IZ OBČINSKE ORGANIZACIJE RK
Število krvodajalcev je spet v vzponu
Zavod za transfuzijo, 6. aprila.
Šesta ura zjutraj. Odkar smo spet prestavljali eas, nas ta ura najde še v mraku. To jutro je bilo še sploh lemačno, saj je ii nizkih oblakov ro-silo in nihče se ni nadejal lepega toplega pomladncga dne. Tako je bilo zunaj, na ulici in na cestah, med Ijndmi, ki so hiteli na delu. Tudi Slaj-inarjeva ulica je bila zavita v mrak. Zidovi nove Ijubljanske porodniš-nice nekako grozljivo temačni in tudi v vseh ostalih zgradbah vcč ali manj temna okna. Zavod /a transfuzijo pa je bil videti kot nekakšen otok sredi fega porajajočega se dne. Razsvetljen in že ves živahen. Stopnišče in veža polna Ijudi, ki so se že v povsem živahnih poguvorih prerivali proti prijavniin okencem. Gneča, vrvež, vmes pa ljudje v belih in mudrih oblačilih in takoj sem vedel, da se tu nekaj dogaja, da to ni zaspana čakalnica, kjer niti z vztrajnim trkanjem ne boš nikogar priklical. Sprehudim se v prostorpred laboratorijem in vidim, da delo žc teče, nekaj najbolj zgodnjih krvodajalcev sedi na stolih, drugi že ča-kajopred zdravniškimi ordinarijami, najbolj zgodni pa so že prestopili prag odvzemnega prostora. Živahnost se stopnjuje in tam okoli sedme ure je »stroj« že popolnoma utečen in tako vse tja do dvanajste ure.
Tega dne je bil na Zavodu za transfuzijo naš, moščanski dan.
Sedmi od dvanajstih odvzemnih dni.kolikor jih načrtujemo za le-
tošnje leto. In bil je nadvse uspe-šen. Okoli 300 mož in žena, cle-klet in fantov se je odzvalo klicu na to najbolj človekoljubno akci-jo. Prišli so iz Emone, Kolinske, Kemične tovarne Moste, pa iz Šuniija, ŽG tozd Vzdrževanje lokomotiv in iz ŽG GP in iz ŽTO Kontejnerski terminal, BTC Javna skladišča, iz Supnosti JŽ — kontrola prihodov, pa iz Ve-lane in z Visoke šole za telesno kulturo, vzgojitelji OŠ Adolfa Jakhla in morda še kdo. Zvrstilo se je torej tristo srčnih ljudi, med njimi pa smo stari krvodajalski mački opazili tudi mnogo svežih, novih obrazov, takih, ki so se pr-vikrat odločili za darovanje krvi (iz Velane jih je bilo kar 7 od 36 darovalcev). Tudi to pa lahko
V
• V letu 1986 podeljena priz-nanja
Priznanja za 45 krat darovano
kri Andrej Kovač, ŽG CD. Anto-nija Podbrežnik, Saturnus in Drago Žagar, Papirnica.
Priznanja za 50 krat darovano kri: Teofik Čehič, Kolinska; Janez Kuret, Kolinska; Alenka Škulj, Žito in Mustafa Duzelovič. Ti-skarna Jože Moškrič.
Priznanja za 25 krat darovano kri: Marjan Bratkovič, Totra; Ciril Cerar, BTC Javna skladišča: Franc
Jemec, Jndos; Borislav Marinko-vič, Julon; Igor Novak, Toplarna: Janko Okorn, ŽG Centralne de-lavnice; Miloš Prunk, SCT: Edo Anžur, Stane Babnik, Leon Blažin, Janez Černe, Anton Gale. Ciril Li-povec, Anton Lož. Ludvik Miklič, Anton Ostcmian, Pavel Ter, An-drej Zapušek, vsi Papirnica Vcvčc. Za 25 krat in 30 krat darovano kri: Jože Ferbežar, Kolinska. "' Priznanja za 3G krat darovano kri: AIojz Grošelj, Indos: Anton Jagodic, SCT; Jože Jančar, Petrol Zalog; Anton Kocuvan. Kolinska; VladimirŠčeglovski. Emona; Mar-
jan Žitnik, Emona in Henrik Jerom, Saturnus (za 30, 35 in 40 krat darovano kri)
Pri/nanja za 35 kra< darovano kri: Dušan Ambrož, Tiskarna Jože Moškrič; Janez Bregar. Velana; Alojz Bcrdon, KS: Adolf Dre-šar, Emona TOZD Prehrana: Jože Ficko. BTC: Franc Hribernik, Av-tonabava; Alojz Japelj, Kolinska in Zdenko Kibilica, Slaninvest.
Priznanja za 40 krat darovano kri:~Rat'aelJakoš, Papimica Vevče; Mlip Košir, SAP TOZD Servo in Franc Sotlar, Kemična tovarna Moste.
štejemo za dokaz, da je razgle-danost okoli nove bolezni AIDS zamenjala strah pred njo, saj ravno tisti redni krvodajalci pravzaprav edini, ki lahkko z go-tovostjo pravimo, da se nas še ni dotaknila njena resnično srhljiva roka smrti.
Slovensko krvodajaistvo je kot solidarnostna, prostovoljna kategorija v samem svetovnem vrhu, kar pa lahko pripisujemo
Organizacijske knodajaLske niti m> čvrslo prcplctene in potekajo i/ ob-činske organi/acije RK skozi njeno krvodajalsko kumisijo pa vse do or-ganizalorjev krvodajalsiva in tisoče-rih anonimnih darovalcev
Eni in drugi. Če žeBmo priti do vsaj približno prave slikc. pa sc moramo spo-mniti tudi večno prijaznih, nasmejanih, pomirjajočih, vzpodbujajočih in ne veir kakšnih še obra/ov sester in zdravnikov Zavoda, ki morajo pri delu povsen izbrisati iz spomina dejstva, da so tudi oni prav/aprav del zdravstva, /a kale rega pa vsi prav dobro vemo, kakšno je in koliko dnižbeno priznano je..
tudi dejstvu, da nas uspehi nikoli niso uspavali. Da smo dosegli to-likšno zaupanje in privrženost temu najčlovešnejšemu vzgibu, se moramo kajpak zahvaliti celi vrsti neznanih Ijudi. ki najverjet-neje nikoli ne bodo stopili iz svoje anonimnosti, pa čeprav je njihova kri reševala in bo še re-ševala tudi tisočera življenja naših bližnjih in tudi nas samih. Vsega tega se kajpak zavedamo vsi, kakorkoli udeleženi v tem krvnem vrelcu. Tudi zato je bil 14. aprila v sejni dvorani občin-ske skupščine sklican posvet, na katerem je poleg organizatorjev krvodajalstva iz naših delovnih organizadj sodelovala tudi pred-stavnica Zavoda za transfuzijo
dr. Melanija Vuksanova. Pogo-varjali smo se o novostih v trans-fuzijski znanosti. o novostih v zvezi z boleznijo AIDS, pa o programih in organiziranju kr-vodajalskih akcij.
Za vsemi narhi je torej še ena akcija. Zavodzatransfuzijojepo poldnevu opustel, krvodajalci pa smo se veseli razšli. Nekateri iz delovnih organizacij, ki name-njajo sredstva za pogostitve. smo se še nekoliko poveselili ob ko-zarčku kapljice, drugi so se od-pravili domov ali nazaj na delo. Jaz pa k pisanju. Pa kmalu na svidenie!
Besedilo in slika
JOŽE PRAPROTNIK
Velana