C. C, Posiale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 2. nnvembre !927. Posarne/na itevilka 25 xtofink. Izhaja vsako sredo in petek. Stane za celo leto 15 L » * pol lei a 8 j» M » četrt let a 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. St 76 V Gorici, v sredo 2. novemhra 1927 Letox. Nefrankirana pisma s« m: sprejeniojo. Oglua; se računajo po dogo- vOTU in se plačajo v naprej. — List izdaj* konsorcij vGor. Strm» ie«. — Tisk Katolišku tiskarne v Gorici. Ri» va Viazzutta St. 18. Uprava in uredniitvo. ulica Mameli Mev. 5 (prej Scuole). Teles, int. štev. 30S. J raznik živih in mrtvih. (le lislumo po zgodovini svetnU kov, se morujo nušu srca ogreti. To? liko lepote in veličine, toliko srčne toplote in plemenite dobrote, toliko bogoudanosti in skromnosti, toliko prečudezne Ijubezni in nepojmljive požrtvovalnosti, toliko neuklonljive značajnosti in svetega samozataje; vunja nam dihu iz teh listov, da mo- rajo naše duše zatrepetati v hres penenju po onih solnčnih višavah, ki so za nas, ki smo zariti in zako? pani v to betežno zemljo, tako ne: dosegljivo daleč, daleč . . . Pred nami vstajajo ko v granit izklesane osebnosti. Vrste se s krvnvo krono venčani mučeniki, sveti spoznavavci, veliki cerkveni očetje in učeniki, ki so s svojim titanskim umom pomagali preobra; ziti človeštvo. In vidiš mogočnja; ke, ki so ukazovali narodom poleg skromnih devic, ki so se v Ijubezni /rtvovah' do smrti. Slišiš zlatouste govornike, ki so preromali svet, da „so širiti besedo bozjo in tihe modrU jane, ki so s svojimi globokozuje* timi nauki priborili krščanstvu pv- venstvo v zaslepljenem svetu. Net pregledna je vrsta, ki stopa mimo tebe, vsak posameznik ti pa vzbuja občudovanje. Vse pa preveva samo ena misel, samo ena želja, kateri so vse druge samo nepotrebna navla; su: Kristus — Kralj. In čez vso to nepopisno lepo sliko je razlit od' svit Kristusovih besed: »Jaz sem Pot, Resnica in ?Avljenje.« Drugi praznik, praznik vernih duš, ki je posvečen onim, ki so od-- šli pred nami, nas vabi in kliče, da se za kratke trenutke poglobimo v tajno smrti. Ko romamo te dni tja ven na njive bozje, so naše misli nekam zbrane in obrnjene v naso notranjost. Z neodoljivo silo trka na naša srca spoznanje, da je naša pozemska pot kraika: »Pomni člo* vek, da si prah in v prah se povr- neš!« To misel budi v nas tudi spomin na naše drage, ki spe tarn zunaj. Kot bežne slike hite mimo nas po- dobe naših staršev, bratov in sester in številnih drugih duš, ki so bile nekdaj tako blizu našemu srcu. V topli in pobožni molitvi prosimo, da bi vživale srečen mir tarn v sves in. ki ga mi še nepoznamo in le ne- jasno slutimo. In podzavestno, ko želimo svojim dragim mir v Gospo? du, se trga v nas boječa prosnja, da bi bit dan ta mir tudi nam ob uri. ki je še ne vemo. Hrepenenje ruse, da bi se snidli s svojimi dra: gimi v objemu božje Sreče in z njU mi živeli večno življenje. Tudi praznik mrtvih vžiga v nas misel na /Avljenje. Praznik zivih in mrtvih — praz; nik življenja. Oddih božje modro? sti lebdi v tern spoznanju. Stvarnik, ki nas je poklical v zivljenje, nam je tudi vcepil hrepenenje do življe* nja. S tern nam je dal tudi pravico do življenja. Ta misel naj nas to- la/A v vsem našem življenju, ko bo do siiile obupne misli nad nas. Nashmjati pa moramo to pravico na Njega, ki nam jo je dal. Potem bodimo uverjeni, da nam nasega življenja nihče ne more vkratiti. To sveto zavest naj nam visoka praznika teh dni okrepita in oja; čita, in marsikatera bridkost bo v nas ozarjena z upom na zmago pravičnosti. Kaj se godi po svetu? Ko smo se zadnjič obširneje bavili z razmerami v sosedni iugo- slovanski državi, takrat je njene politike in ljudstvo vznemirjal po* ložaj, ki je nastali radi atcntata na štipskega brigadnega generala Ko vačeviča. Ljudstvo je bilo v obeh državah silno razburjeno. V Bolga- riji kot v Jußoslaviji so prirejali shode, kjer je narod tcrjal zadoš* čcnja. Ako bi bili poslušali vročc- krvneže, bi bil na Baikanu prav ^otovo buknil požar, ki bi aa bilo težko omejiti. Vladi prizadctih dr= žav sta se tej^a dobro zavcdali. Za= to sta sc lepo prijateljsko pomenili o ukrepih, ki jih je treba storiti, da se takšni do^jodki v bodoče pre* prečijo. Obema vladama je treba priznati veliko mero dobre volje za mirno poravnavo. Ju^oslovan* ska vlada se je odlikovala s tem, da ni stavila bolßarski neizpolnji* vih zahtev, bol.^arska vlada ie pa dosegla, da je sobranje (državni zbor) odobrilo vse izdane odredbe, posebno odlok o pro^lasitvi obsed* ne#a stanja v dveh obmejnih okra= jih. To sporazumno delo je res u- t(odno vplivalo na razburjene du= hove. Danes že lahko reeemo, da atentat na uenerala Kovačeviča nl trajno kalil prijatelisketja razmerja meid obema slovanskima državama na Baikanu. Tudi manjši četaški nanadi, ki so se pozneje izvršili, ne bodo doseali eil ja. S tem pa se- veda še ni reeeno, da je macedon* sko vprašanje že rešeno v vseh svojih potankostih. Nikakor ne! Storjen je le zaeetek. Sedaj pa je potrebno veliko in dolqotrajno ljudskovz.Uoino delo, ki bo sledilo smernicam miru in bratske ljubez- ni. Tudi bo moral izumreti sedanji rod, ki je napolnjen s sovraštvom. Narodna skupščina. Medtem je pridno delal parla* mentarni odbor za overovljenje poslanskih mandatov. Opozicija, posebno pa Radie, je tu in tarn ma- lo poraz.urajala in oeitala vladi sie- parije, nasilja in dru.^e take lepe reei. Da niso volitve sie tako čisto v redu kot n. pr. na Angleškem, je priznal sam ministrski predsednik. Odloeno pa je izjavil, da vlada ni na nikogar pritiskala. Ako se je polieija ali upravna oblast v tem po^ledu prej4rešila, je to še ostanek iz tistih easov, ko je bil za notra^ njeßa ministra Pribieevie. Pa je tu* di razmerno majhno število pri* tožb dokazovalo, da so bile volit« ve še precej svobodne. Verifika- cijski odbor je svo^e delo kmalu dovršil. 18. oktobra je podal skup* šeini poroeilo o svojem delu in predkmal, naj se 312 mandatov po< trdi takoj, za tri naj pa se uvede posebna preiskava. Skupšeina je sprejela predloji verifikaeijske^a odbora. S tem je velikanska veeina pt)slaneev dobila zadnje potrdilo in skupseina je lahko začela z rednim delom. Najprvo je bilo treba izvoliti predsedstvo, to je: predsednika, podpredsednike in tajnike. Pri vü- litvah predsednika pa se je poka- zalo, da nekje v vladni večini sum= ljivo poka, da ni soülasja. Za radi- kalne.aa kandidata drja Periea, ki je bil tudi izvoljen, so jilasovali radi- kali, Ju.^oslovanski klub. musli= mani in veeji del Davidovieevih demokratov, med tem ko je manj* ši del davidovieeveev volil z opo- zieijo. Takoj je bilo jasno, da v de- mokratskem klubu še ni bilo prišlo do razčiščenja, to se pravi do odloeitve, ali naj klub ostane v Vukieevicevi vladi aJi naj se združi z opozieijo in ust= vari novo vladno veeino. 'fa notra* nji boj v strunki se je bil že v vo* lilnem «jibanju. Že med volitvami se je Davidovie v svojih t^ovorih veekrat obre.Ljnil ob Vukieevica. Po volitvah pa je prišel Pribieevie, ki mu vlo^a opozicionalca nie kaj ni ugajala, in s^a zaeel na^ovarjati za skupen nastop proti vladi. Da» vidovie je raeunal in videl, da bi bila skupina, sestavljena iz obeh demokratskih klubov, iz Radiee^ vih seljakov in srbskih kmetov n;no^o moenejša kot radikali in slovenski poslanci. Vrhu te^a Da- vidovie radikalov ne more. Zato bi sc bil najbrž udal Pribiecviee? vim vabam, ako bi ne imel v klubu zunanjej4a ministra Marinkovica, ki dobro pozna Radiea in njegovo vrtos^lavost in ve, da z njim ni mo* tjoee delati. Marinkovie je bil torej proti temu, da bi se sedan ja vladna koalieija razbila. Razlike v mišljc* nju obeh demokratskih voditeljev bi bile klub kmalu pripeljalc do popolnet^a razkola. Položaj je pos stajal resen. Tu je stal ministrski predsednik Vukičevie in zahteval iasne moške besede, češ, prej vla^ da ne more zaeeti delati, doklcr ne ve, koliko poslancev jo podpira. Tarn pa je vabil Pribieevie s tova* risi in obljubljal Davidovieu mesto ministrske.^a predsednika v novi vladi. Demokratski klub se je se? stajal k sejam in zboroval dan za dnem. Pole<^ te.t^a so veekrat zboro- vali demokratski ministri in vladni poslanci in se pripravljali za na- stop in debato v klubu. Davidovie odstopi. Sredi te.^a ne^otove^a položaja se je nenadoma razneslu vest, da je Davidovie 20. oktobra odstopil kot predsednik poslanske^a kluba in kot predsednik Demokratske za* jedniee. S tem je vr.^el na mizo zadnjo karto. S svojim odstopom je hotel prisiliti klub, naj mu da zaupnico. Poslanci so res prišli v zadreMo. Veeina nikakor ni mo.^la i odobravati politike Ljube Davido* viea, toda dati nczaupnico svojemu sivolasemu, dol^oletnemu in zelo zaslužnemu voditelju je bilo res težko. Šest dni so demokratski po- slanci oklevali in nihali med dve* ma skrajnima toekama: sree, lju« bezen do svojc.aa voditelja — ra* zum. Marinkovie in demokratski ministri so izjavili, da bodo izsto* pili iz vlade. Klub je bil mnenja, da to za razeiseenje razmer ni ne- obhodno potrebno. Zato so ostali. Položai je postaial skoro dramati- čen, kajti v krizi cne stranke se je javliala notranja državna kriza. 26. oktobra pa sc je zadeva z neka* kirn kompromisom rešila. V seji kluba so demokratski poslanci sprejeli resolueijo, v kateri so naj- prvo uaotovili, da je nujno po* trebno, da ostane jo demokratje v sedanji vladni koalieiji, kajti de^ mokratska stranka je radi svoje veemeseene udeležbe v vladi mo= ralno sood<4ovorna za sedanji polo* žaj. Resolucija nadaljuje: »Klub prosi svoje^a predsednika Davido* vica, da s samozata jevan jem, s ka* terim mu je vedno dajal vzgled, v sporazumu s klubom stori vse, da se vzpostavi red v vseh razmerah stranke, ki naj, kakor doslej, pred= njaei v skrbi za državo in v čuvanju čistosti prenrieanja demokraeije.« Nato poudarja resolucija, da bo Oemokratska zajednica pazljivo sledila vsem do^odkom v državi in aktivno sodelovala pri upravljanju države in doloeevanju njene usode. Predno pa se ustanovi blök demo- kraeije, to je, predno se Demo* kratska zajednica zveže z opozi* cijo, je treba položaj pretehtati v sporazumu s sedanjimi zavezniki. Demokratska zajednica je vseka= kor mnenja, da bi združitev manj* sih strank v dve ali tri velike poli; tiene skupinc pospešila ustalitev razmer v državi in dvi^nila njeno avtoriteto in uj^led, ki je za reševa* nje težkih ^ospodarskih in uprav* nih vprašanj nujno potreben. Zato Demokratska zajednica pozdravlja misel velike^a bloka demokraeije. Svojemu načelniku Ljubi Davido- vicu pa prepušča, da v sporazumu z demokratskimi ministri poišče najboljšo rcšitev najnujnejšim vprašanjem. — To je bila približno vsebina dol^e resolucije. Ko je bila sprejeta, je Davidovie takoj umak= nil svojo ostavko in zopet prevzel mesto predsednika. Vendar ni bil nihee iskreno zadovoljen. Tudi javnost je sprejela to resolueijo hladno in z dvomom. Nasprotja so bila samo začasno odstranjena. Listi so pisali, da so demokratje dali Davidovieu čast, Marinkoviču pa oblast. Kako doltfo Pa bo to tra? jalo, je pa drusio vprasanje. Eden se bo moral umakniti. Delo vlade. Homatije v demokratskem klubu so ves ta čas močno ovirale delo vlade. Vlada pravzaprav niti ni rnoj^la zaeeti z resnim delom, kajti vsak trenutek bi se ji bilo lahko z^odilo, da bi ji veeina v skupseini odpovedala, in bi ostala v manjši* | ni. Sedaj se zdi, da bo nekaj časa mir. Vlada je že razpravljala o de* lovnem proüramu. Zakonski naČTti o ljudskem in srednjem šolstvu ter zakon o vseučiliščih, zakon o sod' nikih, odvetnikih, menieni zakont davčne olajšave itd. Ti načrti so že izdelani in bodo v kratkem pred- loženi skupšeini. Nadaljnje delo vlade bo odvisno od bolj ali manj moene^a položaja. Ker je v Ju.^o^ slaviji še ta in ona stvar nujno po= trebna poprave in pomoči, zato bi bilo želeti, da se boj za oblast radi strankarskjh ozirov spremeni v tekmovanje resniene Ijubezni do države. Da se bo to tudi z^odilo, nam priea z.i,Jodovina zadnjih let, ki izkazuje mo.^oeen napredek dr> žavne misli. Okno v svet. Italijanske vojne lad.je v Tanßerju. Pretekli teden je dospel v Tan* Ler oddelek italijanske^a vojneßa brodovja pod poveljstvom videms skega princa. Poueeni kroßi sprav* ljajo ta obisk v zvezo s pogajanji o upravi Tanger ja, ki se bodo v kratkem pričela med Francijo, An* Ljlijo in Spanijo. S tem korakom hoce I tali ja pokazati, da hoče tudi ona imeti besedo pri odločevanju usode Tanger ja. St ran &. »GORIŠKA STRATA Enotno pravo v baltskih državah. Glavni tajnik v letskcm zuna* njcm ministrstvu H. Albat ie v razgovoru z nekim nemškim časni* karjem izrazil željo, da bi vse bait* skc državc (Lctska, Estonska in Li* tavska), ki prav sedaj preurejajo kazensko in civilno pravo, sprcjele enotnc zakonikc. Alb at je rekel, da bi to ne bilo težko, ker je že sedai v vseh trch državah v veljavi rusko pravo iz 1. 1903. lzenačcnje zakonov bi značilo vclik korak proti ustva* ritvi zvcze baltskih držav. Sarvat paša v Londonu. Egiptovski ministrski predsednik Sarvat paša pojde menda v Lon* don, kjer bosta s Chamberlaino-m govorila o razmcrju med Anglijo in Egiptom. Komisija za mandate. V Žencvi zboruje te dni komisi* ja Zveze narodov, ki daje raznim državam kolonije v upravo. Letos ie v tej komisiji prvič prisoten tu* di zastopnik Nemčije. Ruska zunanja trgovina. Letni zaključck sovjetske zuna* nje trgovine kaže za 702 milijona rubljev uvoza in 758 milijonov rub* ljev izvoza. Ruska zunanja trgovi* na je torei aktivna za 56 milijonov rubljcv. Lansko leto ie bila za 92 milijonov rubljev pasivna. Rusko gospodarstvo se torej krepko dvi* ga iz razvalin. Radič toži Vukičeviča. V seji narodne skupščine dne 26. oktobra je Radič vložil predlog, naj skupščina postavi ministrskega predsednika Vukičeivča pred sodi* see, ker je baje prekršil več ustav? nih določb. Obtožba trdi, da je Vu* kičevič v volilnem boju pritiskal na upravne organe in tako omejeval svobodno izražanje ljudske volje. Za sprejem takega predloga je po* trebna dvctretjinska veeina. Zato kRadič najbrž ne bo uspel. V Romuniji postaja položaj vedno bolj rcsen. Vojaštvo in orožništvo je stalno pripravljeno. Uvedena jc najstrož* ja cenzura za tisk in za občevanje z inozemstvom. Romunska valuta ie na dunajski in curiški borzi znatno padla. Bolgarsko zunanje posojilo. Bolgarska vlada je prosila pri Zvezi narodov za posojilo v znesku 300 milijonov zlatih frankov. Ta denar bi vlada porabila za ureditev svojih financ in za pomoč begun* cem. Zveza narodov je baje stavila precej težke pogoje. Zadeva šc ni rešena. Beneševo poročilo o zunanji politiki. Oehoslovaški zunanji minister dr. Benes je v sredo 26. oktobra podal v parlamentarnem odseku za zunanje zadeve poročilo o češki zu* nanji politiki v zadnjem letu. Naj* prej je omenil zborovanje Zveze narodov in toeke, ki so dale le* tošn jem u zasedanju poscben znak. Te točke so: nadaljevanje franco* sko*nemškega približevanja, angle* ško*ruski prelom, italijansko*jugo* slovanski spor in ponesreeena kon* ferenca za pomorsko razorožitev. Nato se je Bcneš dotaknil razmer* ja z Vatikanom. Povedal je, da po- gajanja glede razdelitve škofij in imenovanja cerkvenih dostojan* stvenikov ugodno potekajo. Na konkordat pa za enkrat ni misliti. Končno je Beneš govoril o razmer* ju do drugih držav. V debati, ki se je po poroeilu vnela, so komuni* stični poslanci zahtevali, naj re* publika uradno prizna sedanjo rusko vlado. Do kakega zaključka niso prišli. Poljski državni zbor (sejm) je bil sklican za 31. oktobra k red* nemu zasedanju. Glavno njegovo delo bo državni proračun. Kakor je znano, je Pilsudski pred nekaj tedni odgodil drzavni zbor, ker se mu ni hotel pokoriti. Nova katalanska zarota. Lansko leto jc bivši španski pol* kovnik Macha pripravljal oboro* žen vpad iz Francije v Španijo. Hotel je vreci diktatorja Primo de Rivera in ustanoviti katalansko manjšinsko republiko .Takrat je francoska policija onemogočila na- mcro. Letos je francoska policija odkrila nov poskus te vrste. Da ne bi prišlo do mednarodnih zapletlja* jev, je francoska vlada poostrila nadzorstvo in pažnjo na pirenejski meji. Drugih odredb še ni izdala. Chamberlain in sovjeti. Angleški zunanji minister je zo- pet začel silno protisovjetsko delo* vanje. Trudi se, da bi se sklenila zveza med Anglijo, Francijo, Nem* čijo in Italijo proti sovjetom. Chamberlain se je začel pogajati z zastopniki omenjenih velesil. Ame* riški listi trde, da bi dobila Nem* čija, ako se odloči za protisovjet* sko politiko, mandat nad svojo bivšo afriško kolonijo Kamerunom, Francozi pa v nadomestilo, ker je sedaj ta mandat njihov, popolno svobodo v Maroku in bi smcli Ma* roko tudi anektirati. Italiji pa ob* Ijubuje Chamberlain mandat v Si* riji. ltalija bi pa morala pustiti Bal* kan pri miru. Šestmesečna vojaška služba. V Belgiji bodo vojaško službo najbrž skrajšali na šest mesecev. DNEVNE VESTI. V cvetju let... V ponedeljek popoldnc je padel pod kruto koso neizprosne bele že* ne mlad cvet. V Podsabotinu, kjer je bivala zadnje tedne pri svojemu bratu g. Cirilu, je po daljšem bole* hanju zaspala v Gospodu gde. Ma- rija Scdej, stara 21 let. Bila je lju* bezniva mladenka, ki je bogoudano prcnašala svojo bolezen. Naj vživa blažen mir v naročju božje Sreee. Potrti materi, prevzvišenemu g. stri* cu, razžaloščenemu bratu g. Cirilu in vsej ostali spoštovani družini na* še iskreno sožalje. Proslava pete obletnice pohoda na Rim se je zadnjo nede* ljo v vsej državi izvršila z veliko sveeanostjo. Zlasti v Rimu, kjer je slavnostim prisostvoval tudi naeel* nik vlade, je vladalo veliko navdu* šenje. V Gorici se je vršilo slavje za vso pokrajino. Slavnostni govor je imel po-sl. Alfieri. Pobožnost. Prvi petek v mesecu, dne 4. no* vembra, se bo obhajala, kakor na* vadno, pobožnost v cast presv. Srcu Jezusovemu v cerkvi sv. Ivana. Zjutraj ob b1/», zvečer ob 8ih samo za moške. Možje in fantje! Ostanite zvesti presv. Srcu, ker le v Njem boste našli tolažbo, katere svet ne more dati. Vodstvo apost. molitve. Novi 20 lirski srebrni novci so bili dani v promet 28. oktobra na dan pete obletnice fašistovske* ga pohoda na Rim. Misijonski kongres. V Poznan ju na Poljskem je o-d 28. septembra do 2. oktobra zboro* val mednaroden misijonski kon* grcs. Ob tej priliki so prenesli iz Rima zemeljske ostanke kardinala Lcdochowskega. Za vzporedno delo v ministrstvih. Ministrski predsednik Mussolini je poklical v zopetno sluzbovanje dva vpokojena generala, ki bosta od 1. novembra dalje skrbela za zvezo med vojnim ministrstvom in med ministrstvom za javna dela (žclezniške proge, ceste, mostovi itd.) En general bo skrbel za se* verno polovico države, drugi pa za juzno. Opomin vinorejeem! Mnogo vinogradnikov je bilo oglobljenih od užitninskih uradov, ker so oddajali vino v manjših ko* ličinah kot po 100 litrov. Opozar* jamo vinorejce ponovno, da ne smejo prodajati vina v množinah pod 100 litrov; kdor hoee prodati manj kot 100 litrov, mora prej pla* čati užitnino. Na pomoč Brdam. Kakor večinoma vsa zadnja leta so bila tudi letos naša solnčna Brda radi raznih vremenski'h ne* prilifc hudo tepena. So kraji, ka* terim grozi najhujše pomanjkanje in revščina. Vinskega pridelka je bilr ponekod vničenega čez %. Saj ni e-jda, če je pa gotove predele toča 4—5 krat klcstila. In še ona malenkost vina, ki so jo nekateri z mujo in z žalostjo v srcu pride* lali, nima nobene prave cene. Po* leg tega jc vzela suša po številnih krajih krompir, turšico, fižol, ze* lenjavo, tedaj skoro celoten pride* lek. Kakor izvemo, namerava vlada Z3ičcti s popravljanjem vojaških cest v Brdih. Prosimo odločujo* če krogc, zlasti goriško prefekturo, naj ukrenejo, da se z delom taikoj začne. Pri delu naj zaposlijo do* mačine, ki so znani kot pridni in vztrajni delavci. Na ta način bcxlo našli najpotrebnejši nekaj zasluž* ka in bo prišlo v Brda nekaj denar* ja, drugače jc za štcvilne družine čcz zimo neizogibna katastrofa. Da vkoplačevalcem 1 V »Gor. Straži« smo že poročaii» da sta od prvega julija 1927. dalje znižana za 25 odstotkov zemljiški in hišni davek, dočim je bil zem* ljiško*dohodninski davek znižan za 50 odstotkov, in sicex od 1. ju* lija 1927. dalje. Poročali smo tudi, da se je znižal samo državni zem* ljiški in hišni davek za 25 odstot» kov, doeim se niso deželne in ob* činske doklade prav nič znižale. Davkoplačevalci se pritožujejo pro* ti davčnim izterjevalnicam, da jim odpisujejo premajhne zneske. Ko* likor smo se mogli prepričati v po» sameznih slučajih, smo ugotovili, da so davene izterjevalnice pravil* no postopale. Davkoplačevalci naj si samo dobro zapomnijo, da se je znižal samo davek, dočim so ostale doklade iste. Za letos se odbije od zcmljiskega in hišnega davka samo ena osmina, dočim se odbije od zemljiško*dohodninskega davka za ietos ena četrtina, in sicer od vsega prcdpisanega davka, ker pri zem* liisko*dohodninskem davku ni no* be nih doklad. PRISTNI TROPINOVEC IN BRINJEVEC DOBITE VEDNO PRI »ZADRUŽNI ŽGANJEKU* HI« V DORNBERGU. Magajna Bogomir. Pepelka. V ozadju je ležalo sivo, kamenito mestO' na bregovih morja. Jesenski večer je bil in ogromni oblak se je plazil skrivenčeno od kraških ob* ronkov nad hiše, nad morje, daleč, kot da hoče uničiti zadnjo modrino neba z jeznimi jeziki, ki so se iz* tegali v obzorja. Polagoma je legal mrak nad vodovje. Hiše na visokih bregovih so se pogrezale v temo, le nad glavnim delom mesta so medlo z mrtvo svetlobo sveti'le žarnice v megleno odejo. Ni bil vesel ta večcr in legal je kot erne sanje na zemljo. Kljub te* mu pa je učitelju Juliju Maroltu žarel obraz v nekakem vesel ju. Se* del je na skali za zalivom in sanja* ril. Valovje se je opotekalo čez čeri in se dotikalo s penami njego* vih nog. Veter, ki jc padal s planote navzdol, se je igral s črnimi kodri. Ju'lij Marolt je bil v tern vcčeru vc* sel, kajti dobil je službo v čistil* nici petroleja. Za osemurno delo so mu obljubili štiristo lir na mesec. Konec je bilo tavanja, iskanja, ne* *prespanih noči in skrbi. Zopet se je lahko enkrat udal mislim, ki so bile i kot iz otroških pravljičnih sanj po* rojene. Lep človok je bil učitelj in kdor je gledal v njegove oči, je po* stal vesel, kajti iz njih je sijalo ne* kaj do ncskoncno'sti velikega, ne* kaj, kar je bilo enako duši1, ki se je še ni dotaknila neplemenita misel. Da, radi tega je bilo njegovo sa* njarjenje kot pravljica iz otroskih dni. »Zadnje, kar sem jim povedal gla* vicam bistrim, dcčkom vedrim in ljubljenim deklicam. je bila prav* ljica o Pepelki, o deklici lepi, ki so jo pozabili bratje, pozabile sestre in ki ji je bilo mesto v pepelnjaku, kakor je ukazala mačeha in ne kot prvorojenki na prvcm prostoru pri mizi, kjcr bi morala scdeti po res.* nici in pravici. Razumele so glavice drobne in žalost je prišla v njihove oči. Da bi razumeli tudi mi, ostali sinovi morja in Krasa, ki tu zdru* ženi sedimo v samoti. Ni samo ena Pepelka naša. Sto jih je in tisoč jih je. Zemlja mati je Pepelka in sto* tere njene liecrkc so Pepelke. Od rek in s kamenitih poljan prihajajo hčerke v svojem tihem življenju, polnem lepote, polncm šaloigre v to kamenito mesto ob morju. Rde* eih lie in z dihom domače zemlje prihajajo iskat življenja in kralje* viča iz pravljice, ki bi bil kot sre* ča. Pa so tu nekaj dni in še so pre* plašene njihove oči. Pa so tu leto dni in suši se jim obraz in lica ble* de, kot da je strah prcpojil dušo. O, kje si, kraljevič iz pravljice; kje si, silni, ki bi vlil novi'h moci in vri* skajočega življenja v nje; kje si, da bi ugladil pot, da bi bila kot travnik v pomladi, z rdečim cvet* jem prave ljubezni posejana.« Sanjaril je Julij Marolt, medtem ko se je burja igrala z njegovimi kodri in morje butalo ob skale do njega in obraz mu je sijal v ve* selju, ki se je porajalo iz nepre* magljivega upanja. »Ni sama žalost na svetu, ni sa* mo hladna jesen in ernogleda zima. O, prišla bo pomlad, v kateri bo Pepelka, mati zemlja kot kraljica, ko se bodo hčcrke venčalc s cvet* jem in kipelc v radostni pesmi in bodo kodrolasi dečki, kodrolase deklicc rajale v solncu, ki jim ne smc biti odvzeto.« Mislil je Julij Marolt, delavec v eistilnici petroleja, in vedno vese* lejsi je bil njegov smch. Burja jc po.^tajala s'ilncjsli, se kričeče za* ganjala po strmi'h rebrih in grizla v morje, da je ječalo v grozi in zvi* jalo sivkaste grive, ki so visele do njegovega telesa. Gledal je na mor* jc in bregove in zdelo se mu je, 'kljub temu, da je bila noč nad nji* mi, kot da je dan, in kot da plešejo vodne deklice v vriskajoci pesmi. Hipoma pa se mu je stisnilo sree v grozi. Burja jc razgrnila oblake. Mesecina je planila na obrežje. V tej luči je zagledal nekaj nenavad* ncga, prečudnega in ni vedel, ali gleda sliko, prikazen, ali je oseba, ki jo je gledal, v resnici. Razširilc so se mu zenice in gledale na pcčine ob koncu za'liva. Med čermi se je plazilo dckle v beli obleki. Razmršcni lasje in oblc'ka je vihrala v burji. Krilila je z rokami in stopala urno s skale na s'kaio. Valovje se je zvij'alo, zvi* jalo, ječalo in se zaganjalo z jezikd v njeno telo, ki ga je svctil mesec s prečudno mrtvaško barvo. Dekle jc položilo dlan na čelo, kot da hoče ubiti tnučno misel. V prihodnjem hipu jc Julij Marolt zaslišal krik bolcčine, obupa in videl, kako se je belo telo zvrnilo v vodovje. (Dalje). »GORISKA STRATA« Stran 3. Velika Ljubljana. Ljubljanski slovenski listi po? r oča jo, da bodo poslanci vcčinc v oblastni skupščini vložili nujen predlog, naj se okoliške občine: Vič, Šiška in Moste priključijo Ljubljani. Število rojstev. V Nemčiji se največ otrok rodi v februarju, kljub temu, da ie fe? bruar najkrajši mesec. Češko šolstvo na Dunaju. Iz uradnega poroeila dunajskega mestnega šolskega sveta je razvid? no, da vzdržuje dunajska občina 13 čeških ljudskih šol, ki imajo 77 razredov, 102 učitelja in 1869 učen? cev. Poleg tega je 12 privatnih šol češkega šolskega drustva Komcn-- sky. Končno so na Dunaju češka realna gimnazija, realka, trgovska sola in ženska obrtna sola. Sedež ministrstva korporacij. Mussolini je 28. oktobra slovesno otvoril novi sedež ministrstva kor? poracij. Ministrski uradi so sedaj v palači Stamperia. Še o »Princezinji Mafaldi«. Na parniku »Princezinia Mafal? da«, ki se ie prejšnii teden potopil ob brazilski obali, ie bilo vrednost? nih papirjev za 64 milijonov lir; tovor pa je bil vreden 50 milijonov. Utonili so vsi častniki, ki so tvorili štab ladje. Avstrijski socialni demokratje so v soboto 23. aktobra pričeli svo? je letno zborovanje. Zbor je otvo- ril dunajski župan Seitz. Obravna? vali bodo tudi vprašanje koalicije s krščanskimi socialci. Zdi se, da radi kanclerja Seipla ne bo prišlo do koaliciie. Apanaža apuljskega vojvode. Apuljski vojvoda Amedej Savoj? ski se bo te dni poročil s francosko princezinjo Ano de Guise. Kralj mu je z odlokom od 23. oktobra nakazal letno apanažo (plačo) v znesku 400.000 lir. Schwarzbard oproščen. Pariška porota je oprostila Schwarzbarda, ki je lani ustrelil kozaškega hetmana Petljuro. Ob? ravnava je trajala več kot teden dni. Nemiri v Budimpešti. Pretekli teden so bili v Budim? pešti vcliki protijudovski izgredi. Visokošolci so napadli tudi pro? store lista »Az Est« in jih popol? noma opustošili. To so storili v protest proti nameravani odpravi določbe, ki omejuje Judom dostop na univerze. Proti komunistom. Belgrajska policija je zaprla več ljudi, o katerih sumi, da so v zvezi s tajnimi komunističnimi organiza? cijami. Med zaprtimi je tudi bivši poslanec dr. Markovič. Novi stanovanjski zakon. Jugoslovanska narodna skupšči? na je že sprejela novi stanovanjski zakon. Tudi kralj ga je že podpi? sal. Zakon stopi v veljavo 1. no? vcmbra. Iz šipohegs sveta. Prenos zelenjave v areoplanih. Areoplan ni danes v porabi samo za hitri prenos ljudi in "ošte, tcm? več tudi za hitri prenos zelenjave. Seveda se izplaea samo za drago? ceno zelenjavo, kot so šparglji, ja? gode itd., predmeti, ki se kmalu pokvarijo oziroma zgube vsled dol? gotrajnega prevoza mnogo na okusnosti. Reden prevoz zelenjave z arcoplani je vpel.jan med Fran* cijo in Londonom ter Hamburgom in Konenhagnom. V Ameriki med Kaliiorniio in Florido in mnogimi mesti. Cena beg bo menda vendarlc pokopan v Al? baniji. Pripeljali so «a v Trst, od? kodcr ga bodo po morju spravili domov. V Tirani pripravljajo slo? vesen pogreb. Proti nedostojni noši. Policija v Newyorku je sklenila najstrožje postopati z nedostojno cblečenimi glcdališkimi igralkami. Poiicija pravi, da bo vsako igralko, ki bo neprimerno oblečena stopila na oder, aretirala in jo odvedla pred sodnika. Spor med železničarji in vlado na Češkem. Čehoslovaški želczničarji so za? htevali od prometnega ministra, naj jim zboljša službeni položaj. Ker minister zahtevam ni ugodil, so sklenili, da bodo začeli s pasiv? nim odporom. Bivši romunski prestolonaslednik Karol je pri ljudstvu zelo priljubljen. Vsi sloji trdno upajo, da se bo vrnil. Zajemljivo je, kaj piše o njcm zna? ni italijanski časnikar Italo Zinga? relli v knjigi »La grande Balcania« (Veliki Balkan, Milan, 1927). Zin* aarelli nravi med dru^im, da je Ka* rol, ako je govoril s kakim Madja* rom na Sedmograskem, vedno pro? sil, naj mu ne zameri, ker ne zna madjarski. Nova pošta v Chicago. V ameriškem mestu Chicago bo= do z^radili novo poštno poslopje, ki bo menda najmodernejše na svetu. Na strehi bodo naredili pri= stajališče za letala. Gospodarstvo. Kmetijsko zadružništvo na Danskem. V letu 1926. je bilo na Danskem 1362 mlekarskih zadru^, 11 zadru<4 za izvoz masla, 47 zadru^» za klanje prašieev, 700 zadruj* za zbiranje in izvažanje jajc, 18 zadrug za izvoz živinc, 1280 zadru^ za nakup in razpečavanje krmil, 1535 zadrutf za nakup in razpečavanje Lnojil. In Danska je zelo majhna država. Zdravstveni predpisi za klanje živali (tudi prešičev). Kmalu bodo začeli kmetovalci klati svoje prešiče. Tudi dru/4ače se mora v kmetskem gospodarstvu veekrat prisilno zaklati kako ži? val, ki se je ponesrečila. Zato je potrebno, da vsak posestnik pozna tozadevne zdravstvene predpise in da se jih tudi drži, da nima pozne? jc morebitnih nepotrebnih sitnosti in glob. »Gazzetta Ufficiale« z dne 16. septembra t. 1. objavlja pravilnik glede nadziranja mesa. Glavne in za naše kmetovalce naivažnejše določbe so sledeče: V splošnem predpisuje zakon, da se morajo vse živali, pa naj si bo? do goveda, prešiči, ovce, koze ali konji, zaklati v občinski klavnici. Občine, ki še nimajo javne klavni? ce, si jo bodo morale zgraditi, načr? te pa morajo predložiti provin? cijalnemu zdravstvenemu odboru. Vendar pa lahko dobe zasebniki — torej tudi kmetje — dovoljenje, da zakoljejo žival (tudi prešičc) doma. To dovoljenje se dobi na obeinskem uradu. Ko se je že dobi? lo tozadevno dovoljenje, mora za? sebnik javiti prejšnji dan občin? skemu živinozdravniku (ali njeßo- vcmu namestniku, ki je lahko tudi drugi živinozdravnik), kedaj in kje misli zaklati /ival (nrešiča). Živi? nozdravniku se mora pokazati vse dele prešiča, tudi čreva, pljuča itd. Ce je kdo prisiljen zaklati katero žival — ker je obolela ali se pone? srečila — mora to takoj javiti ob? činskemu živinozdravniku, ki ugo? tovi, ali je bila dana nujnost za klanje ali ne. Če živinozdravnik ne pripozna nujnosti, zapade storilec kazni. To hi bile glavne določbe, ki za? nimajo naše kmetovalce. V kolikor nam je znano, so prefekti s poseb? j nimi okrožnicami opozorili na no? ! vi pravilnik glede zdravstvenega nadziranja mesa in zato naj se pri? zadeti informirajo na domači obči? ni, kako je zadeva urejena. Po »Gospodarskem listu«. Tržne cene dne 31. oktobra 1927. Česnik kg L 1—1.10; sveže zelje L 0.60—0.70; kislo zelje L 1.60 do 1.80; cvetača L 1.60—1.80; koren je L 1—1.30; čebula L 0.80—0.90; si? žol navaden L 1.80; fižol koks stari L 2.20; koks novi L 2.60; koromač L 2.60; salata L 1—1.40; indivija L 0.50—0.80; jajčniki L 0.50—0.70; krompir L 0.50—0.60; paradižniki L 0.50—0.60; sveži grah L 2.20 do 2.40; peteršilj L 0.80—0.90; sladka repa L 0.30—0.40; kisla repa L 1 do 1.20; radič L 1—1.50; Spinača L 0.40 do 0.60; zelena L 0.50—0.70; fižol v stroeju L 1.50—1.80; vrzote L 0.50 do 0.60; bueice L 1.60—1.80; ko? stanj L 0.70—0.90; suhe fige L 1.40 do 1.60; jabolka L 0.9O-2; maroni L 1.10—1.40; hruške L 1.40—2.60; namizno grozdje L 2—3.40; sveže maslo L 14—15; presno maslo L 17 do 18; mleko liter L 1—1.10; trčan med kg L 10; sladka smetana L 12; skuta L 4; jajca kos L 0.65—70. Kaj je novega na cleželi? Skrilje. V nedeljo 23. oktobra je pod ve? čer izbruhnil požar v hlevu prekup? eevalke s sadjem Jožefe Bajc. Kljub temu, da je deževalo, je ogenj uničil hlev in shrambo za se? no ter precejšnjo zalogo vina. Sko? da gre v tisočake. Sv. Lucija. V naši okolici so se začele v zad? njih mesecih pridnopopravljati ce* ste. Cesta, ki pel je po ovinkih iz Ko^ zaršč navzgor do Poljance, je moč? no razširjena in so ovinki izdelani po vseh pravilih moderne cestne tehnike. Pri sv. Luciji so pred dne? vi pričeli z zgradbo nove ceste od naše vasi do železniške postaje. Ccsta bo šla ob progi in se bo dr? žala v glavnem sedan je začasne po? ti, ki je bila zgrajena med vojno. Siroka bo 4 metre. Kanal. (Letni semen j.) Naš letošnji letni scmenj se bo vr.šil 7. t. m., pred sv. Valentinom, in ne 22. t. m. kot nekateri napačno naznanjajo. Spo? ročamo občinstvu iz dežele, da bedo naši trgovci poskrbeli za bo? gatejše izložbe kot druga leta. Pri? dite pogledat! Podsabotin. (Na naslov goriškega občinskega načelstva.) — Cestne razmere v naši vasi so obupne. Zadnjo soboto je bil k neki težko bolni osebi nuj? no poklican neki zdravnik iz Go- rice. Ko se je zdravnik proti sedmi uri zvečer peljal z avtomobilom z Oslavja po klancu proti Podsabo? tinu, so vaščani, ki so slišali ropot voza in videli njegovo luč, naen? krat s strahom opazili, da se je luč ugasnila in tudi avtomobila ni bilo vee slišati. Zbali so se, da se je zgodila težka nesreča. Hiteli so na lice mesta in res našli avtomobil, ki je zdrknil pod cesto v jarek. Zdravniku se k sreei ni pripetila nikaka nezgoda in so mu ljudje tu? di kmalu zopet spravili na cesto avtomobil, ki ni bil posebno po? škodovan. Radi razruvanosti, v ka? teri se nahaja cesta, bi se bila pa prav lahko pripetila težka nesreča. Še v slabšem stanju kot ta cesta, je ona, ki nas veže po dolini z Gori? co. Če gre tako naprej, kmalu ne bo mogel nihče ne z avtomobilom in ne z vozom v našo vas. Postali smo goriški meščani in spadamo pod območje Velike Gorice, a smo skoro bolj zanemarjeni in zapušče* ni kot zadnja hribovska vas. Za? kaj plaeujemo občinske cestne do? klade? Pozivamo mestno župan? stvo, da se zave svoje dolžnosti in nam popravi prepotrebne ceste! Ledine. Sliši se, da bo v kratkem otvor? jena tu pri nas še ena prodajalna. Radovedni se vprašujemo, čemu nam bodo tri prodajalne. Mar nam ne zadostuje prodajalna naše gosp, zadruge. Saj so vendar naši gospo? darji po večini vsi včlanjeni pri njej. — Na meji, tu blizu nas, se je 26. oktobra ustrclil jugoslovanski fin. stražnik. Kaj je reveža dovedlo do tega obupnega čina, ni znano. Vrhovlje. Redko se oglasimo v »Goriški Straži«. Po navadi molčimo in de? lamo. Danes se pa hočemo oglasiti v listu, ker bi si radi pomagali v zadevi, ki je za nas zelo sitna in važna. Naša vas je oddaljena od sole skoro tri četrt urc. Posebno v zimskem casu je za naše otroke hu? do. Pot iz Vrhovelj v Kojsko ie po? zimi izpostavljena hudemu mrazu in burji. Zato ni čudno, če ne mo? rejo otroci popolnoma zadostiti šolskim obveznostim. Starši trpimo velike stroške. Če je otrok bolan in zamudi solo, mora prinesti zdravniško izpričevalo, kar nas stane 10—15 lir. V zadnjem času je moralo 7 strank plačati po več ko' 90 lir kazni radi šolskih zamud. Za? to se tern potom obraeamo do šoh skega oblastva s prošnjo, da bi omogočilo našim otrokom šolski pouk vsaj čez zimo v Vrhovlju; če pa to ni mogoče, naj bi šolsko vod? stvo upoštevalo resnične ovire in naj bi ne tako strogo postopalo v slučaju šolskih zamud. Posebno še prosimo, da bi šolsko vodstvo od? redilo šolski pouk za prvoletnike popoldnc, ker od majhnih otrok iz Vrhovlja je res težko zahtevati, da bi bili vsak dan točno ob osmi uri zjutraj v šoli. Ortopedični zavod A. ZECCHI TURIN - Via Roma 31 I. n. - TURIN KILA Ozdravljenec v Trstu: Bolan sein bil na kili Že več let in sem že obupal. Foskusil scm različne pasove, a nisem dosegel nikakega uspeha. Po sreči sem mogel poskusiti posebni aparat ZECCHI, ki mi je povrnil prejšnje zdravje. Čutim se vsled tega dolžnega, da javno in povsod to izjavim, ker sem res dobro potrosil svoj denar. Piazza Anton, Trst, Via Gaivani 3. Važno! Vsled mwgih poprašcvan/ naznanjamo, da bo dajal ortopedik ZECCHI oscbno vsa pojasnila v Gorici: v torch, dne 8. novembra v Hotelu „Angela d'oro. Strfln 4. »GOR1SKA STRAZA« Spodnja Idrija. Zopet imamo eno novo. Naš ineinarski pomočnik, že stari Ja= nez Žonta bi bil prctcčcno nc? deljo na vse z^odaj zjutraj kmalu postal član idrijske »špehkamre«. Da. pä cpnj. čitatelji ne bodo mi* slili, da imamo tu za pomočnika v cerkvi kakega rokomavha ali »kon* trabantar.ja«, je dobro, da se stvar malo pojasni: Kot navadno je šel Janez tudi to nedeljo, ob štirih zjutrai zvonit sveto jutro. Ko odzvoni, stopi na= zaj domov, da počaka prve sv. ma* še. Vrata pusti sevcda odklenjcna, kcr ni prav nič strahopeten, čctudi stanujc ravno ob pokopališču. Ko jc bil tako v sobi (seveda sam, kaj« li ženke revež nima), prisopihaio okro.Lj pete tire, ko jc bila še polna tcma, k njemu financarji in mu nckai dopovcdujcjo, eesar pa on sevcda ni razumel. Nato sta finan* carja odšla in se čez nekaj minut vrnila in naredila hišno prciskavo. Jancz seveda ni nič vedcl, kaj iščc? ta in jima je prav pokorno svetil. Ker nista nič našla, sta zopet od? šla. Ko se je Janez ob pol šestih napravil k sv. maši, t*a pa prcd hi? šo v tcmi primcjo, da Ua odpeljejo v ječo. To vidi ncko dckle, ki sta= nuje pri Žontu, in prileti ter iih pove nekaj primcrnih onim možem. In sedaj je /Conta šele zvedel zakaj ^re. Financarji so lovili dva tiho* tapca, vedeli pa niso nič, kam sta se skrila. Janez je imcl pa v sobi luč in odklcnjena vrata, zato so si pa financarji ncki mislili, da so oni notri. Toda kljub preiskavi so lc trdili, da ie on kriv. Nazadnje pa, ko seveda niso na; šli nikakega sledu, nja v »spehkam* ro« niso odpeljali, pae pa so si j>a zapisali v svojo spominsko knji^o. — Tako bi bil kai kmalu navš Ja* nez na svoja stara leta postal ne* dolžen »hudodelec«. Kai. Naš obč. načelnik Pirih Matevž je uvedel v naši občini roboto za popravo občinskih cest. Občinarji smo pripravljeni robotati, toda zahtevamo, da se robote razdele po davkih in ne po moških osebah od 18. do 65. leta, ka'kor je to odredil obč. načelnik. Do danes je bila ro* bota razdeljena vedno samo po davkih in ljudje so bili s tem po« polncma zadovoljni. Novell ukre* pa pa nikakor ne moremo odobra* vati. Po tem ukrepu pridejo* po 4 robote na vsaiko osebo. So družine, kit bi morale na ta naičin izvršiti čez 20 robot. In kar je še najbolj ne= umestno, je to, da od robote niso izvzete celo one moške osebe, ki so se iz občine za stalno izselile; če jih ni doma, morajo ostali moški člani dru/ine nadopolniti njihove robote. S temii odredbami so zlasti priza* dete revne družine, ki ne plačujejo nie ali vsaj skoro nie davka, a mo» rajo njihovi moški hoditi vseeno v roboto. Kdo bo pa za njihove dru; žine delal? Zato zahtevamo prav odločno, da se robota razdeli po davkih kakor je bilo dosedaj v na* vadi in kakor je tudi edino pra- vilno. Sv. Mihael — Ozeljan. Dol^očasna jesen je priromala v deželo. Listje po drevju rumeni in že marsikateri drobni ptiček leta okoli hiše, da si poiščc potrebne hrane. Vsa narava se pripravlja k zimskemu poeitku, da bo v prihod* nji pomladi tem lepše vzklila, Tudi ljudje, zlasti mi kmetovalci se Iah* ko odpoeijemo in naberemo novih, svcžih moei za težko pomladansko delo. Torej, kar bo prostega časa v dol.Uih jesenskih vecerih, naj se uporabi za samoizobrazbo. Se do? bijo še ljudje in tudi fantje, ki vča== sih skoraj ne vedo, kam bi se po? dali od dol^e^a časa. Knjiga ali ča* sopis jim je pa deveta brißa. Se pač ne zavedajo, koliko koristne^a se elovek nauči in nabere v dobri knji* j ju. Tn sedaj pride še zima. Pozimi klekljajo tudi na kmctih. Kmetske či]"»kariee opozarjamo, da svoje de^ lo dobro narede, če že hočejo kle* ljati, ter potem za svoje delo za* htevajo tudi dobro plaeilo. Proč z navado, da daste svoje eipke za vsak denar, kajti dobro si zaponv nite, da s tem delate same zastonj in unieite še zaslužek mnogim Idrii^ eankam, ki so primorane živeti skoraj edino od tet,fa. Kupci imajo že dosti zaslužka; iz »ni^^ se ne dela botfastvo. Novi avtomobilni vozni red. Od 23. oktobra dalje je vpeljala tvrdka Ribi stalno avtomobilno zvezo s Solkanom in Loenikom. V Solkan vozi korijera od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer vsako uro. Odhod iz Travnika tocno ob vsaki uri t. j. ob 7, 8, 9, itd. Povratek iz Sclkana, kjer se korijera ustavi na trtju, je pol ure pozneje, t. j. ob 7 in pol, 8 in pol. 9 in pol itd. V Loenik odhaja korijera rav notako vsako uro, in sicer od 7.20 zjutraj do 7.20 zvečer. Vrača se iz Loenika po 20 minutah, t. j. ob 7.40, 8.40, 9.40 itd. Postajališee korijere je v via IX. A^osto. Na pokopališee ob Mirenski ce* sti vozi korijera vsak dan ob 3. uri popoldne in se vraea ob 4. uri. Gorica -- Ajdovščina * Postojna. Odhod iz Gorice zjutraj ob 6.10 uri, prihod v Ajdovščino ob 7.40, prihod v Postojno ob 9.50. Odhod iz Gorice ob 1.15 popol* dne, prihod v Ajdovščino ob 2.30. (Naprej ne vozi.) Odhod iz Gorice ob 4. uri po* klanjajoč se najsvetejšim. božjim sklepom žalostni na* znanjamo, da je naša hei in sestra MARIJA SEDEJ-EVA danes ob 4.30 uri popoldne z Bogom spravljena v cvetju svo* je dobe zapustila ta žalosten svet ter bila sprejeta v kralje* .;i\o Kristusa Kralja. : .Klaijoslov trupla s sveto mašo se bo vršil v Podsabotinu v četrtek, dne 3. novembra ob 9. uri. Nato bo šel sprevod do mosta ob Pevmici, odkoder bo pokojnica prepeljana v rojstno vas Cerkno, kjer bo položena isti dan popoldan v družinski Ljrob. Podsabotin * ('erkno, dne 31. oktobra 1927. Družina Sedejeva. noldne, prihod v Vipavo ob 5.50. (Naprej ne vozi.) Odhod iz Postojne ob 2. uri po* poldne, prihod v Gorico ob 5.30. Odhod iz Vipave ob 7. uri zju* traj, prihod v Gorico ob 8.50. Ödhod iz Ajdovščine ob 7.10, pri* hod v Gorico ob 8.25. Gorica — Idrija. Odhod iz Gorice ob 6.10 zjutraj in 4. uri popoldne, prihod v Idrijo ob 9.50 zjutraj in ob 7.50 zvecer. Odhod iz Idrije ob 5.15 zjutraj in ob 3. popoldne. Dru<4a ob nedeljeh ne vozi. Tudi dnevne zveze med Idrijo in Aj* dovšeino pozimi popoldne ni. Gorica — Čedad. Odhod iz Gorice ob 4. uri po; poldne, prihod v Čedad ob 5.35 pop. Odhod iz Čedada ob 8.10 zjutraj, prihod v Gorico ob 10. uri. Poles« te korijere vozita v tej smcri še dve: prva vozi do Krmina, kamor odhaja ob 12.25 pop., druga vozi samo do S. Lorenzo di Mossa in odhaja ob 4.15 pop.; v nasprot- ni smeri odhaja prva iz Krmina ob 1.35 pop., druga ob 7.15 zjutraj. Gorica — Komen. Odhod iz Gorice ob 2. uri pop., prih. v Komen ob 3.40 pop.; v na- sprotni smeri odhaja iz Komna ob 7. uri zjutraj in dospe v Gorico ob 8.45. Ta korijera v nedeljah nevozi. Gorica — Trnovo — Lokve. Odhod iz Gorice ob 2.10 pop., prih. na Lokve ob 4. uri pop.; v nasprotni smeri odhod iz Lokev ob 7. uri zj., prih. v Gorico ob 8.45. V nedeljah odpade. Vozni red korijer: Gorica — Ce- povan in Gorica — Dobrovo je (^.tJ.l neizpremenjen. Darovi. Za »Slovensko sirotisee«: Ob dru* gi obletniei Justine Simčič daruje soprog Franc, zidarski mojster 50 L, preplaeila za knjigo Gospod Luka 17 L. — Bog poplačaj! POZORÜ Yeiika zaloga mrtvaških potreb* šein 20% ceneje kot povsod dru- god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberg St. 3. Iščem kovaški brus od 130 kg do 250 kg. Plaeam po dogovoru. Na* slov pove uprava »Goriške Straže«. Prenosljivi gramofoni v obliki kovčka ali pa za sobe, z veliko za- logo plošč z modernimi slovenski* mi pesmimi. Pritikline za gramofo* ne, vzmeti (peresa) in popravila v knjigarni Wokulat Gorica, Corso, telefon 347. Na prodaj je hiša z eno njivo zemlje tik glavne ceste na Ajševici št. 148. Natančneja pojasnila daje Josip, istotam. ACOUÄ DELL*ALABARDI proti izpadaniu las. Vsebuje kinin in je vsled tega po^ sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenien po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Rollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Goriei. Via Carducci 9 pri Fiegel. /^OBOZDRAVNIo/wi Ai^,.- ROBERT BERKA Gorica. sed»j Cor*o Verdi 36 Laborfltoni >.+—-¦].>» /e 1»*^ ^°^: Sprejerna od 9. do 12. in od 2. do 6.. .">!•; nedeljah in praznikih od 9.—12. Ldravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIOHBB sprejema v G O R IC I Piazza della Vittoria štev. 20 PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Goriei: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). Zfluod Dr. B0HC1NS F1BETTI TRST, Via Fabio Filzl 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljcnje „Š1J AT1KE" (Trganje v kolku) Zdravljenje zivčnega tr^anja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10 12 in oil 15-17. DORSO VEREIS 35? - (nasi.) « üoriea - (hiŠa Centr. Posoj.) Vtliks zelcgo tešhEga platns iz znane tawarne Hegsnchart I Raymnnn, luho^ irsfno blago zs poroCencB kahar tudi vEtlka Izbira mosbifla In fonsbep sufen». Blago solidno! Cene xmernel