SEOI/ENEC stvo 40 Din — nadel iskn iziktja celoletno 46 Uin, za UredniStvo ie » 10.344 za ineerote; Sarajevo štv. 75b3, Zagreb št v. W.01t, inozemstvo <20Din ^Htt ШШК Ж Ш ШИ Uprava: Kopitar- Kopitarjev, ul h/lll ^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^ ^^^^ШШШГШ ^ ШШШШВШМТ* ^ЧИИ^*^ jevo6. telefon 2992 Krrri^sr,^ Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ^&ЛГ.УГЛ.ЈЖ Evropska potitika brez smernic Ameriški kongres ne dovoli črtanja evropskih dolgov — Razorožitvena konferenca ne bo imela nobenega rezultata — Kaos v vseh ozirih Tardleu ali Herriot? Burbonska palača v Parizu, sedež francoskega parlamenta, je gotovo videla malo tako burnih sej kakor v noči med sredo in četrtkom, ko je šlo za to, ali naj se sprejme na dnevni red razprava o zakonskem predlogu desnice za izpremembo sedanjega volivnega reda. Kritični opazovalci v časnikarskih tribunah, ki se niso dali zajeti v vrtinec vroče razprave, so v poročilih svojim listom obžalovali, da se ni tisti večer iz poslanskih klopi dvignil mož silnega temperamenta in osebne avtoritete, kakor jih je imela Francija že veliko, in bi razgretim poslancem prikazal vso veličino in resnost problemov, ki pritiskajo danes na Francijo kot eno izmed najmočnejših finančnih in političnih sil povojne Evrope. Poslanci so se med razpravo tako zarili v tehnični problem volivnega reda iz strahu da bi zopet ne bili Izvoljeni, da so skoraj pozabili na ugled parlamentarizma in druge velike probleme. Toda to je le zunanja površna slika razburljive nočne seje francoskega parlamenta. Od vprašanja, ali bo sprejet tako zvani ?zakon Mandel« in se s tem spremeni sedanji volivni red, je v veliki meri odvisen izid bližnjih volitev in s tem tudi rešitev velikih domačih in zunanjepolitičnih problemov današnje Francije. Izpremembo volivnega reda zahteva desnica, ker upa, da ji bo novi red pripomogel do volivno zmage; desničarske stranke bi si štele že v zmago izid volitev, ki bi jim prinesel sedanjo večino v zbornici, več ne zahtevajo. V smislu sedanjega volivnega reda se vršijo volitve po okrožjih in pri prvi volitvi bo izvoljen tisti poslanec, ki dobi nad polovico vseh glasov; v primeru, da noben poslanec ne doseže tega števila glasov, se vršijo ožje volitve, pri katerih je izvoljen tisti, za katerega je bilo oddanih največ glasov. G. Mandel predlaga v imenu desnice, naj se smatra že pri prvi volitvi za izvoljenega poslanec, ki bo zbral 407« vseh oddanih glasov, ne zahteva se torej več nadpolovična večina. S to izpremembo volivnega reda bi se primeri ožjih volitev zelo omejili. Ker je pri desničarskih strankah že v tradiciji, da se z vso silo potegnejo že za izvolitev v prvem rundu, medtem ko ne polagajo tako velike važnosti na ožje volitve, in ker na drugi strani levičarske stranke navadno pri ožjih volitvah nastopijo s skupnim kandidatom, ki potem toliko lažje prodre, je mnevno, zaknj se desnica tnko poteguje za nov volivni red. Temelj desničarskih strank tvorijo po veliki večini še vedno osebnosti in njih ugled, torej ne toliko idejnopolitični programi. Zato je pri njih sporazum za postavitev skupnega kandidata težji kakor pri levičarskih strankah, katere se opirajo na boljšo organizacijo, ki je izvedena na podlogi načel. Predlog desnice, naj se Mandelov zakon vzame v pretres, je prodrl z večino borih 9 glesov. To glasovanje jc pokazalo, kako šibka je Lavalova večina, ko gre za notranje-politična vprašanja. Celo desničarski tisk priznava, da današnje številčno razmerje med desnico in levico v poslanski zbornici ne odgovarja resničnemu razmerju strank v drželi. Mnogo nacionalističnih poslancev se ima zahvaliti za svojo izvolitev okolnosti, dn niso komunisti nikjer hoteli nastopiti pri ožjih volitvah snorazumno z radikalnimi socialisti in socialisti, sicer bi biln levica danes veliko krepkejša. Kartel levice upa, da bo Mnndelov zakon gotovo propadel v senatu, češ, da ne bo senat nikdar pripustil, da se s takšno mehanično operacijo, kakor je sprememba volivnega reda, falzificira resnično razpoloženje javnega mnenja. Zakonodajna doba sedanje zbornice, ki je bila izvoljena leta 1928, poteče na koncu aprila in volitve bi se morale vršiti maja. Radikalni socialisti in socialisti se potegujejo za takojšen razpis volitev, ker so prepričani, dn bodo pri volitvah v sedanjem trenutku uspeli. Volitve v deželne zbore (Conseils Gčnčrals) so pokazale, da je Herrlotovo in Blumovo upanje upravičeno. Pri teh volitvah so namreč radikalni socialisti izvojevali 578 mandatov, socialisti 142, republikanski socialisti (Painleve) 110, Union republicaine demokratifllie (Marin) 180, republikanci levice (Tardieu) 180. komunisti 25 In neodvisni 200. Radikalni socialisti so povišali število svojih mnndntov zn 28 v primeri z deželno-zborskimi volitvami pred šestimi leti. To je velik uspeli, ako pomislimo, cla je pri parlamentarnih volitvah, ki so se vršile med tem časom (I. 1928) rtoZivel Herriot hud poraz, tako da se je število njegovih poslancev znižalo od 145 nn 100. Tudi Laval raCuna z uspehom levice. To je poknznl s svojim obiskom, ki ga jo napravil tajno llerriotu v Lyonu. Lavni, ki je sam zraslel v levičarskih krogih, bi očividno rad ostal nn čelu koncentracijske vlade, pri kateri bi sodelovali tudi radikalni socialisti in bi iz nje izpadlo desno krilo sedanje večine, ki ga vodi Marin. Herriot bi po volitvah, ki bi njemu zagotovile večino, prav ležko pristal nn to kombinacijo. Laval si je s to potezo le škodil, ker je vznevoljil sedanjo večino zbornice iu ie še bolj odprl pot energičnemu Tardieu. ki sili čedalje bolj v ospredje. Ze danes je faktlčni voditelj parlamentarno večine prav Tardieu. Bodoči volivni boj se bo bil v glavnem med njim in Herriotom. Tardieu si skuša zagotoviti zmago z izpremembo volivnega reda in računa nn okrepitev Ilillerjevegn gibanja v Nemčiji, ki naj bi ugodno vplivnlo nn polek volitev v Franciji in avtomatično pomnožilo nacionalistične vrste. Znto so tudi desničarske stranke proti takojšnjim volitvam. Marin in Tardieu namreč hočeta počakati razvoj dogodkov v Nemčiji v tej zimi. ki bo golovo še pospešila politično radikalizacijo. Herriot se je na zadnjem kongresu radikalne stranke v Lyonu zavaroval proti morebitni reakciji francoskega javnega mnenja na London, 18. dec. Angleški politiki in gospodarski ljudje z vedno večjo skrbjo opazujejo kaos, ki ga predstavlja tako mednarodna kakor domača politika, ki je brez vsakih smernic. Glavna pozornost je obrnjena na ameriški kongres, ki še zdaj ni odobril moratorija, katerega je Hoover lani Nemčiji dovolil. Sicer bo kognres moratorij odobril, toda zelo nerad in le pod pogojem, da se nc diskutira o izbrlsanju evropskih vojnih dolgov v Ameriki. Razlogi tega zadržanja ameriškega kongresa niso samo politični. Res da Amerikanci svoje stališče v glavnem podpirajo z argumentom, da bi izbris teh dolgov pomenil samo potubo za Evropo, da bi se tem laije oboroževmla dalje. Toda veliko bolj so odločivni gospodarski razlogi. Ameriški politiki so namreč mnenja, da so sedanje finančne krizo sveta v prvi vrsti krivi angleški, francoski, nemški in tudi gotovi ameriški bankirji, ki so po vojin divje špekulirali z emisijami tujih obligacij kar so delali predvsem newyorški finančniki, kakor tudi na ta način, da so si n. pr. angleški bankirji izposojali denar od Francije, da so ga z znatno višjimi obrestmi posodili Nemčiji. Ti finančniki bi sedaj radi popravili pogubne posledice teh ogromnih špekulacij na ta način, da bi se izbrisali dolgovi v Ameriki, česar pa ameriški narod ne bo dopustil. Ugledna >Times< sodi, da bo po razmerah izsiljena odobritev Hooverjevega moratorija imela za posledico le, da bodo ameriški politiki storili vse, da onemogočijo nadaljnje sodelovanje Unije v svrho finančne restavracije Evrope. Dočim prihajajo iz VVashingtona take nevese-le novice, se na kontinentu samem stvari prav nič boljše ne razvijajo. 17. t. m. je odpotoval v Pari* zastopnik angleškega zunanjega ministrstva, da se s francosko vlado dogovarja glede bodoče mednarodne linančne konference, ki naj bi se otvorila meseca januarja 1932. Razgovori med Angleži in Francozi se v prvi vrsti sučejo okoli vprašanja, alt naj imajo dolgovi, ki jih je napravila nemška iudu-striia v Angliji (in tudi v Ameriki), prednost pred odplačilom reparacij, kakor to Anglija zahteva. Ni verjetno, da bi Fraurija v tem pogledu odstopila od svojega stališča, da se namreč morajo prej odplačevati rate vojne odškodnine, ne pa privatni dolgovi Nemčije. Cisto negotovo jc tudi, kaj bo z mednarodno izzivanja nemških nacionalistov. Napram Nemčiji je danes veliko manj jiopustljiv, kakor je bil pred leti. Zavzema se za razorožitev, n pri tem zahteva za Francijo varnost, pripravljen jc pomagati Nemčiji, lodn pri tem poudarja, da ne smejo Nemci, s francoskim denarjem gradit i vojnih ladij in vlivati topov. Levicn računa tudi nn prirnstek, ki ji ga bo prineslu gospodarska stiska. Tudi v Franciji se čedaljo bolj oglaša brezposelnost in delavec brez kruha voli vedno proti tistim, ki so nn vlndi. Francoski katoličani se morebitne zmage kar-tela no morejo veseliti. Radikalni socialisti vztrn- razorožitveno konferenco, ki se ima otvoriti 2. februarja 1932. Sicer se iz krogov Društva nnrodov odločno dementirajo vesti, da se bo razorožitvena konferenca odgodiln, todn nihče si ne more predstavljati, kakšen pozitiven rezultat naj Iti ta konferenca rodila, ko pa se države uiti v principijel-nem pogledu niso zedinile, ampak imajo glede razorožitve slejkoprej vsaka svejv stališče. Znano je, kakšna huda notranja borba sc vrši v Franciji med pacifistično levico in skrajnimi nacionalisti desnice, ki je načeloma nasprotna vsaki redukciji armade, dokler se varnost Francije pred eventualno ujK>stavitvijo nemškega rajha v smislu re-vanšo popolnoma ne zasigura. To vprašanje morejo rešiti le franoeski volivci, ki bodo aprila 1932 stopali k »olivnim žaram in zato je absolutno izključeno, da hi raioroiitvena konferenca imela v prvem polletju 1932 kakršenkoli realen rezultat. Z eno besedo: mlatila se bo zgolj prazna slama, kakor se je mlatila doslej, čeprav se nahaja v Cannesu določeni predsednik razorožitvene konference, bivši ungleški zunanji minister iienderson, da se glede pripravljalnih del za razorolitveno konferenco posvetuje z merodnjnimi funkcijonarji Društva narodov, ki so ga šli v Cannes obiskat... Bazelskl odbor mednarodne reparacijske banke je končal svoje delo, namreč preiskavo plačilne zmožnosti oziroma nezmožnosti Nemčije, in sestavil poročilo, da je Nemčija vsaj z* 2 leti ne-imažnn odplačevati pogojne anuiteto vojne odškodnine. Kakšnih definitivnih pogledov po, knko re-paracijsko vprašanje v bodoče konfnoveljavno urediti, odbor ni niti z eno besedo podal, tnko da svet udi glede tega plava v temini... Amerikanci izjavljajo, da se eventualne konference o reparacijah in vojnih dolgovih, ki je tudi projektirana, ne bodo udeležili, ampak kvečjemu poslali »opazovalce«. To je gola fraza, ker se Amerika rešitvi tega najvažnejšega problema sveta ne more odtegniti, ako noče sama izzvati svojo lastno gospodarsko katnstroto. Pač pa ta fraza dokazuje, da tudi Unija čisto nič ne ve, kako bi se rešil čedalje bolj neugodni politični in gospodarski položaj sveta. Unija ve samo to, da nikakor ne bo ustavila nadaljnje gradbe in izpopolnitve svojega vojnega brodovja, kakor so nekateri naivneži mislili... jajo pri laični šoli in pred leti so kartelisti zahtevali celo prekinjenje diplomatskih odnošajev z Vatikanom. Laična šola, v kateri poleg tega poučujo okoli dve tretjini učiteljev socialističnega ali komunističnega naziranja, vzgaja brezbožnike in na ta nov kader žo računa knrtel pri prihodnjih volitvah. Zadnja leta poslnja Herriot v verskem pogledu bolj popustljiv iu tudi v izjavah o Cerkvi je zelo previden. če pride na vlado — in to je še vedno problematično — bo vsekakor moral računati r. mogočno silo, ki jo predstavljajo vedno bolje organizirani francoski katoličani. Težkoče z moratorijem Washln gton, 18. dec. i. Poročajo, da j« finančni odbor »prejel Hooverjev predlog o moratoriju. Debata v plenumu o tem zakonskem predlogu bo trajala verjetno do 22. t. m., ni pa povsem gotovo, da bo glasovanje odgodeno do božičnih praznikov. Obstoja upravičeno upanje, da moratorij v spodnji zbornici ne bo naletel na posebne težkoče, če sc v mednarodnem življenju ne bo dogodilo med tem kaj pooebnega. Neprijetno je bilo miiljenje poslanca Mac Fabena, ki je stavil predlog, da naj sc ustanovi poseben odbor, Id bi proučil eventuelno, če morda Nemčija ni skrila svojega kapitala in denarnih rezerv, da na ta način izsili moratorij. Če bi Nemčija že v juniju zahtevala ustavitev reparacijekih plačil po Yoon-govem načrtu, potem bi bilo to lahko proafiiti, sedaj pa bo težko ugotoviti čc in koliko ja Nemčija skrila denarja. Finančni odbor je eprelel zakonski predlog z 21:4 glasovi. Danee ee te leeti dan vodi diskusija. Vlada dela na tem, da bi le danee prišlo do glasovanja o tem predlogu. Toda, kakor smo že javili, izgleda, da se to ne bo zgodilo pred 22. decembrom. Položai v senatu je postal nekoliko težji, posebno vsled dopolnilnega predloga proti znižanju mednarodnih vojnih dolgo«. London, 18. dec. t. »Financier News« poroča, da če se vzamejo v obzir izjave, ki «o bile podane na kongreeu proti Hooverjemu moratoriju, ee pride do zaključka, da je večina ameriške javnosti proti sprejetju tega moratorija. To pomeni, da ameriika javnost ie danes nima pojma, kaj ee godi v svetu. Vsak dan se vedno bolj kaže potreba ne le samo za podaljšanje moratorija, temveč, da se morajo revidirati tudi reparacije. Amerika ne veruje v uspeh razorožitvene konference Ženeva, 18. dec. tg. Sestava ameriške delegacije za ženevsko razoro/itveno konlerenco gr« tiooverju te*ko izpod rok, ker vsi dvomijo, da bi imela ta konferenca v Ženevi uspeh. Do sedaj »o prevzeli to misijo demokratski senator Swanson, poslanik v Bruslju Oibson in poslanik v Bernu wilson, odklonil pa je sodelovanje bivti poslanik v Rimu Blaker. Pacilistična ženska zveza zahteva, da bi bila tudi ona zastopana v delegaciji z žensko zastopnico. ====. Brezposelnost v Jugoslaviji Belgrad, 18. dec. 1. »Pravda« objavlja razgovor svojega zagrebškega dopisnika z višjim komisarjem osrednjega urada za brezposelne, v katerem podčrtava, da se je brezposelnost tudi v naši državi znatno povečala. Statistika o brezj>o«elnoetl se lahko pri nas vidi po statietlki o delavskem zavarovanju. Število zavarovancev, pravi komisar, sicer ni znatno padlo, pač pa je po njegovem mn<* nju krizn mnogo večja med privatnimi namrfčenci radi stalnega velikega dotoka delavskih moči Iz strokovnih šol. Tudi v lesni industriji, ki Je popol-noma omrtvela. Je brezposelnost velika, toda kot socijalni pojav se čuti manj, ker ee leeno delavstvo pri nas rekrutira po večini iz kmeteklh slojev. Po njegovem mnenju ne more biti resnično, da imamo na stotieoče brezposelnih, pač pa pravi, da znaša število brezj>oselnih okrog 80.000. Komisar nadaljuje, da je delaveko zavarovanje zaradi teh težkih neprilik prišlo v zelo delikaten denarni položaj. Nekatera podjetja so obrate zmanjšala, nekatera so jih sploh ustavila, tako da so dohodki v postavki članarin zelo znižani. Bolniški oddelek delavskega zavarovanja končuje tekoče leto z deficitom v višini 15 milijonov Din. Naša skrb bo. zaključuje komisar, da preprečimo, da bi delavstvo trpelo nn posledičnih lega deficita. Ako ne bodo nastopile še slabše prilike, in če se ne bo še bolj znižalo število članov, ima vodstvo delavskega zavarovanja upanje, da sc bo tudi ta deficit dal uravnotežiti v teku prihodnjega letn. Ta okolnost naj nikogar ne plaši, saj so morale ludi druge države iti skozi enake ali pa še mnogo hujše težave. Češkoslovaška, recimo, jo nedavno iskala slomilijou-sko posojilo, da krije potrebo delavskega zavarovanja. Nam lega dosedaj še ni bilo potreba storili. Mad'arshi vizum Belgrad, 18. dec. AA. Kraljevgko-madjarsko poslaništvo v Belgradu obvešča potnike, da je taksa zn madjarski vizum za jugoslovansko potne liste od 1. decembra t. 1. si>remenjona. Taksa za vizum za enkratno potovanje na Madjarsko znaša 140 Din. Za potovanje skozi Madjarsko brez pravice na vrnitev pa znaša 110 Din. Taksa za vizum zn davkratni prehod skozi Madjarsko brez pravice na bivanje stane 210 Din. Potnim listom, ki se pošiljajo po pošti, morajo biti dodane znamke za 7 Din. Potne liste z denarjem je treba poslati v denarnih pismih. Belgrad. 18. dec. I. Iz cerkvenih krogov poročajo, da je imel apel, naj pridejo slovenski duhovniki za božično praznike pastirovnt med Slovence, ki so raztreseni j>o raznih srbskih rudnikih okoli Niša in Zaječarja, popoln uspeh. Čujc. se, da so so javili 4 slovenski duhovniki, ki sc bodo podali čez praznike na jug naše državo med naše slovenske naseljence. Piriemer oproščen Porotniki so bili sami heimwehrovci Gradec, 18. dec. tg. Z veliko napetostjo pričakujejo danee konec procesa proti dr. Pfriemer-ju in tov. Vlada je odredila, da je vojaštvo v vojašnicah pripravljeno za event. nemire. Tudi t sodnem poslopju je pripravljena posebna vojašk. straža. Po deželi je povsod pripravljeno orožniitvo ; Knez Starhemberg je dospel v Gradec in pravi, da hoče biti [»rvi, ki bo čestital dr. Plriemerju iu drugim obtožencem po oprostilni razsodbi. Če pa bi bili obtoženci obsojeni, pravi Starhemberg, da hoče s svojo prisotnostjo preprečiti neprimerna dejanja. Heimuehrovci pa hočejo obtožence, ic bodo oproičeni, spremiti s sodišča z bakljado. Ker pa je v Avstriji že stopila v veljavo vladna na-redba o božičnem premirju, ki prepoveduje vsakršno zbiranje in sprevode, bo morala bakljada izostali. Gradec, 18. dec. tg. Grajski porotniki so dnnes dr. Priemcrja in vse obtožence soglasno oprostili od obtožbe veieizdaje. V sodnem poslopju in zunaj jc prebivalstvo piiredilo viharne ovacijc. Močni policijski in orožnttki oddelki so pripravljeni v polni bojni opremi. Oblasti sc prizadevajo, da bi pripravile Heimwehrovce do tega, da ne bi priredili nameravane bakljade. Obtoženci so bili po razsodbi takoj izpuščeni. Državni pravdnik jc končal svoj obtožilni govor sledeče: »Mislim, da lahko govorimo v imenu vseh miroljubnih državljanov, čc rečem: Nič ni eramot-nejšega, kakor z orožjem v roki nastopati proti lastnemu narodu. Gospodje porotniki morajo misliti Ic na pravičnost, ki jc samo ena. Oprostilna razsodba bi tej državi vzela vsakršno varstvo in bi jo napravila za plen pustolovcev. Svarim vas torej, da bi obtožence oproeti'i. Oprostitev bi pomenila vsem tem političnim pustolovcem dati pravico za nadaljnje pustolovščine. Preženite grozečo pošaet pučistov, oprostilna razsodba bi vam prinesla kaosi* Četudi jc ta poziv državnega pravdnika napravil na porotnike velik vtis, sc je vendar zagovornikom skoro brez truda posrečilo, pridobiti porotnike, ki so tudi sami Hcimwehrovci, za oprostilno razsodbo. Eden izmed zagovornikov ie primerjal sedanje razmere s tirolskimi, leta 1809, Pfriemerja pa je primerjal z Andrejem Hoferjem. Gradec, 18. dec. tg. Obtoženci eo bili takoj po .'uzgla&eni razsodbi izpuščeni. Njihovi svojci eo se med množico prerinili do njih in jim izročili heim-vvehroveke klobuke, katere so obtoženci še v dvorani posadili na glavo. Po ulicah jim jc prebival-~tvo prirejalo živahne ovacije. Dr. Pfriemer je, ko Je zapuščal sodno poslopje, izjavil o procesu: »Vlada bo iz lega procesa izvajala posledice in bo takoj ustavila nadaljnjo preiskavo v ostalih helmwehrovskih procrsih. tleimwehri bodo od tega procesa imeli korist in še večji napredek. Akcija z dne 13- sept. in ta proces sta heimwehrovske tovariše neločljivo združila med seboj. Proces bo tudi pripomogel do tega, da se ho nnumialna fronta v Avstriji razširila.« Hrup v narodnem svefu Dunaj, 18. dec. tg. Krvavi dogodki v Voits-bergu, pri katerih sta bili ubiti 2 osebi, 3 pa hudo in več lahko ranjenih, so imeli na današnji seji narodnega sveta za posledico nenavadno burne prizore. Predsednik dr. Renner jo sicer hotel vse stranko pomiriti ter je obžaloval dogodke v Voits-bergu. Ko pa je govornik socialnih demokratov omenil, da je bila nameravana heimwehrovska provokacija v Voitsbergu kot demonstracijn za razsodbo v graškem procesu, je nastal tak hrušč in trušč, kakršnega še ni bilo v narodnem svetu. Poslanci so so zmerjali med seboj z najgršimi psovkami in kričali tako. da predsednik sploh ni mogel [»riti do besede in je moral sejo zaključiti. Belgrad. 18. dec. 1. Upokojena sla dr. Ivan Turina, uač: Inik oddelka za rudarstvo v ministrstvu za gozdove in rudo ter Engelbert Gomilšek, šef oddelka za računovodstvo direkcije državnih rudnikov v Sarajevu. Pomanjkanje duhovnikov v Franciji V »Etudea« Je objavil francoski jezuit Paul Doneoour vrsto člankov o pomanjkanju duhovščine v Franciji. Slika, ki jo odkriva, je naravnost pretresljiva in vzroki, ki jih navaja, so zelo poučni tudi za nas. Pred TO leti, ko je bila Francija še {isto agrarna dežela, je bil klorns prilično enakomerno razdeljen po Škofijah. Polagoma pa je nastajal beg z dežele v mesta. Tako se je prebivalstvo kupi-čilo v velikih mestih, po deželi pa so se obsežni kraji, posebno v teku zadnjih trideset let, razlju-dili. Poleg bega v mesta je bilo temu krivo tudi omejevanje rojstev. Porazdeljevanjo duhovščine se tem izpremeinbnm ni prilagodilo. Duhovščina ni v potrebnem sorazmerju sledila v mosta bežeče-inu prebivalstvu. Do zadnjega so vztrajali in vztrajajo duhovniki po napol razljudenih župnijah na deželi pri čisto majhnih farnih družinah, v tem so pa v velemestih desettisoči brez dušnega pastirja. Francoska duhovniška stiska se odkriva kot no-tranjecerlivena organizacijska kriza usodne globine. Od 1. 1801. do 1926. se je število župnij, ki so ob sebi premajhne, da bi mogle zahtevati lastnega duhovnika, podvojilo. Dušno pnetirslvo pa število duhovnikov v uekoč večjih farah ni sorazmerno zmanjšalo. In v tem, ko v najmanjših krajih na deželi župnik brani razvaline svoje razpadajoče cerkve, se pa zbirajo v obliki novopoganstva neizmerne moralne razvaline okrog škofijskih katedral v velikih mestih. Po deželi najdemo fare s 3—4000 dušami in po mestih fare s 3—4000 dušami. So pa tudi fare s 30—40.000 dušami, katerih iupna cerkev daje prostora pri vseh službah božjih enega dne komaj 3—400O vernikom. V teh župnijah je devet deeetin vseli vernikov od službe božje enostavno izključeno. Ce bi taka fara vsa ■živela e cerkvijo, kakšna zadrega! V škofijah Ar ras prihaja v mestih okrog Be-thune-a 7500 do 14.000 duš na enega duhovnika, Pariz, moderni, slabo organizirani človeški Babe!, zastavlja dušnemu pastirstvu težje probleme kakor celokupno misijonsivo Konga. Nn 100.000 duš prihaja v Parizu po 17 duhovnikov, V podeželskih škofijah Mende in St. Jean de Maurienne pa po 200! V 11. okrožju so za 280.000 prebivalcev tri fare s •40 duhovniki, v tem, ko odpade v drugih škofijah pa enako število prebivalcev 360 do 350 duhovnikov. Velemestno prebivalstvo v Franciji živi glede dušnega pastirstva v pravem poganstvu! Pariz bi moral imeti, če naj bi prišel na vsakih tisoč prebivalcev po 1 duhovnik, 48(Xlduhovnikov mesto sedanjih 802. Ker se je v 1. 1920-1930 število duhovnikov zn ves Pariz zvišalo samo za 100, bi trajalo, če bi šlo na la način dalje. 400 let, predno bi imel Pariz sedanjega obsega dovolj duhovnikov. Pomanjkanje duhovščine na Francoskem pa ni sumo organizacijska kriza, marveč ludi izginjanje duliovskega poklica. V letlll 1900 do 1930 je bilo število mašniških posvečenj v Franciji za 13.0011 manjše nego smrtnih slučajev med duhovniki. Od I. НХК) dalje je oslnlo vsako leto poprečno ' 400 duhovniških meSl neizpolnjenih, lo se pravi, da je vsako leto dušnopKPtlrsko izumrla po ena škofija v velikosti škofije Amiens. V HI letih 31 škofij! 3000 duhovnikov iti semeniščnikov, to je število duhovnikov 8 velikih francoskih škofij, je uničila vojna. Samo ena Škofija Izkazuje veliko porast duhovnikov: Lille (451)! Vse druge škofije se j>o številu dušnopaMirskega duhovništva vedno bolj krčijo. Odkod to nazadovanje? Tu se jasno kažejo posledice nesrečnega kulturnega boja proli cerkvi. L. 1880. je Imela Francija še vsako leto po 1700 mašniških posvečenj. Ko so ee začeli verski odloki pod Combes-om, je padlo lo število vsako leto za 100. Laizaoija šole. semeniščnikom vsiljena vojaška služba, ki naj bi v njih ubila dubovski poklic, sta rodili grenko sadove. L. 1893. je bilo samo še 1205 posvečenj. Nato je konaervntivno-katoliško prebivalstvo reagiralo proti naeilni politiki in število mašniških posvečenj je šlo skokoma navzgor. Slednjič pa so imeli eovražniki cerkve s svojo razdiralno in ulrujevalno politiko, s svojimi vedno novimi kulturno-bojnimi zakoni uspeh. Laična šola vrhu tega ni vzgajala staršev, ki bi bili hrepeneli po mašništvu 6vojih sinov. V vojni, ko so bili duhovniki in semeniščniki pod orožjem, skoraj ni bilo mašniških posvečenj. Nato jo šla črta — zaradi vrnitve in poznih poklicev — zopet navzgor, a se je ustavila na zelo skromni višini. Zaradi pomanjkanja duhovnikov so dušni pastirji v svoji službi preobremenjeni in duhovščina se stara; duhovniki sploh več ne odhajajo v pokoj. Od vsakih 100 francoskih duhovnikov jih je 34 nad 60 let starih! V letih od 1900 do 1945 bo zaradi izgube duhovnikov 87 francoskih škofij takorekoc mzpadlo! Zaradi pomanjkanja duhovnikov mora domr,-toga vsa francoska duhovščina v dušno paslirslvo. Posledica je propadanje znanstvene kulture med duhovščino. Ali pn vemo, kaj pomeni za cerkev, če ne izobražuje teologov, no filozofov, no eksege-tov, zgodovinarjev itd., če nima več duhovnikov za nfni poklic? In koliko duhovne moči izgublja francoska cerkev z loto za lotom padajočim številom poganskih misijonarjev? Koliko verske moči mora pogrešati, če ni več preinišljevalnih duhovniških redov, ki bi za dušne pastirje molili in darovali? Kako lu pomoči? Prva slvar je, pravi p. Doneoour, da ee obude dubovski poklici. Potem pa zahteva reorganizacijo dušnega pastirstva do nove razdelitve fara, do ustanovitve osrednjih misijonskih postaj z laično pomočjo v podeželskih okrajih. S tem bi se osvobodile moči za velemesta. Nova teritorialna organizacija zahteva nove metode: v nadnaravnem temelječi duh tveganja; prožna razdelitev moči; izvidntški duh mladih duhovnikov; skromen duh oračev, ki začenja gmofno I ničeln in ne čaka, dn bi mu 1«фа cerkvena organizacija financirala in postavila novo cerkev. P. Doneoour odločno priporoča tudi uporabo tehničnih pridobitev (avlo, telefon itd.). Iz neke napačne Spifitualnr.eti jc francoski klerus v teh Stvat-oh Velikokrat izredno nepristdpen. Kolo je bilo med francosko duhovščino »izobčeno«, dokler ga ni začel nancyjski generalni vikar odločno uporabljati v dužnopasllrski službi. »Zaradi teh plahostl,« pravi članltar, >so enostavno pogubljajt) duše.« — Slednjič zahteva Doneoour, da se tudi redovna duhovščina sistematično uvrsti v dušnopastlreko fronto — ne da bi se eeveda kršile katerekoli kano-nične svoboščine redov — ln eloer Daj ee ji pove- Kralj Aleksander v Parizu Pariz, 18. dec. AA. Davi je Nj. Vel. kralj Aleksander šel že zgodaj v spremstvu ministra dvora Boška Jeftiča peš na sprehod ter se Sprehajal nad eno uro, ker je vreme bilo zelo lepo. Danes dopoldne je sprejel Nj. Vel. kralj V avdijenco generala Gourota. Pariz, 18. dec. AA. Ob priliki proslave rojstnega dne je Nj. Vel. kralj Aleksander sprejel čestitke od angleškega kralja in kraljice, od predsednika Zedinjenih držav lloovra, od italijanskega kralja in kraljico, od belgijskega kralja Alberta, od romunskega kralja in romunske kraljice matere Marije, «xl bolgarskega kralja, od danskega kralja Kristijana, od holandeko kraljice Villielmine, od predsednika češkoslovaške republike Massary-ka in od predsednika grške vlade Veflizela. Po pjfoiilih iz Pariza, Lor.dona. Berlina, Dunaja, Prage, Brna in iz drugih most v tujih! so j» proslava kraljevega rojstnega dno vsepovsod izvršila na izredno svečan način. Na sprejemih, ki s-j' jih priredili naši poslaniki, se jo zbral* nsijod- liSnejša družba politikov, gospodarstvenikov in odličnih prijateljev naše državo na čelu z diplomatskimi predstavniki drugih držav. Praznik je pokazal, kako visoko v tujini cenijo našega ■ vladarja, kar je obenem tudi dokaz, kako lep ugled.uživa naša država v tujem svetu. Iz kraljeve pisarne Belgrad, 18. decembra. AA. O priliki krstne slave kraljevskega doma In rojstnega dne Nj. Vel. kralja.so bile odposlane na najvišji naslov številne čestitke iz države in inozemstva, kjer se izražajo rodoljubna udanost in zvestoba ter pošiljajo toplo želje za dolgo življenje, srečo in slavo Nj. Vel. kralja, Nj, Vel. kraljice ln za napredek kraljevskega doma. Po najvišjem naročilu je pisarni Nj. Vel. kralja čast, da izjavi hvaležnost poedincem in ustanovam /.a poslane Čestitke. (Iz pisurne Nj. Vel. kralja 18. doc. 1931.) Kaos na Daljnem Vzhodu ali spretna intriga? London, 18. decembra. Medtem ko di jaške demonstracijo v Nankingu trajajo dalje, so dospeli v Nanking z oklopnim vlakom člani neodvisne kan-tonske vlade, katerim je na čelu kantonski zunanji minister, jako spretni dr. Con. Kantone! so še najprej poklonili ostankom ustanovitelj« kitajske republike, Sunjatsenu, poleni pa so se podali nn dolgo konferenco z odstopivšim šefom naiikin-ške vlade čanjkajšekom. Kantonei so časnikarjem izjavili, da bodo storili vse, da iztrgajo Japoncem Mandžurijo, ki so jo izgubili nesposobni in izdajalski generali. Sledil je velik banket... Medtem so se v meslu nadaljevale demonstracije dijakov, ki jih vodijo skrajni nacionalisti. Nihče no ve, ali so te demonstracije naperjene Zdaj tudi proti Kantortcem, ki konfetirajo s Can-kajSekom, kateri je moral zaradi dijaške vstajo odstopiti, ali pa se vršo sporazumno z njimi, ali kali? Okoli 4000 dijakov je ponovno napadlo redakcijo »Daily Nevvsa« in pu sedež vladne stranke Kiiomintaii ler vse razbilo. Moralo jc nastopiti vojaštvo, ki je streljalo in ubilo 10 dijakov, vej sto pa ranilo. Dijaki so tudi pobili šipe nu ministrstvih in sploh vnovič napravili veliko škode. Ljudje čisto nič ne vedo, za kaj gre, in kaj je namen vseh teh kaotičnih dogodkov. Eni sodijo, da Igra glavno vlogo japonski denar in opozarjajo na to, da je glavar kantonske vlade iti'. Cen imel letos veliko konferenc z japonskimi državniki in politiki. Baje gre sedaj ra to, da bi se napravila z Japonsko kolikor mogoče Ugodna transakcija glede Mandžurije. Drugi pn sodijo popolnoma nasprotno in menijo, da gre za sijajno intrigo, dogovorjeno med dr. Cenom in Cankajlckom, da se omogoči enotna kitajska vlada ln da dijaki igrajo sai .o vlogo Statistov, Japonci pa da se bodo opeharili. So pa zopet taki. ki pravijo, da so Japonci še bolj prebrisani ko dr. Cen in Cankajšek. Naj bo že temu kakorkoli, nova japonska vlada, ki obstoji iz samih nacionalistov, se je popol-j noma pridružila mnenju vojnega ministra, da se i odpošljota v Mandžurijo dve diviziji, ki bosta zamenjali dosedaj tam operirajoči ekspedii ijski kor. Mandžurija sama je dejansko le ločena od Kitaja in je doMla neodvisno vlado, kateri začasno na-čeljuje nek Japoncem od nekdaj prijazni kitajski general, člani vlade so vsi Kitajci, ki so doma v Mandžuriji. Ta vlada ima polno zaslombo kitajskega gospodarskega sveta v Mandžuriji, ki želi miru in reda, katerega morejo dati samo Japonci, dasi niso priljubljeni. Misel, da bi se ustoličil v Mandžuriji potomec bivše kitajske cesarske dinastije, nikakor še ni opuščena. V Mukdenu je novi župan, ki jo tudi Japoncem prijazen Kitajec, raz-gnal vsa kitajska društvu, ki so delala antijapon-sko propagando. 17. t. m. je prevzel posle guvernerja mukdenske provincije tudi Kitajec, Fengtien, ki stoji na strani Japoncev. Mesto jo bilo ob tej priliki v zastavah. Angleški politiki so it mnenja, da v Kitaju vlada prava in gola anarhija. Banditstvo v Newyorku 18. dec. tg. V neko prometno pisarno so vdrli štirje roparji z revolverji, ki so'prl-I silili vsn prisotne, da so morali dvigniti roke. i Slučajno je bil navzoč v lokalu ludi duhovnik Fer-! rari, ki (e prišel Iz Rima v Newyork v posebni misiji. Mislil je. da bo z dobrohotnim prigovarjanjem vplivni na roparje, radi česar jih je miroljubno ogovoril. Roparji pa so streljali nanj iu ni upanja, da bi ostal pri življenju. Newyork, 18. dec. tg. Neznani zločinci so ugrabili soprogo znanega milijonarja Donellya, in njenega šoferja, ko se je peljala na koncert. Nato so roparji zahtevali od moža pi.-tmeno odkupnino 76 tisoč dolarjev, katere mora v gotovem času položiti na gotovem mestu, Sicer bodo zločinci njegovi mladi ženi 'iZInkilili oči, šoferja pa ubili. Priloženo je bilo pismo žene, ki prosi, naj mož tej zahtevi ugodi. Tudi policija mu je priporočala, da ugodi zahtevi, nakar se je mož udal in znesek plačal. Kralj zločincev ustreljen Newvork, 18. doc. tg. Glasoviti kralj zločincev Diamond je bil davi napaden in ustreljen, ko se je po nočnem popivanju s prijatelji vračal iz hotela domov. Bil Je na mostu mrtev. Popiva Ije zato, ker je bil včeraj pri sodišču v Trovu oproščen obtožbe, da je odpeljal neki tovorni avtomobil in šoferja pretepel. Nadaljevanje procesa Dokazovanje proli Florijančsču bo zaključeno danes LJubljana, 18. decembra. Obravnava o poneverbah v Strojnih tovarnah in livarnah so kar ne more premakniti z meeta. Čeprav segajo prvi počelki tega zamotanega procesa za dobrih S mesecev nazaj (odkritje poneverb, ovadba, odmev v javnosti, preiskovalni zapor etc.), se vendar zdi, da je proces komaj v razvojne stadiju in dn bo še mnogo črnila prelitega in še mnogo papirja popisanega, predno bo vso do kraja pojasnjeno in razčiščeno. Saj je kazensko jiostopanjo proti tretjemu obdolžencu, bivšemu ravnatelju Oo-vekiirju Karlu, šele uvedeno. To postopanje bo slo stopnjo za stopnjo po isti poti, kakor je Slo postopanje proti Štrikbergerjevi. Danes popoldne ob štirih se je nadaljevala razprava proti Florjančiča ki v preiskovalnem zaporu vidno hira. Njegov obraz je pepelnato siv in s svojo ošiljeno kozjo brado, s svojimi topo pove-šenimi brki in vdrtimi liei podoben smrtni maski. Takole jo prišel zdaj šeslič na zatožno klop in bo prišel še sedmič — jutri — potom pa bo menda d ogrin no vse ,. i Razprava se je topol vršila v znamenju suhoparnih številk. Oni. ki so pričakovali razgibanih prizorov iu novih senzacij, so so temeljito zmotili. Dolgočasili so se, dn je bilo grdo. Sicer pa: sodna dvorana ui niltaka pozornim, na kateri bi se odigravale razne nalašč za publiko liaštudlrane burke in drame ... V začetku obravanave je obtožencev zagovornik dr. Oblak iznova stavi! predlog, ki ga je apel. sodišče zadnjič odklonilo. Izvajal je med drugim: »Po Izvedencih se Je pokazala takšna zveza med obdolženko štrikbergerjevo in Florjančičeni, da jo obsodba slednjega brez istočasne obsodbi1 Strikber-gerjeve nemogoča. Naj se postopa enako z obto-. ženim Florjančičem, kakor se jo postopalo s Štrikbergerjevo. Predlagam, da so ra/.prttva proli njemu prekine.« Drž. pravdnik dr. Pcllarlier so je proti vil odobritvi tega predloga in poudarjal, da jo. razprava dovolj dognala, v kakšni zvezi jo krivda obeh. -Priče »o bile v zadevi Štrikbergerjeve Ift Gove-karja zaslišane ločeno tudi v Florjančičevi zadevi. Florjančičeva dejanja datirajo v zadnjih par letih, • !m i2. tekmovalna pravila, n r Zdravoslovna skupina obsega anatomijo s »ptninarjem. fiziologijo, športno masažo, antropo-mesrijo v zvez> z naukom o športnih tipih in o rasah, higiieno in prvo pomoč. Celotno zdravoslov-je bi se moralo predavati z ozirom na telesno vzgcio in sicer s profilaktičnega vidika. Pedagoška зкчјмпа obsega psihologijo in pedagogiko. pedagoški seminar in metodiko teiesnih val Upravoslovje: nauk o narodni in mednarodni organ'zaciji športa seminar za športno literaturo; seminar za športni žurnalizem v zvezi z govorniškimi vajami, gradnja športnih prostorov; zgodovina telesnih vaj kot samostojen predmet. Gorenji učni načrt upošteva naše sjiortne razmere in naš trenutni športni nivo, zato ni tako Brezposelnost strojnikov in huriačev Pred nedavnim smo čitali mnogo člankov raznih strok o zajioslitvi naših državljanov. K tem in enakim člankom hočemo tudi mi strojniki in kurjači nekaj pripomniti. Znano je, da je v naši državi zaposlenih zelo veliko inozemcev, ki zavzemajo v naši Industriji večinoma vsa vodilna mesta. Večkrat se je že delalo na tem. naj se raposle izključno naše strokovne moči, toda do takega razumevanja v industrijskih krogih ni prišlo. Očitali so nam večkrat, češ, da nimamo zadostno izvežhanih moči, ki bi bile sposobne za vodilna mesta, oziroma za mesta, ki jih vrše inozemski »strokovnjaku. Taki očitki so pa danes i. malimi izjemami popolnoma od več, kar imamo na razpolago domače ljudi sposobne za vsak naš obrat. Oa pa bo jasno vsej naši javnosti, kako živi in komandira pri nas tujec, naj navedemo samo en slučaj, katerega je priobčil časopis ^Strojarski Vestnik« v Zagrebu, ki se glasi: »Pri nekem podjetju v Zagrebu, jo nameščen naš kolega, kateri je bil prisiljen, delati dnevno IG in več ur, ne samo kot strojnik, marveč je radi svojega znanja moral opravljati šo vse druge posle. Za nadurno delo jc dobival po 13 urnem delu 8 Din na uro. Ko je ob neki priliki zaprosil solustnika firme, naj mu po zakonu plača nadurno (to je na(f 8 urno) delo, ali jia nastavi še enega strojnika, se je g. Мауег začel na to prošnjo našoga kolege izražati tako, kakor ne gre delodajalcu in k temu še tujemu državljanu. Pri tej priliki je jirišlo tako daleč, da je solastnik na-hrulil našega kolego: »Sie sind jugoslavischer Trotek, nadalje »ln Jugoslavien fiirs Geld kann mann alles« ete. Naš kolega je to takoj naznanil upravi policije v Zagrebu. Ko bo to stvar rešila, bomo rezultat priobčili. Obenem so obračamo na gosp. ministrskega predsednika, da se gornji slučaj vzame v obzir, in da se inozemcem, kateri ne znajo spoštovati n«še gostoljubnosti, od|>ove zaposlitev v naši državi, pa če tudi bi bili delodajalci. Če oni ne znajo spoštovati naših zakonov, kateri so sankcionirani od kralja, tudi nimajo pravice, da na tuji grbi ustvarjajo kapital, s katerim običajno potujejo čez mejo, a pri nas ustvarjajo na umeten način krizo, katero čuti najbolj mali človek in nameščenec.« Članka r dalje pravi: >Z zaposlen jem inozemcev se ne more niti ena država toliko po-našiti kakor naša. V drugih državnh je inozemec nemogoč. Kdor se ni od konca vojne do danes odločil za državljanstvo one države, v kateri je zaposlen, bo enostaVuo lz Službe odDUŠče.n in no bogat in pester, kakor ga vidimo v programih šol športno in gospodarsko višje stoječih narodov. Upoštevati moramo vprašanje: kakšne športne učitelje rabimo? Za trenerje nam ni treba šole, zakaj kdo ve, ali je v državi vsaj 10 tako močnih klubov, da bi jih lahko nastavili? Zato gre v prvi vrsti za srednješolske telovadne učitelje in za nastavnike v vojski, klubom pa bodo isti pomagali v prostem času. Ako se dopustijo k študiju le absolventi srednjih šol, odnosno za vojsko, absolventi vojne akademije in sicer le oni, ki prestanejo vsestranski sprejemni izpit iz lahke atletike, telovadbe in plavanja, tedaj bi se gorenji učni načrt mogel predelati v teku 4 semestrov, t. j. dveh let. S tem bi bili absolventi usposobljeni, da vodijo telesne vaje v šolah, v vojski in v telesnovzgoj-nih organizacijah. Vendar s tem še ni dana možnost poklica, zakaj prenaporno in preveč enostransko je učiti po tri do štiri ure na dan samo telesne vaje. Zato predlagam drugo rešitev, ki bi naj ustvarila tip profesorja, ki ima kot a) predmet telesno vzgojo, kot b) predmet pedagogiko ali katerokoli učno panogo in kot c) predmet higijeno. (Vredno je pripomniti, da bo v novih učnih načrtih, ki jih pripravlja ministrstvo prosvete, izdatno več ur za higijeno). Tako se bo moral športni študij priključiti h filozofski fakulteti in s priključitvijo bf in c) predmetov, razširiti na 8 semestrov. Isto rešitev so našli tudi v Nemčiji, kjer delata berlinska visoka šola za telesne vaje in berlinska univerza roko v roki. Važno je tudi dejstvo, da razpolaga univerza z anatomskimi instituti in z raznimi laboratoriji, kakor tudi. da so na medicinski in na filozofski fakulteti predavanja, ki bi jih lahko posečali tudi športni filozofi v svrho svojega študija. Športni oddelek univerze bi služil tudi drugim namenom: 1. medicincem bi nudil priliko, da se izobrazijo v športne zdravnike; 2. profesorji in slušatelji bi prirejali tečaje za vaditelje v športnih in telovadnih organizacijah; 3. sjiortni oddelek univerze, ki bi bila znanstvena centrala jugoslov. športnega gibanja, ki bi izdajala strokovne knjige in dajala športu zdrave etične usmerjenosti. Vprašanje učnih moči. Nastaviti bi bilo treba v prvi vrsti domače moči, t. j. profesorje, zdravnike, organizatorje in praktike, ki imajo sjx)sobnost za znanstveno in praktično delo. S pomočjo studijskih ekskurzij v inozemstvo bi si le-ti svoje znanje obogatili in proučiti bi morali materijal in metode, ki so sc drugje uveljavile. Poleg tega bi bilo nujno potrebno, da se razpišeta vsaj dve štipendiji za študij na berlinski visoki šoli za telesne vaje z namenom, da dobimo kvalificirane strokovnjake. V enaki meri bi bilo potrebno, da absolvira isto šolo tudi eden naših zdravnikov-sportnikov. Vprašanje prostorov. V gospodarski krizi, v kateri živimo, je težko misliti, da bi se moglo postaviti večje poslopje s predavalnicami in instituti, z dvoranami, s kopališči, z igrišči itd. Zato bi si morali za prva leta pomagati z vsem, kar nudijo naprave univerze in naprave športnih klubov. Ce pomislimo, da imamo v Ljubljani letno in zimsko kopališče, primerne telovadnice in igrišča za nogomet in lahko atletiko, da je v gradnji velik stadion, da so v bližini mesta smuški tereni itd., tedaj lahko rečemo, da nudi Ljubljana ugoden teren za ustanovitev sjiortne šole. Verjetno pa ie, da se bo ustanovila v Zagrebu, ker je tam sedež športnih zvez in ker je v Zagrebu večina učnih moči, ki bi prišle v fioštev. Z ustanovitvijo ministrstva za telesno vzgojo je dana garancija, da bo vprašanje športnega študija v Jugoslaviji kmalu rešeno. S tem se bo začela nova, svetlejša in plodonosnejša doba v zgodovini našega športnega pokreta. D. U. ob'aslih odgnan čez mejo. Pa pri nas? -— Pri nas, strojniki, kateri so prišli v svojo domovino veselega srca v nadi, da bo mogoče pridobljeno znanje v tujini uporabiti na korist sebi, svoji družini, a največ samemu narodu, bodo sprejeti od inozemcev — nedržavljanov, ki jih ua lastni grudi šikanirajo, grdo, nazivajo z vsakovrstnimi naslovi in dokazujejo, kakor oni slučaj v Zngrebu dokazuje, da za nje ni ne krizo ne zakonov. V dokaz navajamo slučaj pri zagrebški tvornici. ■ Dve nesreči pri delu M. Sobota, 17. decembra. Iz sosednjih Slovenskih goric se nahajata v tukajšnji bolnišnici 35 letni Marinič Ivan in 65 letni Zimerman Jožef, ki sta postala žrtev nesreč. Marinič Ivan je iz Radenskega vrha. Kot vi-ničar je v službi pri Kroatovih. Pred dnevi so Kroatovi vozili vino. Pri nalaganju in odlaganju sodov je pomagal tudi Marinič. Ko so neki večji sod spravljali 7 voza, je ta možem zdrknil z rok. Zvalil se je na viničarjevo nogo in mu je spodnji del noge, zlasti prste, čisto zmečkal. Zimerman je prišel v bolnišnico z obve/ano glavo. Doma je iz Bunčan. Nesreča ga ic zadela pri podkavanju konja. Med trodkavanjem je Zimerman konja držal za nogo. Stal je za konjem. Ker je bilo živinče drugače krotko, Zimerman ni preveč pazil nanj. Konj se je nepričakovano splašil, poskočil in brcnil nazaj. Zimermana je zadel nad levim očesom v čelo. Kopito je zdrsnilo s čela navzdol in je revežu tudi f>od očesom zadalo rano. Neverjetne vesti o Rusih Belgrad, 18. decembra. Današnja >Politikar prinaša naslednje poročilo: Po Belgradu že več dni krožijo najbolj fantastične vesli o stotisočih Rusov, ki se pripeljejo v Jugoslavijo. Eni trde, da prihaja iz Francije 300.000 Rusov, drugi pa »preseljujejo« 10.000 kazakov iu častnikov iz Bolgarije, in tako dalje. Vse te vesti, naravno, niso na ničemer osnovane. Delegacija zn ruske zadeve odločno zanika te govorice: »Vee je izmišljeno!« je izjavil včeraj našemu dopisniku g. Strandmann. »Ne vem, kdo si je izmislil in razširil to fantastlčie ve3ti, ki izzivajo neza-željen odnos do Rusov in do onih, ki ž njimi sim-patizirajo. Prosim Vas, da odločno demantujete le izmišljotine.« Naš sotrudnik g. Ksjunjiu, ki se je le dni vrnil Iz Pariza, je imel tam možnosl spoznati položaj ruskih emigrantov. Med njimi je, kakor jiovsod, brezpoeclnih, a veČina je zaposlena. Francoski parlament je izglasoval zakon proti tujcem. Toda francoske oblasti po večini Rusov ne smatrajo za tujce REVMATIČNE BOLEČINE morete zaustaviti s Neglede nato, so 11 bolečine v mišicah ali v členkih, SLO AN-OV UNIMENT jih bo odpravil. Brez utiranja — takoj prodre, greje In umiri. Ne trpite — imejte vedno steklenico pri roki. Rabite SLOAN-OVO mast proti revmatizmu, iliasu, bolečinam v križu, bolečinam v hrbtu, bolečinam distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah. Dobloa se o oseh LEKARNAH In DROOERIJAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi boleCine Strašna nesreča v Hočah Sedemletni deček ustrelil z lovsko puško soseda. Maribor, 18. dec. V četrtek zvečer se je zgodila v Spodnjih Hočah v hiši čevljarskega mojstra Ivana vesebja strašna nesreča, katero je jjovzročila neprevidnost. K čevljarskemu mojstru je prišel na obisk Edmund šter ter ga povabil naj gre z njim na lov. Stern, ki je doma iz iste vasi, je odložil v sobi svojo lovsko puško v kot, ter sedel na stol, da bi si med tem Veseli preobul lovske čevlje, ter se pripravil na lov. Istočasno pa se je neopaženo splazil v sobo 7 in polletni Veselijev sinček Vladislav ter se spravil v kot, kjer je stala puška. Dečka je orožje zanimalo in prijel je puško v roko. Oba lovca, (ti sta bila zatopljena v razgovor o lovu, nista of>a-zila otroka, kako je pregledoval puško. V trenutku je objeknil strel, Stern je planil kvišku ter se že v naslednjem trenutku zgrudil v mlaki krvi. Strel ga je zadel v sence in sibre so mu polovico glave in obraza pojx)lnoma zdrobile ter skozi glavo v steno. Le malo je manjkalo in mali Veseli bi bil ustrelil svojega lastnega očeta. Po tem usodnem strelu je nastalo v hiši nepopisno razburjenje, od vseh strani so vreli skupaj sosedje, Stern p^ je takoj o strelu izdihnil. Strašna nesreča ie zbudila po vsem kraju splošno sočutje, ker je bil Stern splošno priljubljen in njegova tragična smrt je številne znance zelo potrU. Rešujmo Razgovor o kmetovi krizi domove! Ljubljana, decembra. j Z neko gospodično, ki je že dolga teta v služ- ! bi v Ljubljani in ima kar ugoden gmoten položaj, i ljudje tudi govore, da ima precej v hranilnici, torej da je precej premožna in je kriza ni preveč prizadela, eva se razgovarjala o krizi. Prifiovedo-vala mi je to-le: »Bilo je prav tako pred Božičem prva leta po vojni, ko eem stopila na Glavnem kolodvoru v Ljubljani z vlaka. V rokah eem imela velik zavoj, saj veste, kaj je bilo v njem — koline. Vsako leto, ie pred vojno, eo mi poslali na^i domači pred Božičem kolin, med vojno sem jim bila za to navado izredno hvaležna, bolj kakor kdaj prej, pa tudi po vojni sem dobivala redno kaj za priboljšek. Tedaj sem jih pa sama obiskala. Na kolodvoru sem ee ozrla okoli eebe — skoraj veakdo je imel zavoj v rokah, gotovo so bile v vsakem koline, kakor v mojem. Neki možakar, ki je videl vee te zavoje, sam pa ni imel nič, je za vidno in na vos glas vzkliknil, nalašč, da smo ga vsi slišali: »Vidite, kako dežela Ljubljano »futra«! Mene je to očitano »futranje« pošteno ogrelo. Kaj dedca briga. Če mi domači izkažejo ljubezen in tako tudi vsem drugim? Sij smo tudi mi kos dežele, zanešen v mesto. Koliko pa je v Ljubljani Ljubljančanov, ki bi mogli trditi, da so njihove rodbine vsaj sto let v Ljubljani? Na ta dogodek sem ee spomnila, ko eem prejela za Božič zopet koline. Več kol po navadi. Dosti več. Doma niso mogli prodati prašičev in so jih več zaklali. Zraven kolin pa je bilo pismo, ki me je presenetilo. Veste, naš grunt je velik, v naši vasi drugi po velikosti in tudi v hranilnici Je tm«l oče vedno nekaj za skrajno silo. Vsi emo varčni ljudje. Letos pa me brat, ki ima posestvo, za božjo voljo prosi, naj mu peeodini nekaj tisočakov, da bo &laČal davke in povrni! zapadli dolg v hranilnici, ičeear ni mogel letos prodati, zadolžiti ee je moral. da je kupil najpotrebnejše orodje in obleke družini. Sicer ni vse skupaj doeti. toda za našo hišo Jp dovolj, nikoli še nismo bili dolžni, kar živim. Bral me prosi za posojilo. Nič ne omenja, koliko nećteto uslug mi je napravila domača hiša v življenju, da me Je izšolala, podpirala z živetem še pozneje, veo vojno in po vojni, dokler se ni zbolj-šalo. Nič ne očita, samo prosi »Sedaj je čas,« sem ei mislila, »da ee izkažem hvaležno za tisto »futranje«, ki nam ga je pred leti na kolodvoru očita) tieti možak.« Se enkrat povem: vsi emo kos dežele, zanešen v mesto. Zakaj ne bi sedaj mesto ;>o svojih močeh pomagalo deželi? Kar sem imela doma denarja, sem ga poslala bratu, da ga tako obvarujem sramote In rubeinl. Ali naj sedaj zopet srečam tistega dedca, ki je dejal, da dežela »futra« mesto. Kadar je dežela v stiski, naj ji pomaga mesto, kadar pa je meeto v stieki, naj mu pomaga dežela.« »Res je tako,« eem odvrnil. »Poznam kmeta, šest govedi ima v hlevu, pa največkrat niti dinarja v žepu. da bi si kupil par »Sava«. Nešteto pa je tudi v Ljubljani ljudi, ki imajo sicer lepe suknje in še dobro izgledajo, pa tudi nimajo dinarja v žepu. Mestu je dandanes težko pomagati deželi. Kdor more. pa mora pomagati na ta način, kakor sle Vi. vrla gosjMvlična. Kmet je danes večji revež, kakor Je bil kdajkoli v teku 1(10 let!« Štirje požari v eni noči Zažiga zlobna roka Sv. Rupert v Slov. gor., 17. decembra. V noči 16. decembra so bile Slov. gorite priča požarov, ki eo bili v Zavrhu in v Selcih. Zvečer ob 8 je začelo goreti pri posestniku Nedeljku v Selcih. Pogorelo mu je vse: hiša in gospodarsko poslopje. Zavarovalnina ni niti za žeblje. Malo pozneje jc začelo goreti pri Zorcu na Slražch. Ljudje so ogenj opazili in ga takoj zadušili, ker je bilo mirno brez vetra. Ob 11.23 jc začelo goreti v Zavrhu v vini-čariji Frasa v Sp. Voličini. Ubogemu viničarju je pogorelo vse: živež in pohištvo. 20.000 Din v pishru Zgodba o čudoviti lahkovernosti pred sodiščem. Maribor, 18. decembra. Piečudna jc zgodba o lahkovernosti, ki ee je obravnavala pred mariborskim senatom in ki jc vredna, da jo beležimo. Zagovarjal ee je ciganski par, Janko in Ljuba Bogdan iz čakovskega okraja zaradi goljufije, katere žrtev je postal zidar Anion H. iz Tczna pri Mariboru. Obtožnica pripoveduje potek te zgodbe na sledeč način: Dne 15. oktobra jc zmstlo čez noč na Teznu cigansko taborišče, v katerem sta imela svoj šotor tudi oba obtoženca s svojima mladoletnima sorodnicama Pcnso in Anko. Tisto usodno jutro pa je prišel v bližino taborišča zidar H., ki je iskal ilovico. Mladi ciganki sta ga pregovorili, da 6i je dal prerokovati iz kart od Ljube Bogdan, ki mu je prerokovala veliko srečo. V najkrajšem času da bo dobil mnogo denarja. Stari cigan Janko je etal zraven, poelušal prerokovanje in že se jc v njegovi glavi posvetila misel, kako bi ee dal lahkoverni zidar opehariti. Posegel jc v pogovor ter zaupno povedal zidarju, da ima njegova žena 100.000 dinarjev, ki pa jih ni dobila na pravilen način. Zato je pripravljen zidarju od vsoto odstopiti 20 000 Din, ako mu da ort za ta denar 10.000 Din gotovine. Moža jc zamikala tako ugodna kupčija, hitro je bil pripravljen jo izvršiti, povedal pa je ciganu, da hi mu dal lahko le 4100 Din. Cigan jc bil tudi s to vsoto zadovoljen ter je pokazal nato na skrivnem in ž njimi delajo izjemno, češ: :>Našl zavezniki so in brez domačije.« Vprašanje preseljevanja Rusov iz Francije ni sproženo. Posebno ležale jo položaj Rusov na Bolgarskem. Tam so mnogi, ki so s trudom služili sebi za življenje, ostnli sedaj brez vsega. Toda tudi o izseljevanju Rusov z Bolgarskega doslej ni sproženo. No ta način eo vse vesli o legijah Rusov, ki se selijo v Belgrad, le bolest"" Izmišllnt.ina — konča belgrajska »Politika« čez nekaj minut pozneje jc začela goreti 200 metrov proč hiša provžitkarja Martina Bohla, katera ie pogorela do tal. Nedaleč proč je zadušil j>ožar v viničariji nekega posestnika v Bišu sosed, kateri sc je v kri. ku prebudil, potegnil slamo iz streho in j>ogasil. Ljudic so strašno razburjeni; sc bojijo ponoči spati, ker jc baje zagroženo, da bo šc več gorelo. Orožniki pridno delujejo, da bi izsledili zlobnega požigalca. Ko ljudi terc stiska in še požar povrh, bo ljudi spravilo celo do obupa. Ljudje pa nimajo denarja, da bi ee visoko zavarovali. mestu črn p isker, ki je bil do vrha natlačen eamih etotakov, da so moleli metuljčki še čez -ob. Možu so sc poccdile sline po tem bogastvu, naglo jc odhitel domov, vzel svoje prihranke ter »< še izposodil pri sosedu 2700 Din ter vee to odnesel ciganom. Ves vesel je Janko epreiel njega in denrr, pisker pa ie obljubil izročiti šele zvečer v temi. Med tem časom jc odvedel zidarja Antona po raznih gostilnah ter velikodušno plačeval zapitke z denarjem, katerega je preje! od svoje žrtve. Zmenila sta se nato, da dobi zidar lonec z denarjem zvečef na križišču Ptuiske in Tržaške ceete. Ko pa sc je zidar zvečer odpravil na Tczno, je zaman čakal na cigane. Od taborišča eo ostala šc ugaela ognjišča, dočim so se sleparji že veselo vozili proti Čakovcu. Veselje pa je bilo kratko: že pri Ptuju so |ih dohiteli orožniki iz Tezna katerim je zidar prijavil sleparijo, začelo ee jo izpraševanje in natančna preiskava, ki jc prinesla na dan jurj* i" metulje, katere so cigani izvabili iz zidarja. Janko Bogdan je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora, njegova žena Ljuba pa na 6 mesecev strogega zapora in oba na 3 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Tri roparje ugnal V Starem Sivcu v Vojvodini se je zadnji ponedeljek dogodil tale dogodek: Posestnik Henrik Schladt se jo v ponedeljek zvečer vračili iz svojega vinograda domov v Stari Sivec. V temi 60 se mu približali trije možje, od katerih jo eden stopil predenj in ga prašal: »ali imaš denar?'. Schladt je odgovoril, da ga ima. V' tem hipu je hotel neznanec do njega, Schlad on je urno zamahnil s svojo gorjačo in neznanca pobil na tla. Nato jo stopil proti drugima dvema neznancema ter ju z gorjačo v roki pozval, naj prideta bliže. Ampak onadva ga nista čakala, marveč zbežala v noč. Schlad je potem hitel domov, ne dn bi si bil ogledal onega, ki je obležal. Kajpada se je la potem pobral in izginil. Sedai ie policiji otežkočeno zasledovanje. Ljubljana Zahvala prijateljem časnikarjev Se bolj kakor druga leta je časnikarski koncert v proslavo narodnega praznika 1. decembra lotos pokazal, kako velike in nedeljene simpatije uživajo časnikarji v naši javnosti. Uspeh koncerta jr daleč nadkrilil vsako pričakovanje. Ne bil bi pn tako velik, da niso našim časnikarjem tako naklonjeni oni i initelji, ki bi brez njih koncerta v tako velikem obsegu ne bilo mogoče prirediti. Jugoslovansko časnikarsko združenje, sekcija Ljubljaua, si šteje v prijetno dolžnost izreči tem potum najprisrfnejšo zahvalo Narodnemu železm-čarskemu glasbenemu društvu >Slnira«, pevskemu društvu »Gralikac, slovenskemu vokalnemu kvintetu (sg. .štiberniku, Jusu, bratoma Petrovdii in šnlc). malemu goslačn Miranu Viherju. gospe Miri Sancinovi. pevskemu kvintetu Ljubljana (gg. Oro-beljšku, Grilu, Premelču, Plevelju in Križnarju) ier pevskomu društvu »Ljubljanski Zvon« za njihovo požrtvovalno nesebično in odli?no sodelovanje na časnikarskem koncertu. v _ Jugoslovansko časnikarsko zdruzenje, sekcija Ljubljana, se zahvaljuje tu.li veletrgovcu z vinom in posestniku v Spodnji šiški g. Mirku Stepiču. kt je vzorno poskrbel s svojimi priznano dobrimi viru, vsej širini brega navzdol, prazne sanke pa naj potem vlečejo v breg le na obeh striuieli sankališua, s Čemer bo nevarnost večuih knrani-bolov sredi sankališča za vedno odstranjena. Če je staršem do zdravja njihove veselo mladine, bodo gotovo skušali vplivati na svojo otroke, da se pa vsa stvar še bolj uveljavi, bi bilo pa primerno, da so jjostavi ua sankulišče napis, ki bi izražal to željo. Za prve dni tudi ne bi bilo napak, če bi bil ; navzoč tudi stražnik, ki bi dirigiral ves promet v j smereh po sredi navzdol, ob straneh navzgor. j Boljše je napraviti prej red. kakor pa čakati res- j nih nesreč in polomljenih rok in nog. 0 Policija proti gostilničarjem. Kakor smo že poročali, policija tc dni zelo strogo pontrolira cene po ljubljanskih gostilnah in restavracijah. Izdelala je natančno tabelo s tenr.mi za vse najvažnejše ljubljanske lokale za vee let nazaj ter primerja gibanje cen jedi in pijači v teli letih. Kakor čujemo, je ugotovila že nekaj zuačilnih primerov predragih jedil in pijač. Značilna pa je ta tabela, ker kaze, ; da so letos gostilničarji prav malo znižali cene je- 1 dilom, pijači pa žo skoraj ue. 0 Dva ponesrečenca. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela dva ponesrečenca. Prvi jp 40 letni Junez Voda, delavec pri zgradnji regulacije Ljubljanice, stanujoč na Celovški cesti 90. Ta jo včeraj dopoldne prenašal neke deske, pri tem padel in se močno poškodoval na desni rami. — 30 letni delavec Janez Rus iz Gorenje vasi pri Ribnici, je predvčerajšnjim padci in si poškodoval levo roko. Mos*e prt Ljubljani V nedeljo 20. decembra priredi Prosvetno društvo v svojem domu gledališko predstavo »Ze-leniška mlinarica«. Igra je lepa ter je prepletena s pevskimi točkami posameznikov. Predprodaja vstopnic pri hišniku. Knjižnica je odprta vsaki večer od 19—20, Ker je v knjižnici veliko lepih knjig, ki jih še niste čitali, zato pridite in sposodite si jih. Prihodnji fantovski sestanek je v ponedeljek, dne 21. dec. Pridite polnoštevilno. Predavanje bo zanimiva Jesenice Smrtna kosa. V noči od srede na četrtek je, kakor smo že poročali, na Savi umrl hišni posestnik, gostilničar in fotograf gospod Franc Vilman, p. d. Markotov Francelj. Dolgo časa je bolehal, iskal pomoči pri mnogih zdravnikih, tudi v inozemstvu, a vse ni nič pomagalo. Vendar je no povratku iz Gradca, kjer je bil operiran, kazalo, tla bo vseeno okreval. Na dan. ko je izbruhnil požar v njegovi hiši, pa se je silno prestrašil, poleg tega pa še močno prehladil. Od tedaj je vidno hiral. Bil je blag mož, priljubljen v vseh krogih, njegova edina strast je bila motorno kolo in fotografski aparat. Mnogo njegovih posnetkov je bilo objavljenih tudi v »Slovencu«. Posebno pozornost pa so vzbujale n;egove povečane slike, ki so pravi umotvori. V koledarju družbe sv. Mohorja ga vidimo slikanega v krogu svoje družine kot prvega radioamaterja na Jesenicah. Pokoj njegovi blagi duši, številnim preostalim pa najiskre-nejše sožalje. Pogreb bo danes, v soboto popoldne na jeseniško pokopališče. Vse je tiho, vsakdo le prisluškuje, je-li prihajajo kakšni novi glasovi iz glavne pisarne K ID. Olede redukcije oziroma odpustitve delavstva ni slišati ničesar novega. Vse, kar se govori v tovarni in zunaj nje, so samo ugibanja, ki pa navadno ne drže. Dnevna kronika Koledar Sobota. 19. decembra: Urban V. papež; Favsta. Osebne oesft — Upokojen je ua predlog ministrskega predsednika ln notranjega ministra Pelrn Zivkovičn pomočnik finančnega ministra g. Dušan Letica. -- Promovija. Danes ob 11 dopoldne bosta na ljubljanski univerzi proinovirana za doktorja prava gg. Murko Ivan iz Gradca In Kopač Andrej iz Medna pri SI. Vidu. — Častitamol — V imenik zdrnvniške zbornice za dravsko banovino le bil vpisan g. dr. Janko Klepee, zdravnik v Ljubljani. VABIMO VAS, obiecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate. suknje, obleke perilo i. dr. A. Presker r,'ub 'ana. Sv. Petre cesta 1«* Aiovi grobova -f- V ljubljanski bolnišnici je umrl po kratki a zelo mučni bolezni 17. t. m. v cvetu svoje mladosti la letni dijak-petošolec III. drž, realne gimnazije Viktor Lipovec iz ugledne družine iz Ljutomera. Pogreb bo danes ob 4. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Svetila mu večna kič! Ostalim naše iskreno sožalje! -j- V Ljubljani je umrla v hiralnici sv. Jožefu ga. Jožefina Stiasny roj. Novak, soproga ka-petana v p. Pogreb bo danes ob 10 dop. iz hiralnice. Blag ji spomin! ■f" Smrt uglednega moža. V mariborski bolnišnici je umrl v četrtek zvečer posestnik in župan gosp. Ivan Trojnar iz Zg. Jakobskega dola. Pokojnik je bil v svojem kraju zelo ugleden gospodar. ki si je z delom in pridnostjo pridobil lepo premoženje in posestvo, katerega je umno oskrboval. Kot župan je bil mož na svojem mestu ter je pov.sod vneto zastopal pravice svojih ob-čanov. Bil je dolgoleten naročnik našega lista ter vnet pobornik krščanskih načel. Truplo pokojnega bo pokopano v nedeljo na pokopališču pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, kamor ga prepeljejo iz mariborska bolnišnice. Pokoj njegovi blagi duši, žalujoči družini pa naše iskreno sožalje! -f- V graščini tfapuže pri Mirni je umrla gospa Malvira B e 1 o v s k y, roj. Pevic. soproga graščaka g. Klementa Belovskegn. Pokopali jo bodo v nedeljo ob 3 popoldne na farnem pokopališču Sv. Helene. Svetila ji večna luč! Žalujočemu g. soprogu naše iskreno sožalje! -f- Na Uršnih selih pri Novem mestu je umrl najstarejši inož — ne samo soseske, ampak cele občine topliške — Janez Janko st.. oče znanega trgovca g. Ivana Janka. Rajni je dosegel izredno starost 93 let. Po starših reven, je veliko kupčeval širom sveta in prehodil mnogo dežela. S pridnostjo si je pridobil lepo premoženje. Bil je vesele narave in dolenjskega značaja: rad je prepeval in vse zabaval Na starost je žalibog popolnoma oslepel, kar je vdano prenašal. Smrt ga je rešila slepote in visokih let. Naj počiva v miru. Preostalim naše sožalje! Ostale vesti — Nova belgrajska katedrala bo imela tri ladje, ki bodo med seboj zvezane s stebri. Vsa svetloba se bo stekala na glavni oltar, ki bo dolg 4 metre. Nad oltarjem se bo dvigala podoba, ki bo visoka 20 in široka 10 metrov. Podoba bo predstavljala sv. Ivanu Kapistrana, kateremu bo ka-ledrala posvečena. Razen glavnega oltarja bodo SMUČARJI! ŠPORTNIKI! Predno se odločite z;, nukuo smuik, palic, vezi itd. zahtevajte brezplačni zimsko-športni cenik od tvrdke ivoti Sevnih - Hrani CENE BREZKONKUKENČNE! KuUurn* obzornik Prva slovenska ascetika P Mavricij Teraš: >-Po stezah resnične popolnosti.« Naroča ee v Prodajalni KTD (Ničman) \ Ljubljani ter stane 24 Din, po pošti 2 Din več. Glede nabožnega slovstva smo Slovenci precej zaostali za drugimi narodi. Se vedno smo v tem oziru več ali manj navezani na nemško in francosko literaturo. Ker pa je razmeroma le malo tako srečnih, da bi ei lahko nabavljali in tudi razumeli nemške in francoske knjige, zato moramo biti Nič-inanoo vsebini med najboljšo letošnje književne edicije Sv. Jeronima. Družba je poverila ureditev Almanaha, ki letaš izhaja že četrto lelo. znanemu književniku Petru Grgecu. V letošnjem zvezku je posebno veliko pesmi, jiovesli, razprav in krajftiii zapiskov. Med pesniki, ki so zastopani z vrsto lirskih pesmi, so Ivo Lendič, Je-ronim Komer, Vinko Nikolič. Grgur Karlovčan, llijn Jakovljevlč. Fra Gašpnr Bujnu. Stjepan Dev-čič. Marko Soljačič. Stjepan Hrnetovec, Mnte Me štrovič in Nikola Kordic. Dr. Djuro Arnold je pri občil v Almanahu povestico Izseljenik, dr. Vladimir Deželic pn svoj mladi mistrrij »Majka Božja od kamenitlh vrata«. Povesti in črtice so priobčili: Štefan Jurkič, Nedeljko Subotič, Hrvoje Bor, Jagoda Truhelka, Ivo Kozarčanin, D. šimlć in Zellmir Gumhalter. Razprave so napisali: Sapina, Bosković, Grgoc, Djurič, Buerov, dr. Čiro Truhelka in drugi Almanah napravlja vtle okusno vrnjene celote. Na roča se pri Društvu sv. Jeronima, Zagreb, Trg kralja Tomisluva 21. Cena 30 Din. postavili še 12 malih oltarjev. Da se uresniči lepi načrt, o katerem smo že parkrnt pisali, je nujno potrebno, da sežemo po srečkah loterije, ki jo jo osnoval odbor za zgradbo katedrale. Več povedo oglusl. — »Ilustracija« št. 12. izide kakor običajno vsako leto, tako tudi letos, še pred prazniki. — Vremensko poročilo iz Kranjske gore dne 17. decembra: Barometer 703 mm, temperatura —7° C, vreme jasno, 20 cm snega sreža, smuka dobra, v višjih legah idealna, skakalnica neupo-rabna. — Smučarski tečaj v klimatskem zdravilišču Rimskem vrelcu 510 m pri Guštanju, na severnih ronkih slovitega Plešivca (Uršlje gore) 1096 m priredi SPD po novem letu in sicer od 5. januarja do 12. ozir. 13. januarja 1932. Pouk v tečaju za novince, kakor tudi za izvežbane smučarje bo brezplačen, tečaj bo vodil g. Rud. Badjura iz Ljubljane. Za udeležence tečaja je glede prehrane in prenočišč v kurljivih sobah kar najbolje preskrbljeno. Reklamne cene! Celotni penzion s hrano in prenočiščem od 35 Din ozir. 40 Din dalje, kakoršno sobo si pač kdo izbere. Elektrika, dvorana, klavir, zdravilna nlkaličua (v Dravski banovini edina prstena) slatina, skijoring. Zelo ugoden sinuški svet z lepo okolico! — Iz Guštanja v Rimski vrelec je eno uro peš, pri vlaku voz po naročilu nu razpolago. Skupni odhod Iz Ljubljane 4. januarja 1932 z jutranjim vlakom ob 5.20 skozi Celje in Slovenjgradec, dohod v Guštanj ob 11.38, na kolodvoru voz z,a prtljago. Prijave do 3. januarja na pisarno SPD v Ljubljani. —- Novi obrtni zakon — enoten za vso državo j pravkar izšel in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena nevezani knjigi je Din 20, vezani Din 25. Istotam se dobi tudi v nemškem jeziku: Das GewcrbegcsoTIVAR OD.1ELA« je zopet znižala cene kljub odlični kvaliteti blnga in tako omogočila staršem, da razvesele svoje otroke z nnjpraktičnejSim darilom za božič in to s >TIVA R OBLEKOr. — Tudi letos vsakdo Inhk« daruje! Imamo lepn darila od 25 Din nnvzor. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. — Buštanjska inholkn se oddajajo danes od 8 do 12 v Ranzingerjevem skladišču. Ćens po ka-ltnvosl i od 2—3 Din. Kabinetno vagon tudi na razpolago. — Obledele obleke barva v različnih lianah in plisir« tovarna Jos. Ueich. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20 Sobota, 14. dcccmbra ARSENE LUPIN, Premijera. Red E. Nedelja, 20. decembra: ARSENE 1UPIN. Repriza. Izven OPEKA Začetek nb 20 Sobota, 19. decembra: DEŽELA SMEHLJAJA. Red D Nedelja, 20. deccmbra ob 15: MASCOTTA. Znižane cene. Izven. Ob 20: CARMEN. Nova vprizoritev. Izven. Ponedeljek, 21. decembra. VOJNA IN MIR. Vpri- zori teaterska komorna družina Obraznikov. Izven. Dramske cene. MARIBORSKO G LED Al Л SCB Sobota, 19. decembra ob 20: ŽFNITEV Ab. A. Nedelja, 20. decembra ob 15: RDEČA KAPICA. - Otroška predstava. - Ob 20: PTIČ Ali. Ab. U Maribor Pomožna akcija v Mariboru Otvoritev ogrevainice v Raziagovi ulici - Mleko in kruh za brezposelne se bo tudi na podjetja in urade, da odstopajo del evojili prejemkov na račun Pomožne akcije ter na ta način izdatneje podprejo to velevažno socijalno akcijo. V svrho uspešnejše agitacije se vrši danes na mestnem načelstvu sestanek novinarjev, na katerem poda mestni nnčelnik svoj ekepoze. Te dni bo otvorjena ogrevnlnicn v prostorih otroškega Karteli in svetovna kriza Maribor, 18. dec. Naglašali smo že v »Slovencu«, da je bil odziv za prispevke Pomožni akciji v Mariboru proti pričakovanju slab. Na seji akcijskega odbora, ki se je vršila v četrtek pod predsedstvom mestnega načelnika, se je podrobno razpravljalo o tem ter se sklenilo, da se predvsem poživi agitacija med prebivalstvom. Uvedlo se bo nabiranje prispevkov od hiše do hiše, katero bodo vršili posamezni okrajni uačelniki z nabiralnimi polarni. Apeliralo □ Maribor proslavlja 100 letnico Levstikovega rojstva. V torek zvečer v dvorani Prosvetne zveze proslava 100 letnice Levstikovega rojstva. Govori profesor in pisatelj dr. Ivnn Dornik. □ Bratislavski« filharmonija v Mariboru. V Maribor pridejo slovanski gostje ob 11.30. Zvečer koncert v Unionu, nato prijateljski večer pri Orlu. Jutri v nedeljo si ogledajo mesto, s popoldanskim braovlakom ob 15.45 pa se vrnejo v Bratislavo. □ Studijska knjižnica in božični prazniki. V Študijski knjižnici ostane čitalnica v dobi božičnih jiočitnic t. j. od 24. decembra do 10. januarju zaprta. Da se omogoči preureditev leposlovnega oddelka, ki je v svrho boljše izrabe prostorov nujno potrebna, se v tej dobi ludi knjige ne bodo izposojale. Iz istega razloga se vei izposojevalci vljudno proeijo, da izposojene knjige 30. decembra ali 4. januarja sigurno vrnejo. Bedno poslovanje se začne zopet 11. januarja 1932. □ Akademija realne gimnazije v Mariboru. Nenavadno agilna postaja letos naša mladina. Iu kar je treba še naglasiti, ta razgibanost se izraža prav posebno na polju kulturnega stremljenja in udejetvovanja. Slavnostna akademija, katero je priredila državna realna gimnazija na dan 17. decembra, nam je ponoven dokaz za to. Dopoldne se je vršila v kazinski dvorani interna proslava zavoda, popoldne pa se je ponovil isti spored pri javni akademiji, ki jo obsegala poleg slavnostne uvodne besede g. ravnatelja Jak. Zupančiča same glasbene točke, izvajane po gojencih zavoda. Nastopili so dijaški šolski orkester, vijolinski in klavirski solo, moški zbor,-mešani zbor in oba mladinska zbora. Na programu je bilo vsega skupaj 15 glasbenih točk. Pevske zbore je vodil prof. Viktor Schvveiger, na klavirju pa je nekatere točke spremljala prof. Minka Zacherlova. Prireditev je bila primeroma še dobro obiskana in publika je nagradila mlade umetnike z živahnim odobravanjem. □ Led prekinja falski olirat. Včeraj je led na Dravi zopet prekinil obrat falske elektrarne. To pot je prekinjenje dela trajalo le krajšo dobo, vendar so v Mariboru mnoga podjetja zjutraj odpustila delavstvo domov, ker ni bilo toka ter so se bala, da bodo ovire v falskem obratu trajale tako dolgo, kakor zadnjič. Falska elektrarna nam je sporočiln, dn eo motnje obrala radi ledu tako dolgo nevarne, dokler ne bo popolnoma zamrznila zajezena vodna gladina nad jezom. Baš sedaj do za-Setka januarja je opasnnet motenj največja. Ker pa se vsi obrati, ki so odvisni od fnlske elektrarne, bodo tako lahko sprijaznili e sličnimi mot-Aljaijii, bo pač dolžnost elektrarne, da e primernimi лшачуш prepreči stične motnje. uru unuijtji« u^icriiuiivn v pivamriu uuvĐnrua i vrtca v Razlngovi ulici. V ogrevalnici ee bo nudilo brezposelnim mleko in kruh, prehrana pa se bo oskrbela v ljudski in mestni kuhinji. I □ Gostovanje Haška т Mariboru. SSK Mariboru se je kljub velikim žrtvam pcsrečilo dobiti za gostovanje odlično moštvo Haška iz Zagreba. Pri svojem gostovanju v Ljubljani je Hašk navdušil občinstvo s svojo lepo igro in je po poteku igre zasluženo zmagal z visoko razliko 7 :3. Upati je, dn bo občinstvo znalo primerno uvnževati korak SSK Maribora, ki se ni ustrašil nobenih žrtev, da zasigura gostovanje Haška v našem mestu, ter izseli prireditev v čim večjem številu, da omogoči še nadaljnja povabila odličnih nogometnih moštev v naše mesto. Tekma se bo pričela ob 14 na igrišču SSK Maribora. □ Božičnica v Košakih. Izobraževalno društvo na Košakih priredi jutri ob 15 v društvenih prostorih božičnico otrokom društvenikov. Pri prisrčni prireditvi sodeluje tamburaški zbor Katoliške mladine. □ Dela na smučarski skakalnici naglo napredujejo ter bodo predvidoma končana začetkom prihodnjega tedna. Prostor, nn katerem se gradi skakalnica, je po mnenju strokovnjakov izredno posrečeno izbran. □ Ribji trg je bil založen samo s sladkovodnimi ribami iz Herbersleinovih ribnikov, ki zadnje čase obilo zalagajo mariborski trg. Včeraj eo pripeljali zopet precejšnjo količino živih karpov, lui-tere so prodajali po Din 6—7 za komad. Uazven tega je bila na trgu sveža polenovka po Din 26 kg in danski tilet po Din 36. □ Avto v jarku. V noči na petek se je pripetila v Košakih na državni cesti težja avtomc£il-ska nezgoda, ki k sreči ni zahtevala nikakih žrtev. Avto Maksa Kerčeka se je prevrnil v jarek ter pokopal pod seboj osebe, ki so se vozile z njim. S pomočjo reševalnega moštva, ki je dospelo na mesto nesreče, so ee ponesrečenci rešili iz neugodnega položaja, ostali so pa vsi zdravi in celih ki«ti. Avto so reševalci istotako dvignili nazaj na ceeto. □ Policijske novice. Na policiji beležijo včeraj samo euo aretacijo; prijeli in zaprli so Nežo P. radi potepuštva. Ovadb je bilo 14. Med ovajenimi se trije hišni posestniki, ker so razobesili ob priliki državnega praznika v četrtek zastave v slabem stanju. Prijavljeni sta bili razven omenjenega tudi dve manjši tatvini, pri knterih je policija krivce že izsledila. □ Mila Favai, Glavni trg (Badl) priporoča zalogo dežnikov, aktovk, torbic, kovčkov, galanterije, glasbil. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Minafikova lekarna pri Orlu na Glavnem trgu. □ Za uboge je darova! v naši upravi g. Ivan Safošnik par škornjev in par čevljev. Darovalcu prisrčna hvala. Tajništvo Zveze narodov je izdalo poročilo z naslovom »Mednarodni kartel«, ki so ga sestavili gospodarski strokovnjaki dr. Lam me rs, Beni (Italija), Marlio (Francija) in Меуег (Luksenburg). Izvedenci so skušali odgovoriti na nnslednjn vprašanja: Ali omogočijo mednarodni karteli ustvarjenje bolj koristnih cen? Ali jo mogoče s karleli-j ranjeni zopet uvesti ravnotežje med svetovno produkcijo in mednnrodno izmenjavo in priti v okoni , politiki carinske zaščite zadnjih let? Izvedenci so prišli do zaključka, da predstavljajo mednarodni ! industrijski karteli sicer važen poizkus izločiti pomanjkljivosti modernega razvoja gospodarstva, j toda niknkor se ne smejo uporabiti za vse proiz-vodnje. Pod določenimi pogoji lahko Smilijo gospodarsko krizo, nikakor pa niso končno zdravilo za ' ustalitev gospodarskih razmer. Pri sklepanju industrijskih karlelov se lahko izvršijo zlorabe, toda. kakor se je prikazalo pri kartelu bakra, pridejo v najkrajšem času nn dan. Karteli ne izločijo povsem konkurence, temveč jo samo omilijo in so v tem pogledu blagodejni ler preprečijo popolno izčrpanje kapitala. Karteli rastejo vzporedno z naraščanjem svetovne gospodarske krize, todn niti zdaleč niso njo vzrok. Gotovo pa je, dn kri/n pospešuje ustvarjanje knrlclov. Karteli imajo namen blažiti to krizo. Z nekako političuega vidika gledano: Industrijski karteli so zveze med ljudmi iu int"rosi raznih uarodov in so za gospodarsko In politično ustaljenost važno |>oroštvo. ln prnv iz lega vidika jih posebno proučuje Zvezn narodov. Očividno presojajo gospodnrski Izvedenci Zveze nnrodov kartele zelo optimistično in golovo tudi nreoptimistično. V ostalem je danes, ko je poteklo komaj nekaj lel od začetka ustvarjanja karlelov, ležko izreči definitivno sodbo o kurlcliziranju glede nu mednarodno gospodarsko krizo. Celje & Oskrbovanje otroka-sirote. Državna krajev- | na zaščita dece in mladine v Celju odda 15 letno 1 deklico siroto uradniški družini v popolno oskrbo. Natančnejše informacije se dobijo pri državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju. & Odlikovanja dveh zaslužnih Celjanov. Z redom sv. Save sta biln odlikovana za svoje zaslužno delovanje za blagor svojega bližnjika načelnik celjskega Gasilnega in reševalnega društva g. Ivan Jellenz, veletrgovec v Celju, in poveljnik imenovanega društva g. Franc Kosciiier, kovaški mojster v Celju. Odlikovancemu vsi Celjani, ki znajo ceniti nesebično delo, iskreno čestitajo. £r Predrzen vlom v Narodnem doinu. V sredo 16. decembra je bilo vlomljeno med pol 12 iu pol 14 v dve zaklenjeni podstrešni sobi Narodnega doma. Storilec oziroma storilci so vdrli v sobe s pomočjo ponarejenih ključev ter odnesli bogal plen. Opravili so svoje delo zelo temeljito, tako da je videti, da so se čutili pojiolnomn varne. Odnesli so popolno tnorikasto moško obleko, vredno 1020 Din, črn suknjen površnik z žametnim ovrutnikom v vrednosti 1450 Din, siv klobuk z rjavim trakom 125 Din, sivkaste pump-hlnče 350 Din, otroške in ženske čevlje 430 Din, moško in žensko perilo 550 Din, ženski zimski plašč, temno moder s črno podlago, rjavim pliš-ovrntnikom, obšiv na rokavih iz Istega pliša, vreden 1000 Din, dva rjava usnjata kovčega 200 Din in še razne druge predmete. Celotna škoda znaša 5900 Din. Občinstvo se svari pred nakupom sumljivega blaga s prošnjo, da naj sumljive elemente, Id bi prodajali sllčno blago, takoj prijavi na najbližjo orožniško postajo ozir. predstojuistvo mestne policije. 0 Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrlo v Eetek 18. t. m. Majhenšek Marija, žena rudarja iz irobnega dola pri Št. Rupertu, v starosti 42 let. Žalujočim preostalim naše iskreno sožalje, njeni duši pa večni mir iu pokoj. TrbovVe Skoda vsled požara na Dobrni je za priza-Šete rudarje v sedanjih razmerah precejšnja Zgoreli sta dve kozi in 20 zajcev, svinje so .še pravočasno oteli, največ, škode ima delavec Kolšek, kateremu je zgorelo vee mizarsko orodje. Sreča je, da ni bilo nobenega vetra, ker tedaj bi pogoiele tudi stanovanjske barake. Dasi so bili gasilci takoj na mestu, bi ee ne dalo dosti gasiti, ker ie mtinjiaio vode Ogenj pa je nastal v svinjski kuhi-nii, menda pri kotlu, ker jc vse zelo preprosto postavljeno. Blagajnik na občini uraduje za stranke samo dopoldne, ker je preobložen z delom za proračune in obračune. Sirena je v četrtek zvečer ob pol 6 klicala gasilce, ker je nastal ogenj v hiši pod Juvanom. iakoj eo bili na mestu rudniški trški gasilci, vendar ni bilo treba več pomagati, ker so že med tem domači sami pogasili. Igtali bodo v nedeljo »Domna« v Delavskem domu, »Navadnega človeka« pa pri Forteju. Hrastnik Cerkveno stavbno diuStvo za zidanje (nove) cerkve ima prihodnjo nedeljo popoldne ob 4 občni zbor v prostoru poleg zasilne cerkve. Vrtajo in preiskujejo zemljo za stavbišče nove šole. Sedaj v gornjem delu Hrastnika v bližini bodoče nove cerkve. Upamo, da bo tu več sreče oz. primernejša prostor kot je bil na Ro-fevein. PUii Divji lovci pred sodiščem. Divji lovci, ki so bili zasnčeni v Vurbergu, o čemer smo 5. t. m. že poročali, so se zagovarjali 16. t. m. pred sodiščem. Stu to brata Franc in Josip Ceh, posest, sinova iz Krčevine pri Vurbergu. Obdolženca priznata tatvino le or.ih 5 fazanov, ki so jima bili zaplenjeni pri aretaciji. Joeip Ceh se obsodi zaradi tatvine nn 1 mesec zaporu, pri čemer se izvršitev kazni odloži za dobo enega leta. Zakupnik lova dr. Oko-lokulak se zavrača s svojim odškodninskim zahtevkom ua pot civilne pravde. Postopanje proti Francu Cehu. ki je bil iniciator za divji lov, se izloči ker se je nahajal ob čnsu. ko je tatvino izvršil, v aktivni vojaški službi in le na krajšem dopustu v Vurbergu. Zadeva se odstopi vojaškemu sodišču. Zaradi kokoši in puranov. Svoj čas smo poročali. da sta bila aretirana in oddann v zapore okraj, sodišča Jakob Majcenovič. posestnik iz Sv. Barbare v Halozah in Andrej Gavez, viničar iz Gradišča, ker sta ukradla Urši Jurgec. posestnici v Gradišču. 4 kokoši in 2 purana. Zaradi tega de-likta sta se zagovarjala pred sodiščem 16. t. m., ki ju je obsodilo zaradi tatvine, in sicer Majceno-vlča na en mes"c zapora in Gaveza na 21 dni zapora. Preiskovalni zapor se jima šteje v kazen. Obsojenca sla kazen sprejela. „Libera Triestina" Italijnnski prometni minister je te dni izročil poslanski zbornici v odobritev vladni odlok, ki dovoljuje tržaški pnroplovui družbi »Libera Trie-stina« letno državno podporo v znesku 12.900.000 lir.^ Med italijansko državo in omenjeno družbo steče na koncu tega leta petletna pogodba o državni subvenciji. Od 1. januarja 19'.'6 je »Libera Triestina« prejemala od države 8.500.000 lir državne podpore in poleg tega 100.000 lir za vsako pot. ki jo je izvršila izven programa. Družba je vzdrževala nestalne zveze z Ameriko (Pacifik) in s Kongom (skozi Sueški kanal). Med tem časom je zašla, kakor vse italijanske in posebno trž»ške paroplovne družbe, v hudo krizo in je zaradi tega prosila za zvišanje državne podpore. Ta ji je bila z omenjenim odlokom tudi podeljena pod pogojem, da postavi nove zveze z Afriko (Kongo) preko Gibraltarja. Nadalje mora družba tokom letn 1933 zgraditi za 15.000 ton novih ladij. — Poleg tega mora družba urediti svoj finančni položnj, in sicer mora najprej znižati delniško glavnico od 48,750 000 lir na 15.000.000 lir in s tem tudi znižati nominalno vrednost delnic od 130 na 40. Bilnnca 30. junija 1931 izknzuje 35.038.732 lir zgube in se torej krije z znižanjem kapitala. Nato jo družba sklenila zvišati kapitnl od 15 milj. nn 115 milj. z izdanjom novih delnic. V nominalni vrednosti po 100. Iz tega je razvidno, tla je družba v kratkem času izgubila nad eno tretjino delniškega kapitala. Družbo so pred vojno ustanovili Slovani (Polič), a so jo po okupaciji prepustili Italijanom. Bančna kriza v Ameriki. Zvezn" nnrodnn banka v Bostonu je ustavila izplačilo. Aktiva znašajo 32 841.000 dolnrjev, pasiva 28 285 000 dolarjev. V istem času je ustavilo izplačilo 9 bank v državi Massacbusetts; aktiva teli bank znašajo skupno 59 milj. dolarjev. Francija uvaža zlato iz Amerike. Iz zadnjega poročila federalne rezervue banke v Ne\v Yorku je razvidno, da je odšlo zn 690.000 dolarjev zlata v Francijo, medtem ko so Združene države uvozile iz Anglije zlatn za 547.000 in 340.000 zlata iz Indije. ! Prav tako je šlo zlato na Ilolnndsko 150 000 in v Švico (96000). V celoti se je zaloga zlata povečala za 3.90 milj dolnrjev zlata. Proti špekulaciji z devizami. Iz Nevv Yorka poročajo, dn je glede na j>adec jena prišlo med najvažnejšimi bankami v New Yorku. Londonu. Amsterdamu in Parizu do sporazuma, ki nnj onemogoči vsako manipulacijo špekulantov a la baisse. Tako so ameriške banke že odpovedale prodajo večjih zneskov jena, ker ni bila zahteva po jenih podprta z resničnim trgovskim poslom. Omenjeni spor-zum 1 velja tudi glede vseh drugih valut, ki bi znšle v krizo in tako dale priliko za škodljivo špekulacijo. Borzo Dne 18. decembra 1931. De 11 ur Ljubljana. Amsterdam 2258.80 2Л55.64, Bruselj 782.76— 785 12, Curih 1097.85—1101,15. I.ondon 189.76—197.26, Newyork kabol 5620.18-5646.18. ček 5607.18- 5624.18, Pariz 221.10-221.76, Praga 166.65 do 167.15 Trst 283.41-289.41. Zagreb. Amsterdam 2258.80—2205.64, Bruselj 782.70—785.12, London 189.76-197.26, Mlinu 283.-11 —289.41, Newyork kabol 5029 18 5016 18 ček 5607.18-5624 18, Pariz 221 10-221.70, Praga 166.65 —167.15, Curih 1097.85—1101.15. Skupni promet brez kompenzacij 6.01 milj. D. Belgrad. Amsterdam 2258SO 2265.64, Berlin 1341.130—1368.50. Bruselj 782.76 785 12, Nevvvork 5607.18 5624 18 Curih 1097.85 -1101.15. London 189.70-19726. Pariz 221.10- 221.73, Praga 116.65 do 167.15. Milan 288.11—289 41. Curih. Rolgrad 9.05, Pariz 20 1425, London 17.40, Ne\v>ork 512.75, liruselj 71.35, Milan 26. Madrid 43.50 Amsterdam 205.75. Berlin 121.10. Stock-holm 98. Oslo 96, Kopenlagen 97 50 Soriin 3.71, Praga 15.18, Varšava 57.50, Atene 0.75, Carigrad 2.50 Bukarešto 307. H "sirigfors 8.50. Dinar notira: na Dunaju tvaluta) 12.60. Vrednostni papirji Zagreb. Drž. pap : 7% invest. pos. 62 b!.. vojna škoda ar. 256 259, kasa 256.50 259, dec. 256— 259, 4% agrarne obveznice 30 33. 71', Blerovo posojilo ar. in kaso 51—53, 8°/t Hlerovo posojilo ar. i in kasa 55.50 55.75, TU, pos. Drž. hip. banke kasa 55 60 6% begi. obv..38 41. — Proinel: 8"i Bler. pos. 7000, 7% Bler. 3000, vojna -koda 600 kom.. Drž. hip. banka 2000 dol. Belgrad. Narodna banka 5000 bi , 4920 den., j 1% inv. pos 62 bi. agrarji 31 hI., 29 den.. vojna 1 škoda 255.50—256.50, 0% beg obv. 40 (89 50) 8% liler. pos. 56. 7% Bler. pos. M 50. Promet: Vojna škoda 350, begi obv. 503, S',, dlor. pos. 2000 dol., 7% Bler. [»os. 3000 dol. in 1% pos. Drž. hip. bnnke 2000 dol. Dunaj. Don sav. jadr. O*V50, Vt'iener Rank-verain 12 10, Escoinnti ges. 111—, xivno >.—, Aussiger Chemische lil.—, Mundus 65.—, Alpine 12.25, Trboveljska 29.50. ?ili»i fr«* Nnvi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izprrmenjenn. Promet: 48 vagonov. Som bor. Koruza bnč. nova 58—60. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizprcineuji ua. Promet: 131 vagonov. Budimpeštn. Tendenca slnbSn. Promet živahen. Pšenica marec 13.55-13.88. zaklj. 18.84-13.86. maj 14.50-14.78. znklj. 14.76 14 78. rž marec 15.50— 15.55, znklj. 15.50 15.51, koruza maj 15.52 15.60, zaklj. 15.58—15.60. Živina Mnribiir-kl svinjski sejem dne 18 decembra. Prignanih je bilo 95 svinj. Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 50 —80 Din, 7 do 9 tednov stari 90 do 100 Din, 3 do 4 mesece slari 150- 200 Din, 5 do 7 mesecev slari 300 100 Din, 8 do 10 mesecev 450 - 500 Din, 1 loto stari 750 1200 Din. Kilogram žive teže 5 6 Din, mrtve leže 7—0 Din. Prodanih je bilo 40 svinj. f OS Za naš izvoj lesa. Belgrad, 18. dec. A A. Zveza industrijcev in trgovcev z gozdnimi proizvodi je imela 16. t. m. skupno sejo zastopnikov velike, I srednje in male gozdne industrije. Nn seji so raz-' pruvljnli o vprašanju, knko bi se dal najbolje izkoristili kontingent, ki gn jo dovolila francoska ! vlada za naš Izvoz lesa v Francijo in AlŽir. Konference so se udeležili tudi zastopniki prizadetih j ministrstev, to je ministrstva za gozdove iu rud-' uike in za trgovino in industrijo. Radio Prrtprnvnt ftnriio-f "'nem Sobota, 19. decembra: 11.30 Šolska ura- Nasprotnik. (bpoitna etika.) — 12.1a floši-e. — 12,45 Dnevne vesti, — 13 Las in potočila. — 17 Salonski kvintet. — 18 Viktoi Pirnat. Žumberaški usko-ki. — 18.JO Strokovni učitelj Štele: O defektni deci. — 19 Gospa Ortbaber: Angleščina. — 19.30 Prot. Namorš: Spoznavanj blaga. — 20 Salonski kvintet. — 21 Duetni večer: gdč. Štefka Korenča-nova in Milena Verbič. — 22 Ćae in poročila — 22.15 Citre in kitara (gg. MezgoliUj in Matzele). iJrugt programi » Nedelja, 20. decembra. Belgrad: 12.Ob Лагоапе melodije. 12.30 Opoldanski koncert. 20.00 Koncert vokalnega kvaitčta. tO.vO Pester program. 21.00 Violinski in čelo koncert. — Zag.eb: 11.30 Plošče. 17.00 Plesna glasba. 19.00 Operni prenos. — Budapest: 12.00 Koncert ■opernega orkeetra. 14.00 Kauio orkester. 18.00 Koncert vojaške godbe. 19.ч0 Komedija. Lahka glasba. — Dunaj: 11.15 Dopoldanski koncert. 13.00 Citre. 20.00 Ljudske peemi. 20.15 »Dunajski ljudski pevci«, igra. 22.15 Plesna glasba. — Rim: 17.00 Simfonični koncert, 21.00 Pester koncert Komedija. — Milan: 12.30 Pestra glasba. 20.35 Instrumentalni in orkestralni koncert, 21.30 Operni prenos. — Langcnberg: 12.05 Koncert. 20.40 Jezusovo rojstvo. 21.45 Orkestralna glasba. — Stu.igart: 12.05 Promenadni koncert, 13.15 Zborovno petje. 19.00 Cerkvena glasba. — London: 21.00 Religiozna glasba. 22.05 10. nedeljski koncert. — Berlin: 19.30 Cerkvena glasba. 20.55 Božični oratorij. 23.30 Plesna glasba. — Barcelona: 13.30 Radio seketet. 18.00 Operni prenoe. — Praga: 19.50 Poljudna glasba. 20.50 Bratislava. 22.20 Prenos iz autokluba. — Katovice: 12,15 Koncert varšavske filharmonije. 22.tO Slovaška glasba. 20.00 Lahka glasba. — Toulouse: 20.30 Operna glasba. 20,45 Argentinski orkester. 22.15 Operetni orkester. 23.45 Argentinski orkester. — Trst: 12.30 Plošče. 13.00 Peetra glasba, 21,00 Pester večer. 22.25 Ploiče. Spor! V Plane o! Jutri zjutraj bo posebni vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 6.48, peljal v Planico prijatelje bel ga športa k otvoritvi smučarskega doma SK Ilirije. Dom, ponosna smučarska postojanka, bo ofici-ielno otvorjen in izročen prometu. Na Slatni na tratasti livadi si je zgradila Ilirija tretji spomen k svojega športnega delovanja. Kopališče, teni ka igrališča in sedaj smučarska koča! Ta zadnja jc še posebej pomembna saj je postavljena v najkvšem Kraju naše ožje domovine, ob vznožju jugoslovanskega »Matterhorna«, Jalovca. V naši domovini jc dosti lepih smučarsk:h terenov, toda samo tereni so premalo. Prijatelji belega športa žele tudi udobnosti po težkem in dostikrat tudi zelo napornem dnevu. V tem pogledu smo pri nas slabo preskrbljeni. S smučarskim domom Ilirije smo dobili prav za prav naš pravi zimski hotel, ki jc oskrbljen z vsem komfortom Sobe bodo kurjene s centralno kurjavo, vsakdo se bo lahko okopal z mrzlo in toplo vodo itd. Vse ugodnosti za razvajenega meščana, ki si želi udobnosti tudi pri smučanju. Oraelitelji hoče se niso ustrašili ogromnih stroškov. Zato so pa tudi postavili kočo, ki bo v ponos nas vseh. Od dneva ko se je pričelo zidati ie pretekla razmeroma kratka doba. Septembra so pričeli kopati temelje, danes koča že st6ji, in vabi prijatelje belega športa, da pohite v Rateče in prisostvujejo svečani blagoslovitvi in otvoritvi. Ne bo pa poskrbljeno samo za komfort in dobr.} oo-stre/bo. Janko stari mednarodni tekmovalec bo vadil začetnike v smučanju. Prirejal bo tečaie za začetnike in tudi za lake, ki mislijo, da žc kaj znajo, pa se ustrašijo vsake strmine in se raje podrsajo s podaljškom ... navzdol, ker mislijo, da je tako bolj varno. Učil bo Janko svoje varovance po novem modernem načinu »Arlbcrške tehnike-, Ki je za naše terene prav za prav še najbolj pripraven. Zatorej vsi prijatelji belega športa jutri v Planico. POSEBIN VLAK V RATEČE Poseben vlak bo vozil izletnike k svečani blagoslovitvi in otvoritvi v nedeljo 20. t. m. ob 6.48 iz Ljubljane glavni kolodvor, in pride v Rateče ob 0.30. Vstop je dovoljen na v3eh postajah, vendar velja polovična vožnja samo za |x>tnike iz Ljubljane. Ostali potniki do vključno postaje Pod- nart- Kropa dobe vozne li«tke po posebni znižani ceni. Vsi ostali potniki, ki bodo vstopili na postajali od Radovljice naprej, morajo p'a,ati celo vozovnico, ako nimajo seveda kakih drugih voznik olajšav Kadi za ta vlak vcliaio vse vozne ugodnosti, ki jih nudi IZSZ. SPD. ur;diti ke ali železniške legitimacije. V Ljubljani kupi vsakdo vozovnico, ki velja obenem tudi za povratek. Vlak pa vozi iz Planice ob 19.29 in priele v Ljubljano ot 22.10. OTVORITVENO SMUJKO TEKMO na ca 10—12 km dolgi progi, priredi SK tlirija-Ljubljana, dne 20. deccmbra 1931 ob priliki otvoritve novega »Smučarskega doma v Slatni (Planici). Te tekme se lahko udeleže vsi ver't;cirani člani IZSS-a stari nad 17 let, če picdlo/ijo Savczno verifikacijsko legitimacijo. Prvoplasirnni preimc kot darilo 'Otvoritveni pokal Smučarskega doma SK. Ilirii.i", drugoolasirani plaketo in tretji povečano sliko doma. Prijavnine ni. Žrebanie startnih številk se vrši ob 8. uri start in pojasnitev proge ob 11. uri dopoldne pred domom v Slatni Cilj istotam. Razdelitev nagrad ob 16. uri v domu. DVA f^UŠKA TEČAJA V KRAN1SKI O »KI. Podružnica SPD. v Kranjski gnri bo priredila za katoliški in pravoslavni Bo ič pod vodstvom Zveznega smuškega učitelja g. S rce'j llin a dva smuška tečaja. Dnevna prehrana v hotelu »Slavcc« bo stala od Din 16,— do Din 45.— dnevno za osemdnevni abonman. Priiavnina za tečaj Din 100. Prijave sprejema trgovina J. Oorec v Ljubljani, smuški učitelj ob otvoritvi tečaja in hotel 'Slavec«, ki daje žc sedaj tudi vse in form v ie glede prenočišč. Prvi lečai se bo pričel 25. t. m. drugi pa 7. januarja, obakrat zbirališče udeležencev ob 14. uri v hotelu »Slavec« in bo trajal vedno po osem dni. Foioamaterii! Vse lotopotrebSčine doMte r Jugoslovanski knnfiarnl V Ljubljani Zahtevajte cenik, Angleška paroplovna družba »Cunard« je, kakor znano, te dni ustavila dela, ki so se vršila v ladjedelnici v Clydesidu na Škotskem, kjer se nahaja v gradnji največja ladja sveta, last omenjene dražbe. Novi parobrod obsega 73.000 ton, je torej pravi velikan, ki ima prekašati vse ladje sveta tako po velikosti kakor po hitrosti. Najhitrejša ladja sveta je danes »Bremen« od nemške »Hamburg-Amerika Linie«. Z novim Cunard-parnikom so si hoteli Angleži priboriti nazaj prvenstvo hitrosti na morju. Razume se, da bi bil novi parobrod, namenjen za vožnjo v Ameriko, predstavljal svetovni rekord tudi z ozirom na popolnost in razkošnost ostale svoje opreme. Zakaj je Cunard-družba dela na tem velikanu ustavila? Ker je splošna gospodarska kriza prizadela tudi angleško ladjedelstvo, oziroma paroplovstvo. Ze zdaj na Angleškem več tisoč ladij počiva v pristaniščih, ker je tako osebni kakor blagovni promet silno pa-|del; podobno pa je v vseh ostalih državah. Za Anglijo pa pomeni to dejstvo obenem padec i moralnega ugleda in prestiža države, ker je Anglija dozdaj imela prvenstvo po številu trgovske mornarice. Cunard-družba je izračunala. da bodo koncem leta 1931 njeni dohodki izkazali 2,420.000 funtov šterlingov manj ko leta 1930. Sicer se bo ta primanjkljaj radi šte-denj znižal na 1,780.000 funtov šterlingov, toda računati je treba s tem, da bo osebni in blagovni promet v letu 1932 padel še bolj. Zato družba raje ulrpi škodo, povzročeno po ustavitvi njene zadnje brodogradnje. v katero je investiranih že 2 milijona funtov šterlingov, nego da bi ladjo zgradila do konca. Skupni stroški za zgradbo velikana so bili proračunani na 5 milijonov funtov šterlingov. Ustavitev gradbe pomeni seveda veliko socialno nesrečo, ker je radi tega ostalo brez dela 3000 delavcev, ki so v sedanjem trenutku bili zaposleni na tej brodogradnji. Prizadetih pa je še nadaljnjih 12 000 delavcev najrazličnejših strok, ki so izdelovali stroje in nolranjo opravo transoceanskega velikana. Ti brezposelni padejo seveda v breme državi, ki jim izplačuje brezposelne podpore. Cunard-družba ne bi bila gradnje ustavila. ako bi uživala državno podporo. Cunard-družba se ves čas svojega obsloja vzdržuje z lastnim privatnim kapitalom in na državno podporo dozdaj sploh nj reflektirala. Odkar pa uživa državno podporo konkurenčna družba »White Star«, bo družbi Cunard nemogoče dalje konkurirati, ako tudi ona ne bo dobivala državne subvencije. Ustavitev del na novem parobrodu je seveda dala priliko za ostro kritiko sistema brezposelnostnih podpor. Ali ni nespametno in neekonomsko — tako pravijo mnogi — če država rajši prevzame nase breme podpor za 15.000 brezposelnih delavcev, kakor da bi z letno subvencijo omogočila nadaljnjo gradbo morskega velikana? Pa tudi nasprotniki sedanjega kurza visokih carin ne molčijo. Slučaj ustavitve brodogradnje Cunardovega parnika — tako sodijo — dokazuje jasno, da ni gospodarske krize na Angleškem kriv »dumping«, ki ga vrše tuje prevozne družbe in da zato ludi zvišanje carin ne bo moglo popraviti slabega gospodarskega položaja. Pač pa je tega položaja kriv previsok bančni diskont, ki ima namen, da Enrico Rastelli, Italijan, najbolj sloveči žongler na vsem svetu, ki je igral na vseh evropskih in ameriških pozornicah, je te dni v 35. letu starosti umrl na možganski krvavitvi. Labrador se proda Vlada Nevvfundlanda se pogaja s Kanado, ki hoče kupiti od nje teritorij Labrador za 100 milijonov dolarjev. Pogajanja se M'žajo uspešnemu zaključku. Labradorska obal je velikega gospodarskega pomena zlasti z ozirom na ribo in kitolov. Mednarodna preiskovalna komisija, odposlana od Društva narodov v Mandžurijo, ila »preišče tam položaj«, je dospela na lice mesta, kjer si ogleduje južnomandžursko železniško progo. Komisija obstoji, kakor vidimo, iz raznih častnikov, katerifn ianonski častnik s prngov železniškega tira pojasnjuje položaj«, iz fotografije je tudi razvidno, da je ziina v Mandžuriji zelo huda. Novi predsednik kitajske republike Lin-Sen, ki vodi začasno posle za odstopivšim predsednikom Can-kajšekom. Usoda Kitajske je po dijaški revoluciji, ki je strmoglavila Cankajšeka, še popolnoma negotova. Ali bo Kitaj razpadel ali pa se ustvari nacionalna vlada enotnega Kitaja pod vodstvom Kantona. Novi predsednik japonskega ministrskega sveta, vodja konservativne stranke, Cujoši Inukaj, ki zahteva energično politiko v Mandžuriji, zlasti pa napram Ameriki, ki jo Japonci smatrajo za svojo največjo sovražnico. Veliha tatvina Te dni so neznanci ukradli v hiši markija Carignani v Neaplu za 800.000 lir dragih kamnov, torej skoraj za 2 milijona in pol dinarjev. Dragulji so bili hermelično zaprti v dragocenem zaboju iz masivnega srebra, ki se nahaja v spalni sobi markize. Tatovi — več ko dva nista mogla biti, najbrže pa je bil samo eden — so prišli v sobo skozi okno spalnice, ki je bilo odprto, ker mark'za tudi pozimi spi ob odprtih oknih. Tat je moral biti jako spreten, ker je moral dolgo izbirati in poskušati ključe iz cclega svežnja, ki ga je imela markiza shranjenega v nočni omarici. Tudi je moral zelo tiho delali, ker se lastnica ni prebudila. Policija ne ve še, pri čem da je, ker misli, da je mogel izvršiti tatvino tudi kak domač človek. - jS ГЛ 100 |3T — Nt C i i iS 512 > Г, ^ 1П 5 U S»s ■ t-'c "S* '-iz = -o = i io t i a: £ S s 5 -£ is, i ■pr 53 2 * «3 -■a ~ - = 7.i r. — - t: = s > 25 I Dna.li izumrtena naraJa Roman iz drugega >tolelja pr Kr. »Življenje onega, ki je povzročil in bil kriv, da se je prišel nocoj kralj poslavljat, sem urekla v tem črnerunem ovnu. Kakor bo oven padel in izkrvavel, tako naj pade in izkrvavi tudi oni. Zaklela sem vse duhove, ki mi služijo, zdaj pa zaklinjaim še vas: zlovešče glejte ovna in mu privoščite vse najhujše, kar naj zadene onega, ki ga ni med nami in ga ne poznamo!« Vsi so gledali ovna mrko in sovražno. »Pripravite loke in kopja, možje, in pomerite v zakleto žival-človeka!« Stopili so možje in mladci v ospredje, nastavili puščice, zadegali kopja: puščice so zasvisnile, kopja letela in oven sc je zavalil in obležal v zeleni travi, ki jo je pordečila njegova kri... XIII. V tergestskem belem dvorcu je kraljica Sevna oni dan, ko je izginila Ena z Dardanom, neutolažljivo klicala snaho sokoiico in vnuka sokoliča in begala izgubljeno iz prostora v prostor kakor ptica, ki so j,i pobrali mladiče in išče in kliče po grmovju okoli gnezda. Drugi dan se ji je srčna tegoba spremenila v jezo in ogorčenje, kako je mogla snaha pobegniti, ne da bi jo vprašala, ne da bi ji povedala, kam gre. Tretji dan se je umirila in je samo ugibala, kaj naj ukrene. >Daleč ni šla, daleč ni mogla pobegniti z malim. Ali je zletela na Karusad k svojemu sokolu, ki Je koprnela po njem, ali v svojo redno gnezdo na Siii-kansko gradišče. Drugam ni mogla, nikjer drugje nima ljudi, ki bi ji bili bližnji. Vendar, kaj. če je zašla in bi jo doletelo med potjo kako zlo? In če bi se vrnil Epulo in je ne bi našel doma v belem dvorcu?... N4 drugače^ Epula moram obvestiti o njenem begu in k Pronil moram tudi poslati sla... Moram?... Po svoji glavi je ravnala in delala^ kaj bi ji kazala skrb in ljubezen!... Nič se ii ni moglo primeriti, saj ni bila sama, dva hlapca je vzela s seboj in sedaj je na Karusadu pri Epulu ali v Silikonu. Mož in oče naj odločujeta, ali jo obdržita pri sebi, njuna skrb je, ne moja!... Ne, ne, moram, moram poslati sla, moram ju obvestiti, saj ne gre samo zanjo, Dardana ima s so boj, solnce moje mlado, živi moj biser, cvet moj najdražji in najljubši. Kako, le kako naj živim brez njega! Oči bi si izjokala in bi mi ugasnile, če bi ga morala dolgo čakati in gle-ilati, kdaj kdaj se mi prismeji naproti, in roke, ki so se ga navadile poslovati, bi mi odrevenele, zakaj srce bi mi zastalo, ako bi ga več ne bilo. Vrniti se mora, vrniti s sokoličem mladim, ki ga stara mati ljubi kakor bi mu sama dala življenje in še bolj!.. л Tako je mislila, ugibala in se odločala mati Sevna in ko je lepega jutra obsvetilo solnce dvorec in gradišče in se iskrilo na nemirnih valovih morja in lilo svetlobo čez vrhove Karusudijskih lesov, sc je odločila. Pozvala je dva sla in ko sta se zagnala v sedlo vsak na svojega iskrega konja, jima je še naročala: Pojdita, mladca, in vraita se kmalu v druščini, ki posuši moje solze!...« Odjflhala sta mladca, mati Sevna jie gledala za njima Ln ko sta se pod gradiščem ločila, je sprem- ljala onega, ki je dirjal ob obrežju, da ga prinese konj v Epulovo taborišče onkraj Timava. Ko je tako gledala, je zapazila tam daleč v skrajnem zalivu, kakor bi se premikalo na valovih velike črne ptice. Čudno,« je pomislila in govorila, kakor da jo kdo posluša in mu pripoveduje, »čudno! Čolni niso, nevidni bi bili v taki oddaljenosti. Ladje so, rimsko brodovje je. Naše no more biti, ko je odplulo v južno smer, da se znosi ob obali Italije... 0 Heso, kaj res nc bo še konec tvojega krvavega gospodstva?... Belen, bodi nam dober, Tevtat, pomozi nam in pri-vedi Čas, ko se bodo spot zbirali rodovi ob lisičjem drogu na Timavu, Noreja, daj poglej naša polja, ki samujejo že drugo pomlad in ga ni človeka, da bi jih obdeloval in prosil tvojega blagoslova! Kako dolgo naj trpi še vse to, kako dolgo? ... Joj, joj. ali ne vedo Rimljani, kaj so trpeli, ko je šel Hanibal »kozi njihovo deželo, da udirajo zdaj k nam v naše ozemlje?... »Nič ne vidim,« si rekel Ardan, ko si prišel k meni. Joj. joj, ali res vse izgine in bo jad prevzel vso zemljp da ne bo ničesar videti?... Raztužila se je mati Sevna in se je vrnila v dvorec in je čakala in čakala in ko je večerno solnce zlatilo gradišče, je zapeketalo po hribu navzgor in sel iz Epulovega taborišča je ustavil pred dvorcem konjia in šel in sporočil stari kraljici: »Nisem dobil mlade kraljice v taboru in nisem dobil kralja. Veliki žrec Seko ga je povabil na Be-lenovo ostrvo in odšel je z vsemi Karni in z velikim številom naših velmož. preden sem dospel. Izvedel sem, da so zavzeli Rimljani Medejsko gradišče in da je kralj Prono padel...« »Joj, joj!... In Ena in Dardan?... Govori, govoril ...« 7,€mtMŠčem velikan prepreči preveliko razvrednotenje funta Ster-linga, pa tega namena ni dosegel, pa£ pa onemogoča, da bi angleška industrija imela od de-valutacije dobiček. Previsoki bančni diskont predstavlja neznosno obremenitev angleške industrije. Resnica bo pač v sredi. Da je kriva neugodnega položaja angleškega ladjedelstva tudi konkurenca tujih družb, ki seveda delajo z lastno izgubo, temu je dokaz dejstvo, da se angleška poštna uprava poslužuje za prevoz angleške pošte v severno in južno Ameriko nemških paroplovnih družb! Sicer pa Cunard-družba upa, da bo po preteku par mesecev mogla dela na novem velikanu zopet nadaljevati. Družba se namreč sedaj pogaja z vlado za državno podporo. Naši dve sliki kažeta novi parobrod, kako bo izgledal, ko bo dograjen, in pa, kako izgleda trap nedograjenega velikana na ladjedelnici v Clydesidu na Škotskem. Neizprosna hrvna osveta Lanskega leta je vojak Franc Armani v Ajacciju na Korziki v kavarni ustrelil nekega Jožefa Battisti, kateri je bil udeležen pri ropu Armanijevc sestre, ki jo je bil nekdo ugrabil, da se z njo poroč. Armani je prišel kmalu nato pred poroto v Basliji, ki ga je, upoštevajoč njegovo opravičljivo ogorčenje in žalost, oprostila. Dne 16. t. ni. pa je srečal Armanija na cesti v Ajacciju brat Jožefa Battistija, Franc. Franc Baltisti je molče potegnil revolver in šestkrat ustrelil v Armanija, katerega je štirikrat pogodil v trebuh. Armanija so odpeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo, Battistija pa seveda v zapor. Občinski nameščenci brez plače V Filadelfiji bodo ostali la mesec vsi občinski uradniki, nameščenci in delavci — 26.000 po številu — brez plače. Pač lepo božično presenečenje! Mesto mora plačati 1. januarja prvi rok obresti za posojilo 540 milijonov dolarjev, radi česar je bilo treba izprazniti vso mestno blagajno do zadnjega centa. To v Ameriki, ki je požrla vse zlato sveta! Šah Naslednja partija je bila igrana v letošnjem ruskem nacionalnem turnirju. Kalin : Stepanov Francoska igra. 1.) e4, cG 2.) d4, d5 3.) Sc3, S(G (Njemcovič daje prednost potezi Lb4 4.) Lgj, de4: (Mnogo bolj enostavno kot 1л'7) 5.) Set (Beli bi igral tukaj boljše, če bi vzel na fG konja. Črni bi vzel s kmetom) 5...... Le7 G.) Lftt:, LIG: 7.) Sl'3 (Bolje bi bilo kriti s c3 kmeta, d t iu igrati f4, da se prepreči osvobodilno potezo eo. Črni bi se moral jKitem oprostiti s c5, kar bi mu pa delalo več težav.) 7.) ...., Sbd7 8.) c3, 0—0 0.) Dc2, e5 (S tem se jo črni oprostil in premagal težave otvoritve.) 10.) 0—0—0, cd4: 11.) SfG: (Slabo, ker se črni razvije. Bolje takoj Sd4:) 11.) ..., DfG: 12.) Td4, Šefi 18.) Ld3 (Potrebna je bila menjava na e5) 13.) ..., Sd3:+ 14.) Dd8:, LeOl (Močna l>oteza, ki prisili belega, da si oslabi pozicijo kralja. Kbl ne gre radi Lf5.) 15.) b3 (Bolje a3, ker narejena poteza naravnost provocira napad s črnimi kmeti, kar odloči.) 15.) ..., c5 10.) TdG, a5 17.) Thdl, a4 18.) Kb2, b5! 19.) De3 (Če bi beli vzel z damo na bo, bi sledilo a3+ in na Kc2 — LI5+1) 19.)..., b4! 20.) Se5, bc3:+ 21.) Kc3:, ab3: 22.) ab3:, c41 (Odlična poteza! Beli ne sme vzeti kmeta radi Ta3+) 23.) Dd4, cb3: 24.) So6, Dg5 26.) g3, Tfc8 26.) 14, Da5+, 27.) Kd3, TcbG:! (S tem izgubi beli v izgubljeni poziciji še figuro) 28.) Tc«:, Db5+ 29.) Tc4, Lc4: + 30.) Do4, Td8+ in beli se vda, ker zgubi td stolp. Na Ke3 sledi De8-h Ljubljanski šahovski turuir. V XII. kolu je Preinfalk dobii proti Asejevu, ki se je elabo branil in hitro zašel v zgubljeno pozicijo. Vidmar je proti Rupniku Ivotu z lepo kombinacijo dobil kvaliteto in kmalu nato zmagal. Gabrovšek Ludvik je zgubil proti Krulcu, ki mu je ujel figuro. Gabrovšek Julij je zmagal proti Škerlaku s kmetom več v končnici. Preloženo partijo z Rupnikom Ivotom je Gabrovšek Julij remiziral. Zidan je v reniis poziciji z Gerželjem forsiral zmago in radi napačne kombinacije zgubil figuro in nato tudi partijo. Partija Zupan : Sever je po dolgem igranju ostala reniis, ker se je Zupan, ki je imel figuro manj spretno rešil z večnim šahom. Rupnik Zdenko je zgubil proti Sorliju, ker je spregledal lepo nasprotnikovo kombinacijo, ki ga je stala kvaliteto in partijo. Partija Cibic : Sikošek je bila prekinjena. Stanje po XII. kolu: Vidmar 10 (1), Gabrovšek Ludvik 10, Preinfalk 9, Gabrovšek Julij 8K, Krulc VA (2), Sorli 7 (1). V XIII. kolu jo Gerželj hitro dobil proti Severju in ravnotako Cibic proti Škerlaku in Gabrovšek L. proti Zupanu. Vidmar je Gnbrov-ška Julija z lepo kombinacijo prisilil k pred",ji. Sorli Je zgubil proti Sikošku, ki si je pridobil veliko materialno premoč. Žldan je bil kotuma-ciran proti Preinfalku in Rupnik Ivo proti Asejevu. Stanje po XIII. kolu: Vidmar 11 (1), Gabrovšek L. U, Preinsalk 10, Krulc 8% (2), Gabrovšek Julij Sorli 7 (1). Cefbwni cpnfnjli Meščanska Marijina kongregacija za može pri sv. Jožefu ima v nedeljo, dne 20. t. ni. ob 10 dopoldan odborovo sejo, ob 11 pa običajni shod. PoizvedoDantlf Izgubila se je črna lakasta damska torbica od klavnice do Orabljevičeve ulice 6 za tovarno Zmaj ob Šmartinski c. Prosi se, naj se odda istotam proti nagradi. Dne 15. decembra t, I. sem otvoril RESTAVRACIJO »L I S C E« v Liscah pri Celju št. 17. Restavracija razpolaga s štirimi velikimi, lepo urejenimi lokali. Sedem krasno Užečih sob z 20 posteljami nudi gostom priliko za večdnevno bivanje. Kuhinja, klet in lastno gospodarstvo jamčijo, da bo vedno postreženo le z najboljšim. Za obisk se priporočata ERVIN in EMILIJA PETRIČEK. Naertetno okusni! damski klobuki in slamniki v pariški, angleški in dun jski modi, po res nizkih cenah (tudi že od D ll t»0* napri j) si cenj. občinstvo lahko nabavi v detajlni trgovini Združenih tovarn hiohohov in slomnihov v Domžalah, na Aleksandrovi cesti palača „Dunav" REŠ1TEU UHŠIH LRS. Mag. št. 28631/1-1931. Razpis voženj Mestna plinarna ljubljanska razpisuje oddajo voženj za leto 1932. Ponudbe je vlagati v zapečateni kuverti do 29. decembra 1931 opoldne pri ravnateljstvu plinarne. Natančnejši pogoji se dobijo v pisarni mestne plinarne. Pridržuje se pravica oddaje voženj ne glede na najnižjo ponudbo. Ljubljana, dne 15. decembra 1931. Otvoritveno namenilo Cenjeno občinstvo obveščam da sem otvoril v svoji hi i v Ljubljani, Staničeva ulica št. 6, za Bežigradom DROOERIJO V naivečii izbiri e cenj. odjemalcem na razpolago raznovrstno in prvovrstno blago po najnižjih cenah. Cenjeno občinstvo hočem postreči točno ter prosim /.a obilen, stalen obisk ! Z odličnim spoštovaniem Droecrita шт mi\\ LJUBLlAftA, Ssoniceva ulico SICV. 6 za Bežigradom Fotoamatprjem je temnica brezplačno na razpolago. Čevljarfi pozor! Ker nameravamo našo trgovino z novim letom preurediti ter znatno razširiti, pričnemo od 15. decembra t. 1. dalj« z inventurno razprodajo vseh čevljarskih potrebščin po lastni nabavni ceni. Razprodajala se bodo zlasti lepila, apreture (Perglass), politure, črnila, laki in barve za usnje, orodje, aparati itd. po 40—60% znižanih cenah. Ker bo vsled ugodne prilike zaloga kmalu izčrpana, priporočamo, naj nikdo ne odlaša z obiskom. — »Danubia«, družba z o. z. (preje G. Maher d. z o. z.), Ljubljana, Dunajska cesta 31. VIII št. 21400/31-190. Volitev senatorjev I« M w vohsca določitev V smislu § 23 zakona z dne 30. septembra 1931, SI. !. št. 408/61, Je določila ljubljanska občinska uprava za volitev senatorjev, ki se bo vršila v nedeljo, dne 3. januarja 1932, da bo volišče za dravsko banovino v Ljubljani v poslopju mestnega načelstva. Dohod na volišče je na Mestnem trgu št. 2. MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 18. decembra 1931. Solidno in poceni kupit« kakor tudi perilo, potrebščine za turiste in potovanj le pn tvrdki božična darila Samec Mestni trs 21 Žepni model »llandbag« Din 100 — Veliki model »Standard« D R 200 — Upcratiiiaite redno zjutraj in zvečer električni glavnik „White" in v enem tednu bodo vaši lasje popolnoma spremenjeni. Mili električni lok, ki prihaja izpod la-sišča, regenerira korenine ln stori, da porastejo novi lasje Vaši lasje bodo kmalu zopet bleščeči, mehki in valoviti in to kot učinek elektrike, brez nevarnosti in brez električnih tresljajev. Imate ll prhllai? Prhljaj povzročitelj večine bole7.nl lnsišea izpine v nekoliko dneh in se nič več ne vrns, ako redno vporabljate električni glavnik „VVhite". Hit uam pnstiiajo lasie srni Sivi lasje dobe zopet svojo prvotno prirodno b irvo. uam izpadalo las e? Na redkih in golih mestih, ako imate še korenine in ako zares redno vporbljate električni glavi.ik „White", vam bodo korenine ponovno oživele ш vaši lasje na novo porastli. ■v 1,250.000 eieitfrjćn H glavnikov „tMIrtC!" se že nahaja v upoiabi po vsem svetu in dospelo je že na tisoče navdušenih zahvaln.c. ШШТУО! Ne stane vas nič, samo da glavnik doma prei/knsite. Ako n sle v teku osmih dni popolnomu zadovoljiti z glavnikom, nam ga lahko v.nele in mi v« m izpiu-čamo popolen znesek. Ali vam moremo staviti ugolnej'o ponudbo9 Ako električnega glavnika „Whitea ne morete dobili pri svojem stalnem dobavitelju tedaj izvolile izzvati priloženi kupon in ga nam poslati z od«o\arjnjočlm zneskom in Din 15 za poštnino Mi •,am bomo jio prejemu denarja takoj odposlali zahtevani model. Z glavnikom dobavljena ba»erija traja več mesecev Re/.ervna baterija za e en in drug model stane 15 Din. натчпиамашнииич! Eleklrični glavnik „Wbite" prodajajo drogeiije, parfumeiije, leharue in frizerski saloni. Poz tlven dokaz! Ilsroćtta; c*: Gospodična D. Š. iz Siska nam piše: „Izvolite mi poslati dve bateriji za ž^pni glavnik „Handbag", katerega sem tiri vas kupila. Čutim, da mi glavnik „VVhite" deluje, tei ga hočem vsakomur toplo priporočiti." Gospodu llinko Maver i diu*, parlum. oddelek, generalnima zastopnikoma za električni glavnik „\Vhite" Zagreb, Praška ulica 6. Pošljite mi po povzetju z tmteriio in natančnim navodilom za vjiorabo .................... komadov električnega glavnika sVVliitet model »Standardi po Din 200. ..................... komadov električnega glavnika \Vhito« model >llandbag< po Diu 100. (Nepotrebno prečrtati.) Naročam ta glavnik pod pogojem da mi boste, ako bi me tekom sedmih dni glavnik popolnoma no zadovoljil potem ko vam vrnem glavnik, moj denar popolnoma povrnili. Ime ............................................................................................................................ Naslov ELEHTRICfli GLHVniK .,Wil!T£ «« V neizmerni žalosti in globoki potrtosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja srčno ljubljena in nepozabna soproga, gospa Malvino Beiovshf roj. Ш v četrtek, dne 17. t. m. ob 20, po kratki bolezni, previdena s tolažili svete vere, nenadoma zaspala in se preselila k Bogu po večno plačilo. Pogreb ljubljene in nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 20. t. m. ob 15 popoldne iz hiše žalosti na larno pokopališče Sv, Helena. Vse, ki so poznali blago pokojnico, prosim, da jo ohranijo v trajnem spominu. Graščina Zapuže, pošta Mirna, dne 18. dccembra 1931. Klement Belovsky, graščak in ostali sorodniki. MALI OGLASI Vaahu drobna vrsf c« I-30 nln »II vtalia be>«€l« SO i»ar №|msn|il л])'ћ> . Л » lil. Uglnsl nat malnik nov, še malo rabljen, naprodaj. Naslov se izve pri podružnici »Slovenca« v Novem mestu. CREPE DE CHINE samo pri F. Ks. Sonvan Mestni trg štev. 24 Fr. Ševčik Ljubljana Židovska ul. 8. - Orožje, municija, vse lovske potrebščine po znižanih cenah Naivečia izbira. Zahtevajte cenike! јебргепј. ajdovo moko tprtn« «vežo «н1г1в»л ne debelo veletrgovina A VOLK LJl 'BLJAN A Re«l|f»ve <*е<и»» 24 nogavice rokavice, volna m bombaž najceneie in v veliki izbiri pri K A RL PsKLOG LJUBLJANA Židovska ulico in Stari tre AiOti Grrbcnc nakup In prodaia vreč L-uhljana Dunajska cesta št 36 Sveže in suhe gobe kupuiero stalno vsako množino čahlevaite po-•atnila Namizna iabolha orvovrstna raipoSiliam pn nainižn ceni — Peter Setina Radeče - Zidani rtioM Kurfa ©fesa Naibol|«e sredstvo orou kurjim očesom GLAVEN ie masi Pohištvo priprosto in nainiO'ierneiše Vam uudi *Жf; A* Dobite v leknrnah dro-gernah ali naravnost iz tvornice m glavnega skladišča n IIUftllAft lehnmni »»Mit Varujte se potvorb Gostilna št. II v Krapinskih Toplicah se pod ugodnimi pogoji da v najem. Ponudbe in vprašanja je poslati na upravo kopališča Krapin-ske Toplice. Parcela 650 m", ogelna. ob Bohoričevi ulici, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14 677. Ure, zlnln'ne, optični piedmell t.VILHAR, urar LJUBLJANA Sv. Petra cest* 36 Plašče za zdravnike 'aborante. brivce itd topiče za na-takarie peke mesarie knharie in sorodne obrti izdeluje po meri najboljše C J Ilamann. Liubliana Mestni trg 8 Jn sera t i v -Slovencu* imajo na/večji uspeh: Bf./LOetlfer-jev vanlllnov sladkor. . »» M>!st*> t- ШШ: ■ i^s Ce hoče'e, da Vam v resnici kolači in pecivo bodo po ženi, zahtevajte pri trgovcu Dr Oetker/ev Pecilni prašfk ,, Bark in", kakor rud/ Dr Oitker/ev v a nit in o v sladkor in nadomestilo /a/c ,,Bactamia" Jamo zn uspeh svetovna znamka »Dr. Oetker<, iz-najditetj pecilnt-ga praska — Brezplačne re<-eptue knjižice dobite pri Vasem trgovcu. Najboljše angleško in češko sukno /,a ob'eke in plašče dobite po ceni pri tvrdki . L N. Soštar.č Maribor Aleksandrova c. 13, vogel Cenk? rieve ul. Naznanilo I Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil Or«enta izbiri. Cene nižine Postrežba solidna Za obilen obisk se priporoča Mušan Mulevelić Orientalni salon Zakup gostilne in mesari e V Dobu štev. 71, pri Domžalah se odda za 5 let v zakup na prometnem kraju ob državni cesti ležeča znana Videmškova gostilna, mesarija prostori za trgovino z vinom na veliko, z vsem potrebnim inventarjem, gospodarsko poslopje, sadni ter zelenjadni vrl, stanovanje in mestna tehtnica. — Obvezne ponudbe z navedbo mesečne najemnine, referenc in osebnih podatkov je staviti pismeno pri sodišču na Brdu, do 31. decembra 1931. — Pogoji so na vpogled pri sodišču na Brdu, ali pri trgovcu M, Rihtar y Dobu, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. Okrajno sodišče na Brdu. razn ih estankvr pclm, barzuna, _ r barhcfiža, wik itd. gic znatno* t mizanift cenah! V nedeljo 20. t. m bo Irgouma odprta! Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Karel čet. Izdaja teli. Ivan Itakovee. Urednik: Franc Krenižor.