konec?« je zamrmral, skočil pokonci in pogledal na svojo uro. Ta je stala; bržkone ji je bila škodovala mokrota. Stenska ura je kazala v medlem odsvitu voščenke osmo uro zjutraj. Ženka, ki je bila šla ob steni in preskušala okna, je nemo vila roke. »Kaj pa vam je že spet,« jo je nahrulil tujec. »Kaj ne bo svetlobe v tej luknji, vas vprašam!« Tedaj se je obupana ženka opotekla proti njeinu: »Ne proklinjajte! Zamedlo in za-snežilo nas je.« »Zamedlo? Kaj ste rekli? Zamedlo in zasnežilo?« » Kakor brezumen je zdirjal k oknom. Za-medeni in zasneženi! Ločeni od vsake pomoči človeške, zaviti v večno noč — živi pokopani — poginejo od gladu — jih zdrobi; če se vda streha tej zanjo nepreračunjeni teži in se se-sede; Zamedeni in zasneženi! In ostala je noč v koči. Tujec se je bil izdivjal. Sedel je zdaj za malo mizo in brez besede strmel v plamen smolenice. Ženka ga je morala tolažiti. Rekla je, da je videti skozi dimnik, kako se svetlika dan, in da jih Matevž že pride vse otet. Tedaj se je mož v hip zasmejal. Bilo je grozno, kako se je zasmejal in prestrašil žensko in otroka.. »Danes še ne,« je zamrmral nato. Zatem so poskušali, da-li ni nikjer izhoda, i Odprli sp vrata. Kup snega se je vsul v hišo, toda ostalo je temno nad njim. Morali so tičati globoko. — Da bi prišli skozi tesni dimnik venkaj, je bilo nemogoče. Vse ugibanje in ves napor je bil zaman. Deca se je spočetka zabavala nad tem, da je danes ostalo temno. Pogasila je v kuhinji treske .in se igrala »slepe miši«. Ko pa je mati rekla, naj bi molila in prosila ljubega Boga pomoči in rešitve, ker morajo sicer vsi umreti, sta otroka vendar postala malo žalostna. Ženka je bila močna ženska in si je priborila ravnotežje. Vse je na novo odredila in je premišljevala, kaj se bo sedaj moralo zgo- diti. Živil je bilo v hiši, le zelo varčno bo treba ravnati ž njimi. Kozi dajeta vsaki dan mleka in, ako bi prišlo do tega, za par tednov mesa. Drv je v veži. Če bi te pokurili, bi se lotila stene med hlevom in šupo. In nazadnje vendar mora priti njen mož in pomoč z vasi. Pred vsem je sklenila ženka, da spravi s tujčevo pomočjo truplo stare matere na hladno v podstrešje. Po vsem tem je krompirjeva juha prav dišala opoldne, toda tujec ni jedel nič, ampak je poskušal samo enkrat zakaditi svojo bogato in lepo okovano pipo. Pri tem se je bil": predal svojim mislim. — Ali pač pride? Nak, pred tremi dnevi gotovo ne. O, ta zasmeh usode To je preveč! Ne daj, da tako bedno propadem! ~ Me ne bodo iskali? Stoteri me-bodo iskali, pa me ne bodo našli v tem snežnem grobu. ' " i . Drugi dan je bil tujec naposled dobre volje. Igral se je z otrokoma in jima dejal, naj mu rečeta stric Francelj. Anžku je še posebej dejal, da mu pojde za birmanskega botra. Ženko je zagotavljal, da Matevž prav gotovo pride v par dneh. Med tem naj ona samo lepo pazi na ogenj in naj se pobriga, da voščenica v podstrešju ne napravi kakšne škode. Mož je začel tudi jesti mlečno juho in krompir, dasi malo, in je z ostalimi vred za žejo pil snežnico. Pri tem se je otožno smehljal, božal otroka in dejal, da bodo vsi skupaj že še dobili nekoč kaj drugega. Kletvine ni bilo več slišati iz njegovih ust. Tako je spet minil dan. Prebivalci koče so prav vzljubili »strica Franceljna«. Znal je pripovedovati pravljice in kako je zunaj po svetu in pri bogatih ljudeh. Pokazal jim je svojo žepno uro in dejal, da se imenuje to, iz česar je napravljena, zlato. Puško jim je moral tudi pokazati in razložiti. Vprašal je, da-li oče nima nobene. Otroka sta rekla, da ZA SMEH. ; Naveličal se je. Neki general je potoval v kopališče na Edrav-1 jen je. Sede v vagon, si zapali smodko in se poglobi v časopis. Na eni prvih postaj pa vstopi v isti vagon nek Žid. Ko se dva- ali trikrat ogleda okrog, sede generalu nasproti." Stroj zapiska — vlak se premakne, a žid natiho vpraša: »Gospod general — kam pa potujete?« »V kopališče!» odgovori general, ne da bi pogledal izza časopisa. j »Prosim lepo oproščenja, čemu pa potujete tja?« »Na zdravljenje.« »Prosim pokorno, ali bi mi dali eno cigaro?« »Izvolite!« Žid zgrabi podarjeno smodko in jo v trenutku zapali. V tem obstane vlak. Žid izstopi, ali v istem trenutku vstopi na drugi strani drug Žid. Ozre se okrog sebe in sede poleg generala. Vlak se premakne in... »Gospod general — oprostite moje vprašanje — kam pa ste namenjeni?« »V kopališče.« »Tako, po kaj pa, če smem ...?« »Na zdravljenje.« »Ali nimate mogoče ene cigare?« »Izvolite!« V tem vlak zopet obstane. Žid se skobaca iz vagona, a vstopi pop. Po kratkem obotavljanju sede nasproti generalu. General čita in se ne ozre, a pop vpraša: »Gospod general, oprostite moji radovednosti...« »Počbjem v kopališče na zdravljenje, evo vam cigare, pa vrag naj vas vzame vse skupaj!« ŽREBANJE LOTERIJE »ŽUPANOVA JAMA« bo 15. avgusta. Hitite z nakupom srečk! Oj Doberdob, slovenskih fantov grob! Neštetokrat odmeva ta klic po naši Sloveniji in vzbuja težke spomine. Ne moi-emo, ne smemo na tiste vroče skale kraške, pa mesto tega pohitimo v bratski slogi 11. avgusta na Brezje, da prisluhnemo v svetem miru tem glasovom iz Doberdoba in da duša zastrmi za., hip v pieteti do padlih in spet se dviga v neumorni volji do dela, da spozna, da je sladko in častno živeti in delati za dom otet in zedinjen. — Tovariši, pridite 11. avgusta! — Ob pol 10. pozdravi predsednik ZSV Martin Colarič, nato spregovori tajnik T. Bonač in se med govorom zatopite v par minutah na težke dneve groze, nato služba božja na prostem, običajne pevske točke in mrtvaška molitev. Nastopijo še razni poznani govorniki in borec iz umika preko albanskih gora. Vsak govornik naj preje predloži napisan osnutek in vsebino govora predsedniku Colariču. Cel dan svira priznana naša «Slo-ga» iz Ljubljane. Opozarjamo še, da bo vozil dne 11. avgusta posebni vlak iz Ljubljane do Otoč in sicer ob 7.40 in nazaj z Otoč ob 15-45. — Na ta način bo redna zveza za vse jutranje in večerne vlake cele Slovenije. Prednost polovične vožnje imajo vsi, tudi žene. Izkaznice dobite na Brezjah. — Tovariši, 11. avgusta ob vsakem vremenu na Brezje. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani. NARODNI GOSPODAR Mučna nadloga našega Spodnjega Posavja. Odkar je pričel trboveljski premogovnik iz svojih rudnikov odvajati neočiščeno vodo v Savo, so javni interesi v Spodnjem Posavju težko prizadeti. Ravno tako pa je z gospodarskega stališča premogovne industrije to postopanje kvarno vsled znatne stalne izgube na premogu, ki odhaja po vodi neuporabljen naprej. Posledice tega ravnanja so prav različne. Pridobivanje grušča in posebno peska v savski strugi je za gradbene svrhe onemogočeno, ker je umazani pesek postal nesposoben za uporabo. Kopanje, ki je z narodno zdravstvenega stališča nujno potrebno, je domačemu ljudstvu zagnuseno in tujec. letovi-ščar se mu pa izogne. Voda je stalno umazana, črnomotna in struga je na Obrežjih zasuta od črnih sedimentov. Jasno je, da je tujski promet pri tako onesnaženi Savi od Zagorja do Zagreba močno oviran. Razume se, da se ribarstvo v Savi vsled žveplenih in drugih tvarin stalno uničuje. Napajališča za živino ob Savi so iz zdravstvenih razlogov, in to še posebno v času suše, neuporabljiva. Kmetje so primorani dovažati vodo za napajanje živine večkrat zelo daleč iz savskih pritokov. Pranje je v črni Savi skoro popolnoma izključeno. Ako se pri gori navedenem uvažuje kako znatne množine premoga so izgubljene za prodajo, se moramo čuditi, da premogovno podjetje samo v lastnem interesu ne poskrbi za potrebne tehnične naprave za čiščenje vode, ki jo odvaja v Savo. Nedvomno je, da bi se take popolne naprave v kratkem času amortizirale in ob enem pa bi bilo z napravo istih pomagano takoj prizadetemu ljudstvu. — Inž. Fr. Zupančič. * • * Temelji danskega gospodarskega napredka. Najnaprednejša država sveta je brez dvoma Danska. Je predvsem kmetska država in svojemu napredku se ima zahvaliti predvsem spoznanju, da je kmet temelj države in da od napredka kmeta odvisi tudi napredek države. Danska je šla po tej poti in je tudi uspela. Prej je na Danskem vladala do dna duše pokvarjena gospoda, ki je uvajala razdor med kmete, v državni upravi pa stran-karstvo in korupcijo. No, s pomočjo nekaj poštene inteligence pa se je kmet osvobodil teh pijavk in Danska je začela novo življenje. Dobro vedoč, da je izobrazba temelj vsakega napredka, so se začele ustanavljati tako-zvane ljudske visoke šole. Tu se izobražujejo kmetski fantje in dekleta. Uče se vsega, kar jim pozneje koristi v življenju. Poučevanje je popolnoma svobodno. Iz te šole se more priti na srednje kmetijske šole in kdor hoče, more od tu študirati tudi visoko šolo ali univerzo. To gre brez vsakih spričeval, zakaj kdor ni. ne. Ženka pa je pravila, da jo je nekoč pač imel, ko so bili še volkovi po gorah in so še ničvredni klateži vlačili tod okrog. Tedaj pa je prišel grajski logar in jo odnesel. Nas eden namreč, ki nimamo nič opravka z lovom, ne sme imeti puške. Sicer pa po pravici: eno ima Matevž še. »Saj je toliko in toliko divjačine po teh gorah! Vaš mož gotovo takole tu in tam izrabi priliko?« je vprašal »stric«. »Potrebovali bi že marsikaj,« je menila ženska. • • i r Tujec se je zagledal v tresko, čije ogorek se je tako čudovito zvijal. Anžek je imel še posla ž gledanjem in raziskavanjem ure in je vprašal, da-li je na svetu več takih reči? »Pri vseh bogatih ljudeh, dete,« je odgovoril mož in se smehljal tej mladi preprostosti. »Daj no, povej, stric Francelj, kako neki človek postane bogat?« Kaj naj bi bil tujec odvrnil na to? Julkica je storila mesto njega. »Bogat človek, Anžek?« je menila. »Če si vzame grad in ima ljudi za robotanje.« »Stric« je bil resen in si je posadil otroka v naročje. Poljubil ju je in obljubil v svojem srcu sveto zaobljubo. Odkar je vladala noč v hiši, je kazalec na stenski uri desetkrat obkrožil svojo pot. Košček neba, ki je kukal skozi dimnik, je bil oblačen, tako oblačen, ko v srcih teh kočarjev, čijih zadnja nada je bila — smrt. Bili pa so mirni in vdani. Samo »stric« je bil spet enkrat kakor besen in je dejal, da mora proč in da ne more poginiti tu. Šesti dan pa, ko je nebo modro pogledalo skozi dimnik, se je predrugačilo. Ženka je bila prva začula in vsa v eni sapi oznanila v sobi. Potem so vsi zdirjali v vežo in so spet slišali. Nato je postal sneg pred odprtimi vrati, ki je bil prej črn ko stena, siv, svetal ia živ. Nekakšna postava se je izmotala iz njega in v rožnem dnevu je obstal tu on in se vrgel svoji ženi krog vratu. Bilo je veselo svidenje, dokler ni Matev-žev pogled začel plaho bloditi naokrog. Zgoraj v podstrešju je ležala ona in zadnji košček voščenice je dogoreval. — Mrtva že osem dni. Drvar je pokleknil k mrtvaškemu odru in je trdno držal trdo, mrzlo roko v svoji ter dolgo strmel v bledo obličje: »Mamica! Divjačina, ki sem jo bil ustrelil prošli teden, je bila namenjena vam. Tako sem vas imel rad, a zdaj ste mi umrli!« In ko je jasni dan sijal skozi vrata in se je trpka bol srca raztopila v solze, se je ženka domislila tudi tujca. Stal je v kotu za ognjiščem. Ko ga je Matevž zagledal in spet pogledal ter si jel meti oči, se je zgodilo ono, kar še danes predstavlja zunaj tam v gradu velika slika. Na sliki kleči bogati in velerodni baron Franc pl. S. pred zagorelim, bradatim drvarjem in ga objema okrog kolen ter proseče gleda v njegov grobi, zvesti obraz. Tako je to upodobil umetnik. Na hrbtu slikinem je predalček in v njem je shranjena listina. Glasi se: »V letu izveličanja 1846, ko je bila ona huda zima, je na lovu vitez Franc pl. S. iz-grešil pot in prebil šest dni in šest noči v neki gorski drvarjevi koči pri siromašni družini in je bil ž njo vred docela pod snegom. Bila bi ga tam doletela smrt, če ne bi bil še za časa z nekaj drugih gorjancev prišel na pomoč in rešil prebivalce v koči oče družine in lastnik koče, po domače drvar Matevž. Baron ga je bil dal nekaj dni prej, predno se je to zgodilo, zaradi malenkostnega divjega lova zapreti deset dni in je ravno v tem času bil izpuščen iz zapora,« Tako je bil dal napisati baron in to je povest o drvarjevi koči. Tam zunaj v lepi dolini, kjer stoji na hribu krasni grad, stoji dandanes med skrbno obdelanimi in rodovitnimi polji ponosita kmetija. Po hiši in okrog nje delajo dekle in hlapci. Gospodar nosi košate brke in z ostalimi vred pridno dela, dasi bi mu ne bilo tega treba. Ko pride zvečer domov, objame ženo in pravi: »Ženka, ti srca mojega zaklad, Bog ti daj dober večer!« Kmetijo je bil Matevžu kupil baron. Zdaj mu ni treba več tlačaniti. Julkica, njegova hčerka, je poročila nekega veleposestnika, a Anže je logar. Za domačijo je še mlajših dosti. Baron ima mnogo sivih las. Kakor pravijo, je prinesel prve iz drvarjeve koče s seboj. Tudi sicer se je izza tistega dogodka čisto predrugačil. Ako ve kje za kako siromašno družino, pomaga in poizve, kako visoko zapade pozimi tamkaj sneg okrog hiše. Ko pa stoji ob nedeljah zjutraj pri svojih na razgledniku in vidi Matevža in ženo ter otroke, kako se praznično oblečeni s parom konj peljejo v dolino, jih že iz dalje pozdravlja. Kam se peljejo? Tamkaj med gorami je vas in cerkev in mal božji vrt okrog nje. Tam goje in zasajajo rože na grob in dajejo stari, betežni ženici denarja, da jih potlej dalje neguje. Potem sede spet Matevž s svojci na voz in zapelje globlje — dalje v gorovje. Pot je razdrapana, a kraj nje šumi in se peni gorski potok. Naposled dospejo v tesen dol, kjer teče voda mirno po malem travniku in stoji med jelkami kos sivega zidovja. Po zidovju raste prelep moder encijan in druge zdravilne rastline. Teh si Matevž natrga in vzame s seboj v dolino. Pravijo, da je to dobro. Tudi baron Franc pl. S. jih uporablja. Zdaj za svoje stare dni ne pozna nobene bolj zdravilne rastline več nego ta modri encijan z zidišča, kjer je stala — drvarjeva koča. sposoben, ga že preje odstranijo. Toda to še ni vse; po končanih študijah gre agronom v prakso, ki traja 10 ali še več let. Delo na Danskem ni nekaj poniževalnega, ampak ravno nasprotno. Človeka se ne sodi niti po obleki, niti po takozvani izobrazbi, ampak samo po delu. Delo je tam čast, pa naj bo to kmetsko delo, rokodelsko, pisarniško ali kakršnokoli. Zato tam ni nobenih stanovskih razlik. Danski kmet mnogo bere, predvsem pa strokovne liste. Ako strokovnjak napiše kak članek, ga drugi dan bere vsak danski kmet in ne samo bere, ampak ga skuša v praksi uveljaviti. Dansko zadrugarstvo nudi kmetu vse ugodnosti modernega napredka. Ker si mali kmet ne more nabaviti raznih strojev za obdelovanje zemlje, sfe organizira cela vas v zadrugo, ki si nabavi vse potrebne stroje. Tako more mali kmet zemljo ravnotako uspešno obdelovati kot veliki. Danski kmet ne gleda samo, da je delo narejeno, ampak kako in na kakšen način se da najboljše, obenem pa najcenejše izvršiti. Tako obdelovanje imenujemo racionalno (umno). Zato so se na Danskem razvile tudi elektriške zadruge, ki imajo veliko število svojih elektraren. Te so med seboj povezane, tako da dobiva ena elektrarna tok od druge za slučaj poškodbe dotične elektrarne. Elektrarne imajo večinoma na parne turbine, vodnih sil je tam malo. Te zadruge prodajajo električni tok zelo poceni. Nekatere zadruge prodajajo tok po hektaru obdelujoče zemlje. Danski kmet zelo mnogo rabi elektriko, zakaj spoznal je, da je električni motor najcenejša in najpraktičnejša pogonska sila. Poleg električnega motorja vporabljajo tudi traktorje. Zadruge se bavijo tudi z izvozno trgovino. Vseh zadrug je na Danskem okoli 10.000. Za napredek gospodarstva skrbijo mnogoštevilna prfeizkuševališča, državna, pa tudi privatna. Ta preiskujejo oziroma kontrolirajo mleko, semena, gnojila, živalske bolezni itd. ter dajejo kmetom nasvete. »Kdor obdeluje zemljo, naj jo tudi dobi!« To načelo se je na Danskem najbolje izvedlo. Vseh posestev je 205.000 in od teh je 109.145 od 0-55—10 ha, 69.000 od 10—30 ha, do 60 ha je 225.000 posestev, ostala posestva po so od 60 naprej. Danska žena je važen steber v danskem državnem in privatnem življenju. Ona je samo doma, se briga za odgoj otrok in za domače gospodarstvo. Žena ima nalogo, da naredi dom čim prijetnejši in udobnejši. To je podlaga za srečno družinsko življenje in mož najde v domu dovolj razvedrila in ne išoe zabav po gostilnah. Danska zemlja ni morda bogve kako rodovitna, morda še celo slabša kot naša. Kar so Danci dosegli, so dosegli s svojo pridnostjo, in z željo za napredkom. Mnogo dela in truda bomo morali izvršiti, da se bomo približali Danski, treba bo pa še mnogo požrtvovalnosti in nesebičnosti, posebno od strani inteligence. Našemu kmetu je pa predvsem potrebna kmetska zavest. • • • Na Veliki Slevici pri Velikih Laščah se vrli dne 8. avgusta živinski in kramarski sejem.. ■: ..j \ •.. . VIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju- hmeljarskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 23. julija 1929. Vofoče se stanje hmeljarskih nasadov še vedno lahko označi z »dobro«, dasi se tudi tuin-tam v vrtovih vsled silne vročine pojavlja solnčni palež. Temeljito premočenje zemlje bi bilb nujno potrebno, ker se v nekaterih nasadih že izvršuje izkobuljenje cvetja. Letošnje blago bode prav dobre kakovosti, ker je rastlina popolnoma prosta vseh škodljivcev. Po današnjem stanju se že lahko trdi, da letos ne bodemo pridelali toliko hmelja, kot v minulem letu. — Društveno vodstvo. Pogoji za sprejem v oblastno kmetijsko šolo v Št: Jurju ob juž. žel. Novo šolsko leto 1929/30 se začne 7. oktobra ter traja polnih 12 mesecev. Sprejme se 32 gojencev deloma na prosta, deloma na plačujoča mesta in sicer v prvi vrsti le kmečke sinove, za katere se predvideva, da ostanejo na kmetijah kot bodoči gospodarji. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 20 let stari, le izjemoma se sprejme tudi starejše prosilce, ako se predvideva poseibna marljivost in discipliniranost. Sprejme se prosilce, ki imajo vsaj 4 razrede osnovne šole, le iz krajev z manj razredi se sprejmejo tudi drugi, uprava se pa lahko ob vstopu s kratkim izpitom iz čitanja, pisanja in računstva prepriča, dali je prosilec zmožen slediti pouku. Ob vstopu preišče prosilce zavodovi zdravnik. Na prosta mesta~še sprejmejo le kmetski sinovi iz mariborske oblasti, na plačujoča tudi iz ljubljanske oblasti. Vsi gojenci stanujejo v internatu. Mesečna oskrbovalnina za plačujoče znaša 150 Din. Gospodarsko jačji naj zaprosijo že iz početka za plačujoče mesto radi itak nizke oskrbovalni-ne in ker imajo ob številni vsakoletni priglasitvi kot plačujoči prednost. Oproščeni gojenci morajo tudi v slučaju, da pozneje vstopijo v kako službo, povrniti zavodu stroške šolanja. Lastnoročno spisani prošnji z 5 in 20 Din ko-leki, katere je vložiti na upravo zavoda najkasneje do konca avgusta in v kateri naj bo navedena tudi velikost posestva starišev, je treba priložiti krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo in obvezo starišev, da bodo krili stroške. Oni pa, ki prosijo za prosta mesta, prilože tudi davčno ali občinsko potrdilo glede velikosti posestva in višine letnih davkov ter obvezo, da ostane sin po študiju doma. Zavod ima v prvi vrsti živinorejsko-poljedelski i tip, zato je zlasti primeren za kmetske sinove' iz živinorejskih kraijev mariborske Oblasti ip Gorenjske. O sprejemu se obveste prosilci pismeno. Sprejeti morajo s seboj imeti potrebno praznično in delavno obleko, vsaj tri pare telesnega perila ter tekoče potrebščine: brisače, krtače, nočne copate, zobno krtačico itd., plačujoči tudi dva para rjuh in 1 zimsko odejo. Vse korporacije, zlasti učiteljstvo se naproša, da opozore primerne iante na ta razpis. — Ravnateljstvo. Društva, organizacije itd., ki imajo za letošnjo jesen predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava Ljubljanskega velesejma, da postavijo iste v čas letošnje' velesejmske prireditve »Ljubljana v jeseni«, ki se vrši od 31. avgusta do 9. septembra t. 1. Svoje sklepe naj društva izvolijo sporočiti naravnost upravi velesejma v Ljubljani, ki. jim bo šla v vsakem oziru rada na roko. RAZGLAS o sprejemu gojenk v kmetijsko-gospodarsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. Si. oktobrom 1929. se otvori osemindvajseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester izgreda sv. Frančiška. Zavod je 11 v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Poljanah v Ljubljani. Teoretični del obsega verouk, vzgoje-slovje, računstvo, knjigovodstvo in kmetijsko gospodarstvo, splošno gospodinjstvo, hranoslovje, zdravstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, živinorejo in živino-zdravstvo, poljedelstvo in kmetijsko kemijo. Praktično se vežbajo v kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), krojnem risanju, pranju, likanju, v mlekarstvu in sirarstvu, v vrtnarstvu itd. Gojenke se vadijo tudi v ravnanju z bolniki in bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za. hrano, stanovanje, razsvetljavo, to je sploh za vse, 450 dinarjev, za pouk pa 100 dinarjev. Vsaka gojenka naj vzame s seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, en par vrtnih čevljev, nekaj belih in barvanih nočnih srajc ali jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpas- nika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in štiri prevleke za blazine, 4 brisače, 4 servijete. Ce ima katera več obleke, jo tudi lahko vzame s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. predložiti zadnje šolsko izpričevalo; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave: 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vse stroške šolanja; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim na-lože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 15. avgusta 1929 Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin. — V Ljubljani, 30. junija 1929. — Kmetijska družba za Slovenijo. Gospodarski teden v Ljutomeru. Ljutomerski gospodarski krogi pripravljajo za teden od 11. do 18. avgusta vrsto gospodarskih prireditev. Predvsem bo ves teden odprta obrtna, industrijska in kmetijska razstava in sicer v prostorih meščanske šole, sokolskega in katoliškega doma. Za to razstavo se je prijavilo lepo število razstavljalcev iz vzhodnega dela oblasti, ki bodo pokazali interesentom svoje obrtne in industrijske izdelke ter kmetijske pridelke, med katerimi bo tudi slovito ljutomersko vino. Otvoritev te razstave bo v nedeljo, dne 11. avgusta dopoldne, popoldne pa se bo vršilo slavnostno zborovanje slovenskega trgovskega in obrtnega društva, ki slavi svojo desetletnico. — Dne 14. avgusta prirede živinorejski krogi razstavo in premovanje goveje živine in konj, slednji znamenite muropoljske pasme, ter razstavo perutnine in sicer v senčnem Seršenovem logu. — Dne 15. avgusta pa bodo na Cvenu pri Ljutomeru konjske dirke, ki bodo pokazale muropoljskega konja v vsej njegovi lepoti in brzini. — Na programu je pet kasačkih in dvoje galopskih dirk, ki so odprte tudi za konje iz vse države. Za zaključek bo 18. avgusta v Seršenovem logu ljudska veselica. — Priprave za te gospodarske prireditve, ki naj pokažejo glavne pridobitne panoge panonske Slovenije, so v polnem teku in pričakovati je, da bodo rodile zaželjeni sad. Razstavni odbor je že drugič zaprosil za polovično železniško vožnjo; pričakovati je, da bo generalna direkcija železnic tokrat gotovo dovolila zaprošeno ugodnost, ki je ne odreka manj važnim prireditvam. Pojasnila v vseh razstavnih zadevah daje razstavni odbor. 1000 Din Vam plačam, ako Vam Vaših bradavic, kurjih oči rožne kože, otiščancev t 3 dneh ne odpravi brez bolečin in opasnostl in brez noža korenineizatirajofi Riabalzam. — Zdravniška priporočila. Dr. Cyrakus . B., Dunaj, piše: Sem x Riabalzamom zadovoljen, pošljite še nadalje 24 lončkov, ki jih hočem uporabiti pri svojih pacijentih. Cena z garancijskim pismom Din 9'—, 3 lončki Din 18'—, 6 lončkov Din 32'—. — Dr. Nic. Kem«ny, KoSice, Kaschau, poštni predal Ravnokar je izšla knjiga »Spravljanje, razbiranje, vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadja«, spisal Jos. Priol, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru. 76 strani obsegajoča knjiga s 43 izvirnimi slikami stane broširana in sicer: posamezen izvod 15 Din, kdor naroči pa najmanj 10 izvodov skupaj, da se odpošljejo kot poštni zavitek, jih dobi pa po 12 Din. ; Cene veljajo s poštnino vred. — Knjigo je izdalo in jo ima v zalogi Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani, Resljeva cesta 24/11. Znano je, da pridelamo v Sloveniji prvovrstno sadje — zlasti jabolka — ki je imeio pred in še med vojno na svetovnem sadnem trgu velik sloves. Zadnja leta pa opažamo, da izvoz zastaja'in da sloves našega sadja pojema. Glavni vzrok temi^ kvarnemu pojavu je ta, ker nas hočejo druge države', posebno pa Amerika, v nekih ozirih prehiteti, oziroma sd nas že prehitele. Dandanes namreč ni dovolj, da samo pridelamo prvovrstno sadje, tudi še davno ni dovolj, da pridelamo velike množine enotnega blaga, ampak poleg vsega tega je tudi neogibno potrebno, da znamo ta pridelek tudi pravilno spraviti z drevja, 4er da ga znamo po nekih v sodobni mednarodni sadni trgovini veljavnih načelih pripraviti za trg. In baš v tem oziru nas z brzimi koraki prehitevajo druge države in nas na ta način odrivajo s sadnega trga. Jasno je ttJrej, nujna potreba, da se vsak napreden in preudaren sadjar pouči o navedenih zahtevah sadne trgovine. In poučil se bo temeljito, ako prebere in predela omenjeno knjigo našega najboljšega strokovnjaka in se brez vsakega oklevanja ravna po njegovih navodilih. Priporočamo knjigo, ki je za njeno obsežnost in opremo izredno poceni, vsakemu posamezniku, ki ima opraviti s sadjem, prav posebno pa še vsem kmetijskim organizacijam kakor podružnicam Sadjarskega in vrtnarskega društva, podružnicam Kmetijske družbe, bralnim in izobraževalnim društvom itd. Živinski semenj v Ptuju. Na živinski sejem v Ptuju, dne 16. t. m. je bilo pripeljanih 820 glav goveje živine, od tega 340 krav, 158 telic, 2 teleta, 250 volov, 41 juncev, 29 bikov in 105 konj, ki so notirali: krave 4—825, te-lice 7—9-50, teleta 13, voli 8—10, junci 7—9, biki 7—9-50 Din za kilogram žive teže. Konji 1200—6000 Din za komad. Prodanih je bilo 310 glav goveje živine in 46 konj. Na svinjski sejem dne 17. t. m. je bilo pripeljanih 158 glav svinj. Cena je bila 10—14 Din za kilogram žive teže, za praseta 100—250 Din za komad. JAVA" pšenična kava je izvrstna, zelo redilna in okusna. Zahtevajte jo pri vseh trgovcih 1 Razpošiljamo jo tudi po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje, ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo. Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dobi vzorec 100 g »Java« pšenične kave poštnino prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastopnika. — Pržiona kale »Java« k. d., Beograd, Lomina ul. 11/č. Prodanih je bilo 90 glav svinj. Prihodnji sejem se vrši dne 5. avgusta, ki je obenem letni in kramarski sejem. Na tomboli prostovoljnega gasilnega društva v Krški vasi so jzžrebane sledeče številke: 2100, 4228, 4720,' 4141, 2405, 2941, 2190, 349, 3585, 2772, 2191, 2104, 4576, 3074, 4378, 429, 854, 2527, 4578, 4498, 1413, 2748, 8779, 4681, 2033, 2340, 344, 3077, 4383, 14.869, 1076, 11.173, 4710, 2402, 1358, 14.859, 2518, 855, 4543, 2116, 5128, 4727, 2801, 1353. Dobitki so na razpolago pri društvu do 21. avgusta t. 1. Leiforožni ;,FLBCHSTEP" Cvlinder Znano je, da so najprecizneje izdelani samo ŠIVALNI STROJI znamke Gritzner in Ac2Ier za dom, obrt in industrijo Večletna garancija. Ugodni plačilni pogoji le pri Josip Peteline Ljubljana, ^ŠSrarsE EKONOM osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, Kolodvorska 7 ima stalno v zalogi: Umetna gnojila : Kalijevo sol, superfosfat, nitrofoskal (mešano gnojilo), čilski soli ter, apneni dušik i. dr Seno In pšenično slamo dobavlja po najnižji ceni franko vsaka postaja. jummmmm % Gospodarji ! Gnojite z * APNENIM DUŠIKOM najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor ganil t apneni m dušikom, gnoji istočasno ■ dušikom in apnom. — Informacije o upotrebd ia množini, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, oenah, skladiščih in uspehih 0 apnenega dužika daje TVORNICA ZA DUŠIK d. d. RUŠE v Rušah pri Mariboru. Ta tvornica proiivaja istotako mešano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - RUŠE«, katero m stoj i iz apnenega dušika, superfoefata in kalijeve soli. Kdor ■ Nitfo-foekalom gnoji, gnoji istočasno i dušikom, foeforom, kalijem in apnom ter *i pri-hrani večkratno troSemje umetnih gnoji L > olje, firnez, emajlne in ostale laike, oljnate v in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri MEDIČ-ZANKL, d. z o. z. tovarne olja, firneža, laka ln barv LJubljana - Medvode. Ustnik Fran jo MedK. Podružnica Maribor - Novi Pred uporabo čisti obraz F ln pomlajenje. Vala koža postane mladenlUto »veža in bela kot cvet. Ogrci, mozolji, gube, pege, rdeč nos, brazgotine, soinčne pege, rumene in' rujave pege, pege vsled vročine izginejo tako) ln zanesljivo z uporabo-Jcpotilne kreme »EROS«. »Eros« služi v dosego in ohranitev lepote obraza, vratu io -rok. Ohranja lepoto do najviije starosti pod Jamstvom. Zdravniško priporočano. — »Dol-gujem Vam veliko hvaležnost, dosegla sem vidno olepšanje obraza » 24 urah,« piSe gospa dr. M. Gliin-zend. Sijajno preizkušeno pri damah in gospodih vsake starosti. Cena Din,;16,—, 8 lončki Din 34.—, 0 lončkov Din 65.—. Dr. Nikol Kemeny, Košice, poštni predal 12/L 33, CSR. L. MIK U S Ljubljana, Mestni trg 15 Dežniki Na malo! f Ha veliko! Ustanovljeno 1839 Naročajte in širite »KMETSKI LIST«! K O S E ,108« nt U> H I a KRANJSKE OBLIKE turške, a la peklen-ske in ,.VULKAN" brusne kamne lllltllllllllllllilllillilllllllllll ima v zalogi »EKONOM Osrednja gospodarska zadruga Ljubljana, Kolodvorska ulica 7 II iiaiit, ■iiiii::!iiiiii;iiii!:ttiiiiiiiin *Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Račun postne hranilnice štev. U.S57 REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Brzojav: >Kmetski dom* Ttlefm tur v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6%, STANJE VLOG 25,000.000 DINARJEV pri trimesečni odpovedi po 7% %, brez odbitka davka na rente JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog Strankam nudi brezplačuo poštne položnice za nalaganje denarja. — Vloine knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obratovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in. proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8— 12% t« od S —UVt, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 —12%. • O « «> Podružnica v Mariboru, Slomškov trg 3, pritličje, poleg stolne cerkve. Urednik: Milan Mravlje. — Izdajatelj: Ivan Pucelj. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Michalfek), Ljubljana,