0 mcrieiitii morsHili Morske globočine so merili do pred ^eti s po ve. tlsoč metrov dolgimi ter tankimi motvozi, kl so bili obteženi. Merjenje na ta način je bilo počasno, nesigurno in povrh že mogoče le pri ihirnem morju in ako je ladja stala na toiru. Nemci so poslali v Atlantski Ocean parnik »Meteor«, ki je od leta 1925 do 1927 izvršil veliko ti&oč globočinskih izmer s po__očyo odmeva. Ta način merjenja je za las natančen, ga je mogo.e poljudno izvesti ob vsa_em vremenu in Je vseeno, ali se ladja premlka ali stoji na miru. Na dnu parnika je pritfjena tanka kožica (membrana), katero je mogoce spraviti v valovanjie elek-tričnim potom. Na ta na&in povzročeni zvok se razširi na vse strani in en del prodre tudi do morskega dna. V vodi se širi zvočno valovanje 1500 m na sekundo. Poleg omenjene oddajne membrane je _e spjrejemna, ki takoj beleži, kakor bitro*se je v globine poslani zvok odbil na morskem dnu in je zadel njegov odmev ob drugo membrano. S kožicama so v zvezi l _zne napr_ve, ki zaznamujeijio z vso natančnostjo 1 tisočinko sekunde. Sprejemna mombrana odda potom telefonske zveze odraev iz dna parnika na krov, kjer zabeležijo globočino. Eako računajo s pcniečjo cdzrteva _Iobočino? Posebni instrum&nti javijo cas, ki preteče od trenutka pošiljke zvoka z oddajne membrane na dno do prihoda odineva iz morske globine na sprejemno kožico. Ako pomnožimo čas odnieva 3 hitrostjo pirodiranjia glasu (1500 m na sekundo) in to delimo z 2, ker napravi zvok pot od ladje do dna in nazaj dvakrat, dobimo zaželjeno globočino v metrih. Ako je n. pr: cas odmeva 2 sekundi, je po označenem računu morje globoko 1500 m. S to iznajdbo je on_ogočeno naglo in poljubno izmerjenje na,jvečj__ morskih globin.