M. aid
mmu

* J
nnesit tsi r
-»Tflt
ftTsvtif v sreao i. ontoora 1924,
Posamezna številka 20 cent«
Letnik XLSX
Ii^Ja, IzMfmSl pondeljek, vsak ^ig ^jutr UredniStvo AfiBicega št. 20, L nadstropje Dojj^gvl ro pošiljajo ure -i*
Vi
pisma se ne »prejemajo, rokopisi ae vračajo. — Odgo« j
FM-oL F. Peric. — Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarn« Edina*. «araCi»ina
xra?«( ib meic L 7.—, 3 mesece L 19.8V pol leta L 32.— in celo leto L
Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredništva in uprave št. 11-57
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v tir o kosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceni osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L L—, oglasi denarnih xavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pm L 2. — Oglasi, naročnina ln reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trsta, utka sv. Frančiška Aslfikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ta uprave 1147.
Kriza fašizma s stalna mednarodnega polit, položaja
Politični preobrat, ki se je izvršil v zap. tivropi v zadnjih mesecih, je zajel tudi druge evropske dežele. Na zapadu zmagujoči demokratski princip je začetek nove dobe, je nekak zaključek povojne psihoze, ki je prevladovala Evropo in jo deloma še prevladuje od 1. 1918. dalje. Tudi Italija je pričela čutiti ta preobrat in nanj reagirati.*1 Kriza fašizma v Italiji nam to dokazuje.
Fašizem je sad povojne duševnosti, sad gospodarskih in socijalnih razmer, ki so nastale vsled vojne. Fašizem je protirevo-iucija boljševizma, je obramba kapitalizma pred grozečo poplavo rdeče razlastitvene in vse podiralne diktature.
Glavna slabost fašizma je ta, da je to gibanje že davno izvršilo svojo nalogo in se ni znalo prilagoditi, vsaj do sedaj, novemu položaju. Fašizem se je izkazal dobrega v dobi meščanske gverilje, toda v dobi, ko bi morala nastopiti mir in delo, je napravil velike napake.
Diktatura ene osebe ali ene stranke se danes upira splošno prevladujočemu svetovno političnemu nazoru v Evropi, ki je demokratičen. Vpliv zmagujoče demokracije se opaža tudi v Italiji baš v tej krizi fašizma, ki traja od Matteottijevega umora dalje.
Kljub vsem zaslugam, ki si jih je fašizem stekel za ohranitev kapitalističnega režima in za povzdigo narodne zavednosti širokih množic, je danes skoraj vsa Italija proti diktaturi, pa četudi proti diktaturi sedanje vladajoče stranke.
Fašizem je zrastel v izjemnih razmerah in je kot tak vsekakor začasen. S prenehanjem nenormalnih razmer je fašizem v sedanji obliki nevzdržen. Zatorej stoje danes vodite!^ fašistovske stranke pred alternativo: ali se odreči diktaturi in iz]
^ *eme-
niti oblike političnega bojevanja, aH pa propasti.	,
Slučaj Matteotti je več aH manj poislran-skega pomena. Nikakor ne moremo*trditi, da bi bila tragična smrt omenjenega socialističnega prvaka povzročila sedanjo krizo fašizma. Ta slučaj je'dal le povod, da se je javno mnenje predčasno ojunačilo in dalo razumeti fašizmu, naj odpusti vijake diktature v svoje in v korist naroda.
Mussolini sam je bil presenečen, ko se je raznesla vihra po vsej Italiji po onem zločinu. Za hip je izgubil ravnovesje, izgubil je ono potrebno trdnost in isamozavest, toda kakor je bil ta hip kratek, tak<o je bil usoden za fašizem v sedanji obliki.
Vsak dan zamoremo opazovati, kako si prizadeva fašistovska stranka zavo*jevati prejšnje mesto, toda vse zaman. Fašistov-■ski prvaki so poskušali zabrenkati na vse strune. Sladke obljube in vabila na opozicijo so se vrstile z najraznovrstnejšimi grožnjami, kakor «bartok>mejska noč», <stelja za fašistovske srajce», «srednjeve-ške sramotilne kletke* itd. Politična literatura zadnjih tednov mrgoli takih groženj in zares originalnih domislekov. In uspeh: opozicija, pa ne samo ona na Aventinu, vztraja na tem, da je treba diktaturo zrućiti.
Položaj je torej sedaj tak-le: na eni strani fašizem v obrambi svoje postojanke, na drugi pa parlamentarna opozicija v pasivni rezistenci, dalje proti fašist o viska propaganda vseh političnih nasprotnikov fašizma in javno mnenje. Fašisti sami so razdelili Italijane v dva razreda. V vladajoči razred, ki šteje en milijon oseb in ki je poklican, da vlada nad ostalimi 39 milijoni.
Vprašamo se, kako bo' končal ta boj med dvema nasprotujočima si načeloma? Zakaj gre se za diktaturo m za demokracijo. Katero načelo bo zmagalo v tem boju?
Na to vprašanje se da lažje odgovoriti, če si ogledamo, katere Šanse ima na svoji strani diktatura, katere demokracija.
Ni nobenega dvoma, da je ogromna večina italijanskega naroda proti diktaturi in Bi želi normalnih razmer nazaj. K tej večini smemo danes prišteti tudi velik del italijanskih intelektualcev, ki mnogo zaležejo. Drugič je zmaga demokratskega načela v političnem življenju Anglije, Francije in drugih držav velikega pomena. Italija živi v krogu družabnih organizmov, ki so de-nokratično vladanj, kjer je nasilje osovraženo, kjer je diktatura na slabem glasu. In dalje moramo pomisliti, da je v zapadnih velesilah zavladala demokracija v glavnem zato, ker stoji v .službi kapitalizma, kakor se zdi to na prvi pogled paradoksno. Edino-le demokratične vlade so bile sposobne začeti z mednarodnimi pogajanji. Le z njih pomočjo je bilo mogoče priti do londonskega sporazuma, edino z njih pomočjo se da d oseči količkaj trajni mir.
Svetovni kapitalizem je ravnotako potreben miru, kakor so ga potrebne ljudske množice. In v tem skupnem interesu velikega kapitala in ljudstva je jedro sedanjega položaja v Evropi. Nacijonalno-imperijali-atične težnje raznih narodov ne morejo in ne smejo priti do razmaha, Če naj se ohrani vsem tako potrebni mir. Diktatura kjerkoli pa je stalna nevarnost za demokracijo. Će pomislimo, da je tudi Italija odvisna od inozemskega kapitala, tedaj je jasno, da mora upoštevati svetovno-poli-tični položaj. In tako je danes ta položaj fašistovski diktaturi nadležen. In ta okolnost je velik plus demoliberalnih struj v Italiji.
Kakor se vsak organizem bori proti smrti, tako se bori fašizem za svoj obs»^j*
7 VCPfTli arar^oitM I« — _ X_- C. »!_____ «
na svoji strani res da nekaj uspehom v zunanji in notranji politiki, toda teh uspehov ne more plačati italijansko ljudstvo s tem, da žrtvuje svojo svobodo politični diktaturi. Dalje vemo, da ima fašizem v rokah državni aparatima vojsko, orožnike, policijo, toda ali je mogoče kljub temu dolgo časa vladati deželo, ki je po ogromni večini nasprotna sedanjemu režimu?
Rešitev fašizma je odvisna od tega, če se bo znal prilagoditi novemu položaju, če se bo izkazal dovolj prožnega. Fašistovska stranka ima vse pogoje napredovanja in življenja, če pojde s tokom čaisa. Tok časa pa zahteva, da se diktatura odpravi, da se vzpostavita usta-va m demokracija na celi črti.
Z drugimi besedmi: Časisrtovska stranka z Mussoimijem vred bo morala deliti oblast z drugimi strankami, z drugimi strujami, ker nima monopola na narodnjaštvo in druge take čednosti.
V zadnjem času opažamo, da so postali fašistovski prvaki nekoliko skromnejši in da so izprevideli, da je treba obrniti jadra. Vendar pa so v svojih posameznih govorniških izpadih tako impulzivni, da zabrišejo sledove svoje trenotne dobre volje. Skoraj gotovo je, da je to taktika otipavanja, ki naj omogoči fašizmu časten umik v nove postojanke. Ta umik utegne (trajati morda še več mesecev, slednjič pa pride do onega, kar zahteva V>k časa. In prehod iz diktature v demokracijo se bo izvršil čisto mirnim evolutivnim potom. Tedaj tse zaključi povojna revolucijonarna doba v Italiji.
Priprave za kongres v LIvomu
Grupacija liberalcev - Piogrna kongresa
RIM, 30. Ni ga lista, ki bi se ne bavi! z bližnjim kongresom liberalcev, ki s« otvori v soboto predpoklne v Livorniu. Glavno glasilo fašistovske stranke «Pcvpolo d'Ita-lia» sicer pravi, da fašiste malo briga, kakšni bodo zaključki kongresa. Omenjeni list tudi trdi, da so se liberalci organizirali v stranko le pod pritiskom fašizma in da se imajo le fašistom zahvaliti, ako danes lahko tako oblastno nastopajo. Kljub pisanju tega fašistovskega lista je pač gotovo, da je kongres v Livornu izredne važnosti za ves nadaljni politični razvoj v Italiji. Sicer bi ,se Mussolini prav gotovo ne bil tako trudil, da si pridobi zopet naklonjenost liberalcev.
Na kongresu se bodo pojavili dve izraziti struji. Ena bo zastopala stališče, naj liberalci brezpogojno podpirajo fašistovsko vlado; druga pa bo skušala prodreti s predlogom, naj stranka odpove vsako delovanje Mussoliniju, Prvo strujo zastopa predvsem on. Salandra, ki se sedaj mudi v Ženevi na zborovanju Društva narodov. On; Salandra je izjavil, da se ne bo vmešaval v notranje politične zadeve, dokler bo zastopal Italijo v inozemstvu. Gotovo pa je, da Salandra daje navodila svojim pristašem v Italiji.
Katera struja bo zmagala, je pač težko reči. Splošno pa prevladuje mnenje, da bo kongres našel srednjo pot; to se pravi, da bo prišlo med obema strujama do kompromisa v smislu, da liberalci obljubijo podporo Mussoliniju, a le na podlagi določenega programa. Na ta način bo prišlo na kongresu do nekakega centruma v liberalni stranki.
Dnevni red kongresa liberalne stranke
GENOVA, 30. Drugi kongres italijanske liberalne stranke se vrši 4., 5. m 6. oktobra v Livornu (gledališče Avvalorati). Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo strankinega vodstva in diskusija. 2. Sindikalni problem. Poroča on. prof. Alberto Giovannini, 3. Zunanja politika. Poroča on. prof. Arrigo Solni. 4. Država in krajevni zavodi. Poroča on. Michelino Coggi. 5. Statut stranke. 6. Poročila in razni predlogi sekcij. Kongres prične z delom 4. oktobra ob 10. uri predpoldne.
Beograd iz vedno v pričakovanju
Radičevci stopio t vlado, ako treba«, pravi dr. Maček - Zahteve zemljoradnikom
BEOGRAD, 30. (Izv.) Vladi prijazni krogi trdijo, da ie po včerajšnji avdijenci Davi-doviča pri kralju položaj končnoveljavno razčiščen. Tega mnenje je tudi ministrski predsednik Davidovič, kakor je »am zatrdil časnikarjem po avdijenci. Davidovič je poročal kralju o delovanju vlade; povedal mu je, da s« sestane narodna skupščina prihodnji teden. Dalje je Davidovič obvestil kralja o akciji Davidoviča za ustalitev vlade. Kralj je nato pripomnil, da ni taka akcija potrebna.
Opozicijski tisk z vidnim zadovoljstvom ugotavlja, da ni še kralj podpisal ukaza o imenovanju novih ministrov. Za nove ministre pridejo v poštev naslednji radičevci: Maček, Predavec, ing. Košutič in Jalža-betič. Na drugi strani pa je vlada prepričana, da bo kralj še danes ali jutri podpisal ukaz o imenovanju. Zdi se, da postaja tudi med beograjskim prebivalstvom razpoloženje za vlado vedno večje.
Precejšnje zanimanje v političnih krogih je vzbudila vest, da je danes odposlanstvo zemljoradnik*) v prosilo pri Davidoviču za avdijenco. Odposlanstvo je predložilo ministrskemu predsedniku zahteve, ki jih vsebujejo resolucije, sprejete na zemljoradni-škem kongresu. Zemljoradniki so Davidoviču zagrozili, da ne bodo več podirali vlado, ako ne bo upoštevala njihovih zahtev.
Radićevi delegati v Beogradu
BEOGRAD, 30. JIzv.) Danas zjutraj so prispeli v Beograd iz Zagreba 4 delegati HRSS, med njimi Maček in Prsdavec. Dr. Maček se je sestal z Davidovičem. Temu sestanku pripisujejo veliko polit, važnost.
Dopoldne se je vršila tudi konferenca federalističnega bloka, katere so se udeležili tudi Spaho, Maček in Korošec. Po konferenci je dr. Maček podal dopisniku ^Narodnega Dnevnika« naslednje izjave:
«Z Davidovičem s« nisem mogel dolgo Časa sestati; končno pa se mi je nudila prilika, da sem se z njim razgovatjal. O našem vstopu v vlado se nisva pogovarjala. Moram pa vam reči, da sedaj ne bomo stavili pri vstopu v vlado nikakega vprašanja, tudi glede ministrskih portfeljev ne. Ako ne d>o potreba, ne bomo stopili v vlado, zlasti ako bomo naleteli na kake
DNEVNE VESTI
Hi Mm Mira i Mi!
Kolikokrat smo že morali ugotoviti, da je zakon le kos papirja, kadar ga razne osebe morajo izvajati neposredno nad našim narodom. Ali nismo že neštetokrat dokazali, da je Gentile-jeva reforma nadvse krivična, podkrepili smo to trcfitev z dokazi vsestransko; nič ne pomaga!
Nešteto pritožb od strani prizadetih sta-riše v nam prihaja, kako razna vodstva za
štovanja imajo ohlastva napram podrejenemu osobju. Razburjenje je veliko, kupa je napolnjena. Ošabnost gospode, ki se čuti tako varna na svojih stolčkih, je dosegla tako stopnjo, da še nikoli tako. V svojih najbolj črnih dnevih ni bilo učite.Lj-stvo naših krajev tako žaljeno, kakor se to danes godi.
H koncu pa vprašujemo še: kaj bo a
slovensko šolo? Ali je res mogoče, da nam
jo Italija Mazzinijev in drugih velikih idealni K mnj	4.1.__~' _ 1___ - n
« • . . . ~ .	- . r, z,a. nitl mož na tak način odpravi? .
seda, T okoli« Trsta zavrača,o stanse, ta Se nikoli se ni naš rod na tem ozemlju
nahajal v tako kritičnem položaju kakor
prijavljajo svoje otroke k pouku materinščine v dodatnih urah. — Ignorirajo voljo starišev! Brez vsega dvoma je mogoča samo ta alternativa, da voditelji ne poznajo šolskega zakona, ali pa da imajo posebne tajne instrukcije. — Le to dvojno je mogoče in radi tega res ne vemo, ali je to nespo-štovanje zakona in direktna nepokorščina, ali pa je zakon res le cunja in samo za oči, ne pa za izvajanje!
Enega kot drugega ne moremo odobravati, ker bi to bilo prvič zaničevanje avtoritete, a drugo bi bilo hinavsko zavijanje resnice!
S takim postopanjem nas ne more nobeden prepričati, da je zakon vzvišeno nad vsakdanjostjo ter se mora do pičice točno izvajati — Će je zakon tudi za nas postavljen, potem veleučeni in spoštovani gospod kr. šolski skrbnik v Trstu, zauka-žite podrejenim organom, da naj spoštujejo zakon, če ste pa to Vi zanka zali, povejte odkrito. Vam bomo hvaležni!
Ne odnehali«!
Stadioni Šoloobveznih otrok I
Razna vodstva ljudskih šol v okolici Trsta so potom svojih predstojnikov zavr nila Vaše prijave ob priliki vpisa v šolo.
Prozoren je namen teh gospodov, Id mislijo, da vrše velepatrijotično delo, če ignorirajo in prezirajo odredbe zakona in Vašo očetovsko in materinsko skrb, upajoč s tem Vas ustrašiti, da odnehate od take zahteve, da bedo potem lažje teptali slovenski rod!
Ne odnehajte, predstavite se ponovno pri šolskem vodstvu in pokažite, da je zakon,
1<Ll	št 2185, z dne L oktobra 1923., ki Vam
^aprekeTt« 5Tone"strani, * V ^tem" slučaju	dovoljuje!
Pred koncem diktatore na Španskem
MADRID, 30. Predsednik direktorija general De Rivera je izrazil dopisniku agencije «Fabra» svoje zadoščenje nad položajem operacij v Maroku. Na vprašanje, če bo parlament, ki ga bo sklicala patrijotična zveza, imel značaj konstituante, se je De Rivera omejil na izjavo, da bo prva redna vlada, ko bo sestavljena, sklicala parlament, ter je dostavil, da ne spada ta naloga po njegovem mnenju v delokrog vojakov, ki se bodo marveč povrnili k svojim posebnim funkcijam, kakor hitro se bo ustalil politični položaj Španske.
Španska ofenziva v Maroku
MADRID, 30. Uradno poročilo o situaciji na maroškem bojišču pravi; Naše čete nadaljujejo prodiranje proti Ksauenu m so zlomile sovražni odpor. Po izpraznitvi postojank pri Garcigi, A Kri in Tahabovdi je sovražnik napadel Sonk Jemister ter utrpel velike izgube. Španske čete so vkorakale v mesto Kekuan.
MADRID, 30. V pogovoru s poročevalcem agencije Fabra v Centi se je predsednik direktorija general De Rivera izrazil jako zadovoljivo o razvoju bobnih operacij in disciplini španskih čet na maroškem bojišču.
Bratianu pojde na Dunaj
BUKAREŠT, 30. Ministrski predsednik Bratianu pojde prihodnji teden na Dunaj v obisku h k^ncelarju Seipelu.
bomo ostal! do vlade v dosedanjih odno-šajih in jo bomo podpirali. Politika sporazuma stoji, toda m«nja se taktika napram položaju.* Ob zaključku je dr. Maček še dostavil, da ostane stališče HRSS napram vladi neizpremenjeno.
V opozicijskih krogih trdijo, da pomeni izjava dr. Mačka popolni fijasko politike HRSS in vlade same,
Čehoslovaški parlamentarci pri kralju
Aleksandru BEOGRAD, 30. (Izv.) Danes dopoldne je odposlanstvo čehoslovaških parlamentarcev s čehoslovažkšni senatorji posetilo predsednika narodne skupščine Ljuba Jovan ovi č a. Odposlanstvo je vodil čehoslo-vaški poslanik šeba. Odposlanstvo je bilo tudi pri kralju v avdijenci. Kralj se je zlasti zanimal za rodbine onih čehoslovaških vojakov, ki so bili ustreljeni po pre-kem sodu v Kragtijevcu.
Manjšinsko vprašanje na Bolgarskem
SOFIJA, 30. Včeraj ae je tu vršilo veliko javno zborovanje, kjer se je razpravljalo o vprašanju manjšin. Shod je otvoril nadškof Sofije mons. Štefan. Govorili 90 profesorji Kirov, Michev in Molov ter predsednik odbora za manjšine Dickenson Ramsey, ki so povdarjali, da je pravična rešitev manjšinskega vprašanja človečan-ska dolžnost vsega civiliziranega sveta. Zborovanje je zaključil nadškof Štefan s posebnim govorom.
Društvo narodov
ŽENEVA, 30. Zastopniki Anglije, Francije in Italije so «e včeraj popoldne posvetovali z japonakim delegatom Išijem, da bi s® našel sporazum glede japonskega upiranja proti gotovim določbam protokola o razsodišču. Pomisleke Japonske so sedaj formulirali v dodatni predlog k členu 6. protokola, v katerem zahteva Japonska, da se črtajo one določbe protokola, da ima brez drugega veljati za napadalca ona država, ki se zaplete v vojno z drugo državo zaradi spora, ki spada izključno v kompetenco dotične države. Sedaj je mnogo upanja, da s* bo dal doseči sporazum, s čemer bi bila odpravljena zadnja ovira za sprejetje protokola po komisiji in potem tudi po plenarni seji.
Gledališče zgorelo
j . .	, _ *-----, LUZERN, 30. Občinsko gledališče
vsemi sredstvi m močmi. Fašizem ima zgorelo do tal. Človeških žrtev ni bilo.
je
Meščanska vojna m Kitajskem
SHANGHAI, 30. Boji, ki so se vršili pretekli teden, so ostali brez vsakega vpliva na celokupni potek vojnik operacij v vseh odsekih. Na Črti Houang Tou Luiho je pričel general Tke Kiaag v soboto z ofenzivo, medtem ko so prešle čete Hianga Tseua v protinapad. Dne 28. septembra sta poročala oba nasprotnika o znatnih uspe-
Angleška opoddfs proti ruski pofodbi
LONDON, 30. Kakor poroča «Daily Te-legraph*, ne bo razprava o reformi do£o^-vora glede Irskega vprašanja, katero bo MacDonaid sam načel v dolnji zbornici, izzvala resnega odpora s strani konservativcev m liberalcev. Medtem pa naznanja «Times*, da se bo opozicija uprla odobritvi angleško-ruskega dogovora.
Oni pa, ki bi se jim ponovno dogodila ta protizakonita krivica, naj se javijo, da raz-tolmačimo vodstvu, ka; je zakon.
Križen pol nnlega ucffelisfua
Šolska reforma bivšega ministra Gentile-ja nas je hkratu oropala ljudske šole, na katero smo biii po pravici ponosni. Odmevi te reforme se zlasti bučno ponavljajo ob začetku Šolskega leta.
Tudi leto« so bili s 30. septembra odpuščeni vsi provizorično nameščeni učitelji, kar jih ni bilo imenovanih za definitivne od vojnih časov sem. In to kljub temu, da sam Gentilejev zakon veJeva, da bi morali učitelji po tretjem službenem letu dobiti stalno mesto. Na ta način je torej zopet približno 1/3 naših učiteljev na cesti brez kruha. Zato pač skrbi zakon, ki odpravlja z letošnjim letom tudi druge razrede slov. ljudskih šol. Do danes ni za približno 250 naših učiteljev in učiteljic nobenega upanja, da dobe kje kakšno mesto. Imamo učitelje, ki že 15 let službujejo, pa so še vedno provi zori čni in danes vrženi na ulico.
Posebno brezobzirno je dejstvo, da se učiteljstvo odpušča baš tedaj, ko prične šolski pouk. Kakor da ni bilo časa povedati tem trpinom že poprej, da si zamorejo poiskati drugje kakšno službo, ali da bi sploh zvedeli, na kakšnem stališču so.
Kaj naj porečemo k takšnemu brezobzirnemu in brezsrčnemu postopanju? In dalje: Nova imenovanja Še vedno niso objavljena. Po Gentilejevem zakonu bi se morala imenovanja izvršiti pred začetkom šolskega leta.
Provizorični učitelji, ki so bili odpuščeni, čakajo torej še z majhnim upanjem doma, da morda le dobe kakšno mesto. Toda s poitalijančenjem drugega razreda ;se to upanje skrčuje na minimum. Tako poginja naša šola, tako se izgublja naše učiteljstvo, ki nima nikjer zaslombe, nikjer zaščitnika, nikjer pomoči.
Kako brezobzirno se postopa z učitelj-stvom, naj nam pojasni sledeči dogodek. Učitelji, ki šo prosili za mesta, morajo priti osebno na šolski proveditorat v Trst, da tam zvedo za svojo usodo. Razume se, da je na hodnikih vsak dan gneča, ker se gospodje uradniki do 11. ure ne zmenijo
za čakajoče vzgojitelje mladine. Ni čuda, če se poloti kakega posameznika nestrpnost in da postane razdražljiv. In tako se je zgodilo, da je (bila neka učiteljica iz Furlanije (Videmščine) nemilo zadeta, ko je zvedela, da so *~jo prestavili v neko zakotno hribovsko vas po tolikih službenih letih. Končno je tudi učiteljska raja iz mesa in krvi. Vzkipelo je v revici in dala je duška svoji upravičeni jezi.
Zgodilo se je nekaj, česar ne bi nihče med čakajočimi ljudskimi pionirji ne pričakovat Uradnik je priropotal na hodnik in ukazal zapoditi vse učitelje m učiteljice ven kakor pse!
To je sramota, pa ne za učitelje, pač pa za one, ki so dolžni Čuvati dostojanstvo človeka m se brzdati tudi takrat, Ča imajo slučajno učitelje pred seboj.
Ta doogdek nam kaže, kako malo spo-
danes. Naše poslednje kulturne vrednote se polagajo na žrtvenik slepega nacionalnega imperijalizma, katerega načelo je: vse zame, za druge nič. Ta ostudna morala je vodilno načelo. Proti taki morali se moramo upirati z vsemi silami!
Finančni ihantol na Dunaju
Vsa dunajska javnost se peča s finančnim skandalom Dunajske Depozitne banke. Državno pravdništvo je izdalo zaporno povelje zoper predsednika Depozitne banke Goldsteina, zoper njenega generalnega pooblaščenca Neu-manna in generalnega predsednika Castiglio-nija.
Vsi ti visoki funkcijonarji velikega dunajskega denarnega zavoda so tuji državljani: Gold-stein je nemški, Neumann ogrski, a CastigHoni italijanski državljan.
Gre za tatvino važnih dokumentov te banke, ki jih je proučevalo sodišče v svrho ugotovitve taktičnega denarnega stanja tega zavoda. Ker je sodišče mnenja, da se hoče s to tatvino prikriti vrednosti v banki, je padel na imenovane funkcijonarje sum, da so sami organizirali tatvino važnih listin.
Oblasti so izvršile v njihovem stanovanju hišno preiskavo. Zaplenile so različne dragocenosti, vrednostne papirje, niso pa našle nika-kih dokumentov, ki bi zadevali Depozitno banko, kajti Castiglioni se je nepričakovano odpeljal v Milan. Goldstein v Berlin, a Neumann v Budimpešto.
Kaj naj pomeni ta beg bankirjev Depozitne banke na Dunaju? O Castiglioniju, ki je baje rodom Tržačan, krožijo govorice, da se je nahajal v zadnjem času v velikih denarnih stiskah in je prosil Banca Commerciale Italiana za kredit v znesku 120 milijonov lir, s čimer bi mogel poravnati vse svoje obveznosti napram Depozitni banki. Pač pa bi moral zastaviti prvi vse svoje efekte in vse svoje nepremičnine, zlasti pa dragocene zbirke umetnin.
V bančno afero je bil zapleten tudi generalni ravnatelj Depozitne banke Hilbert Pick, ki je v nedeljo zvečer izvršil samomor v Badcnu, ko je zvedel za sodnijsko postopanje napram funkcijonarjem imenovanega zavoda.
Po zatrdilu nekaterih dunajskih Časopisov znaša dolg ozir. priman:kljaj Depozitne banke ogromno svoto 300 milijonov zlatih kron.
Vsi ti skromni podatki nam zanesljivo pričajo, da bodo prihodnji dnevi prinesli več luči v senzacijonalno afero dunajske Depozitne banke in odkrili prave krivce teh bančnih sle-Parij.__
Izpiti na učiteljišču v Tolminu. Ravnateljstvo kr. učiteljišča v Tolminu naznanjaj Dne 6. oktobra ob 8. uri pričnejo zreloaLti izpiti (esami di licenza) za repetente rokov šolskega leta 1922-23 ter dopolnilni izpiti (esami di integrazione) za one, ki so po premirju do Šolskega leta 1921-1922 dovršili zrelostni izpit v inozemstvu. Poslednji so dolžni podvreči se izpitom iz italijanščine (jezik in leposlovje), pedagogike, zgodovine in zemljepisja. — Izpite bodo polagali lahko tudi oni repetentl rokov pred šolskim letom 1922-23, ki niso mogli tega storiti radi vojaške službe ali iz kateregakoli važnega vzroka v prejšnjih rokah, toda le pod pogojem da privoli v to prosvetno ministrstvo. Dne 11. oktobra se bodo vršile praktične izkušnje za izpit usposobljenosti.
Srpska cerkvena občina v Trsta javlja, da se bo vršilo vpisovanje v otroški vrtec, kakor tudi v ljudsko šolo počenSl z današnjim dnem, sredo 1. okt. dalje do nedelje, in sicer od 9. do 12. ure v ul. Belimi št. 7/1.
Kontumacija psov. Občinski zdravstveni urad poroča, da so bili ukinjeni kontumacijski ukrepi, izdani z okrožnico tega urada štev. 30—40 od 19, avgusta 1924.
Ostanejo pa še nadalje v veljavi sledeči predpisi: a) Psi, ki se nahajajo na ozemlju tržaške občine, se morajo naznaniti na občini v svrho registraerje; b) na ulicah tn drugih javnih prostorih morajo psi nositi nagobčnike; c) smejo se držati brez predpisanega nagobčnika pri-čuvaji v ločenih krajih, ki jih imajo čuvati, nadalje lovski in ovčarski psi za čas, ko se uporabljajo za čuvanje čred in za lov.
Nalezljive bolezni. V preteklem tednu od 20. do 27. septembra je bilo prijavljenih v tržaški občini 11 slučajev davice, 28 slučajev škrlatice, 12 slučajev tifusa, 1 slučaj paratifu-sa. V istem času jih je umrlo: 1 za davico, l za škrlatico in 1 za tifusom.
Druitvene vesti
Slov. akad. fer. dr. «Balkaa», Danes točno ob 14. ari se vrši društvena odborova seja. Vabljeni so tudi stari odborniki. Seja se vrši v pisarni D. M. — Predsednik.
Šentjakobska Čitalnica Trstu. Danes ob 8. uri zvečer izvanredna odborova seja. Točnost in poJnoitevilnostl — Predsednik.
Učiteljsko društvo za Trst in okolici bo imelo v nedeljo ob 10 pri Sv. Ivanu (Narodni dom) izvanreden občni zbor. — Predsednik.
Tnčičevo «Golgato», dramo v treh dejanjih« priredi «Dram. Klub visokoiolcev* na Konto« velu v nedeljo, dne 5, oktobra X. I. ob 17., in Sicer v prid Dijaški Matici. —
Efektna drama je <0 iz samostanskega življe« nja. Mlad človek bije v svoji notranjosti boj proti zahtevam krvi. Toda kri je močnejša nego njegovo hotenje. Na to hotenje vpliva slabo gnusni občutek laži in Hcemerstva, pogin načr« tov in nad. Vda ee silnemu klicu življenja, ob* jame ga, izpij« do zločina. Kot razvalina Živ*
ljenja. wtehe ta pufcmo tam, kjer m j« ro- .omeniti, d* ga je ravi 3fl iMot greh» lako m K »kazal nekdo,, tega, da je šel z njim Id f močnajikot oo » m ol ni te Id bo On se je pii tej priliki na kriiu. A Njegovi služab-povo^jhro ■ svojun prokle t-
ftzptt mecto miki n i sivom.
. Igrakiso na ter gg. Pahor, nova hi drugi K obtiči udeležbi ob navadni vrl
b te Mero,
te Idvfje in TraU ka-gdč. Lina Furia-
B anteni
— Na«
kldb. — Da-
ačebrfk.
SPORT
Ndgomet*
V nedeljo dne 5- oktobra a« bo vtiila t Koprni na igrftču «Jadran-a» nogometna tekma med «Jad ranom in M. D. P. Opčtne, ob 2 pop. Zvečer ®e vrši na prostem in ne, kakor včeraj pomotoma objavljeno, ▼ dvorani Siškovič, zabava, katero priredi «Jadran». V nedeljo vsi v Kozino.
Tekma, katera se je vršila dne 2R. 9. na igrišču •Jadrana* med S. K. •Jadran® II. četa Herpelje-Kozina in Tržaškim S. K «Tergeste*, končafa z neodločenim rezultatom 2 : 2.
Iz triaikega itvllenla
Na groba svoteiSa moža ve hotela nmretL
!a je ravno Mosettig pripravil do ▼ Capatovo etanovanje. seveda prišteval kot zaupnik ter je šef z Mose-ttigem, misleč, da Jre za resno operacijo. Na vsak način ne predvideva kazenski rak oni k kazni za onega, ki sodeluje v nevednosti. Najbolje pa dokazuje sle-deči slučaj: Eden prosi drugega, naj mu drfi lestvo, češ da ko šel čez zid, k zaročenki. Dobro, oni drži lestvo. Oni drugi pa ne gre k zaročenki, temveč naravnost krast. Oni je seveda držal lestvo in s tem pomagal drugemu, da je šel krast. To dejanje pa je izvršil v nevednosti in zato ne more biti kaznovan. Isti slučaj se jt pripetil Razemu: on je vedel, da
£e Mosettig izvršiti preiskavo, ni pa vedel, da >preiskava nelegalna. Govornik je podal potem Razemov življenjepis, ki je zelo žalosten in usmiljenja vreden. Na koncu svojega govora je predlagal, naj 9e Razema oprosti, ker je popolnoma nedolžen m ker ima že itak prestati hudo kazen.
Odvetnik Robba, ki brani tri obtožence, Menk>, Medeota in Covacicha, je omenil, da m Meula na noben način kriv izsiljevanja, in
621etni Anton Bajt iz Kamaega po žici na des-
valovi Bajta, ki je bil že v bližini desnega brega, od vrvi ter ga pogoltnili. Utopljenca dose-daj še niso našli.
Ne hranite doma denarial V nedeljo so zlezli neznani tatovi po lestvi v spalnico gospe Marije Gregorič v Sempasu ter ji odnesli iz omare 3000 lir.
Streha se je udrla. Vsled poslednjih nalivov se je udrla v nedeljo zvečer streha hiše št. 1 v Via Croceria, ki je last gospe Muravec. Velika sreča je, da se takrat ni nahajal nihče ne v j v hiši, ne na ulici, ker drugače bi bile človeške žrtve neizogibne.
Iz Podmelca. Po poldrugoJetnem prisiljenem mrtvilu, si prizadeva naš» «Čitalnica» da se razgiblje k novemu življenju. Stare zapreke, ki so jo zavirale, da se ni mogla razmahniti z vsemi silami, ki jih zmore, so sicer še tu, toda že se bo vsakdo zavedal dolžnosti, ki jih ima do sebe in do
C«im na trgu Cavour
dne 30. m. m. (Oddaja na debelo)
to radi tega, ker se je ugotovilo, da ni policist j onih krepkih Podmelčanav, ki SO pred petin da ni nikogar opeharil. Bil je policijski za- i desetimi leti globoko zaorali "
v ledino
upn&. Sicer je to jako slab in obenem zadnji . splošne otopelosti s svojim vztrajnim de-
__ _____ svojega moža je
Težko breme je postalo življenje 62-letni vdovi Emiliji Taddei, odkar ji je pred dobrim letom umrl mož, ki ji je bil dolgo vrsto let zvest <lrug. Starka ni mogla preboleti bridke izgube; večkrat je rekla svofi hčeri, s katero je stanovala v ulici Rossetti št. 14, da želi končati dni svojega življenja na soprogovem grobu. Hči jo je tolažila, a je ni mogla odvrniti od žalostnega naklepa.
Včeraj opoldne, ko je hči, ki je uradnica pri neki banki, prišla h kosilu, ni našla matere doma. Deklici je takoj šinila v glavo zla slutnja, da je ma-ti izvršila že delj časa nameravani žalostni korak. Sedla je v avtomobil ter se z vso naglico odpeljala na pokopališče, kjer se jc prepričala, da je bila njena slutnja resnična. Našla je mater, ki je bolestno ječala na grobu svojega moža. Obupni klici uboge deklice so vzbudili pozornost nekega mestnega stražnika. Ta je obvestil o dogodku rešilno postajo. Na lice mesta prihiteli zdravnik je starki, ki je izpila precejšnjo količino lizoia, podal prvo pomoč, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeK v smrtnonevarnem stanju.
Strup — zdravilo za srčne rane. Nesrečno
ljubavno razmerje je zagrenilo življenje 25-let-ni zasebnici Mariji Taborč, stanujoči v ulici istituto št. 19. Njen dragi, ki ji je bil prisegel večno zvestobo, si ji je izneveril. Deklico je to hudo zabolelo; zdelo se je, da more le smrt ozdraviti njeno bolno srce. In včeraj zjutraj je deklica v svojem stanovanju izpila okoli 100 gramov lizoia.
Kmalu potem so domaČi prišli na sled njenemu obupnemu činu; poklicali so na pomoč zdravnika reiilne postaje, ki je dognal, da j« stanje deklice zelo nevarno. Potem ko ji je iz-pral želodec, je dal zastrupljenko prepeljati v mestno bolnišnico.
Po krvavem dogodku v starem mestu. — Cafegni je streljal na svojo ženo iz ljubosumnosti? Krvava drama, ki se je predpreteklo noč odigrala v ulici Caprtelli, je še vedno zavita v tajnost. Kakor smo poročali v včerajšnji •Edinosti« je bila Cafsgnifeva prepeljana v nevarnem stanju v mestno bolnišnico. Stanje nesrečne ženske se je precej ziboljšalo in je upanje, da bo okrevala. Včeraj je bila Cafanijeva ponovno zaslišana, a ni povedala nič novega.
Cafagni, ki je po krvavem dejanju izginil, je bil pozneje aretiran in odveden na orožniško postajo v ulici Orologio. Pri zaslišanju te mož trdovratno molčal. Na noben način ni hotel povedati, zakaj je streljal na soprogo; rekel je, da bo govoril o tem le pred preiskovalnim sodnikom.
Sodeč po izjavah oseb, ki so poznale Cafa-nija. je izvršil mož krvavo dejanje iz ljubosumnosti.	.	m
Kolesarjeva nezgoda. Železničarja Antona Razmann, starega 43 let, stanujočega v Bazovici št. 36, je včeraj doletela huda nezgoda. Ko je okoli 6. ure vozil s kolesom po ulici Burlo, so se mu nenadoma zlomile «vilice» pri kolesu. Razmann je padel na tla ter se pri tem hudo pobil po glavi. Ponesrečenec se je zatekel v mestno bolnišnico, kjer so mu obvezali rane, ozdravljive v 3 tednih.
Smrtna nesreča v prosti luki V. E. III. Sinoči okoli 18. ure se je pripetila v prosti luki V. E. III. grozna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev.
Na parniku «Barion», zasidranem pared hangarjem št. 17, je bHa sinoči zaposlena z razkladanjem vfrčja skupina težakov, kateri je načeloval njihov vodja Rihard Be-nedetti, star 34 let, stanujoč v ulici Cristo-foro Canceflieri §t. 95. De-lo je vrvelo s polno paro, ko se je Benedetti podal v skladišče parnika, da bi vkLel, kako gre z razkladanjem. Nesreča je hotela, da se je tedaj pri hidravličnem žrjavu, ki je dvigal vreče cementa iz pamikovega skladišča, utrgala jeklena žica in ves tovor — kakih 20 vreč — je padel nazaj v skladišče. Težki tovor je padel na Benedettija, ki je obležal težko poškodovan. Tovariši so nesrečnega moža prenesli na krov, istočasno je bila obveščena o dogodku rešilna postaja. Na lice mesta prihiteli zdravnik je ugotovil, da ima Benedetti zmečkan prsni koš in težke notranje poškodbe. Stanje ponesrečenca je bilo smrtnonevarno, zato [a je dal prepeljati v mestno bolnišnico; a je nesrečnik kmalu po prihodu iz-
poklic. Kot tak je zalezoval one trgovce, ki j lom, ki ga mlajši niso zmogli več pozneje,
so hoteli s strupeno kokaino okužiti na stoti- ; bomo premogli tudi te. Sicer pa, če ne bi ne Vfa&i. Edino, kar se je ugotovilo tekom pro- '	"
na račun Metile, je to, da je zalezoval za-
strupljava ice ljudstva. To je vse, drugega ni na njegovem računu. Kakšen prestopek je torej izvršil Meula? -Meula ni izvršil ne preiskave, ne izsiljevanja in ne sleparije; torej je pri vsej stvari nedolžen in zato naj oprosti.
Mimogrede se je govornik spomnil Mosetti-ga ter omenil med drugim, da je ugotovljeno, da je Mosettig obvestil o preiskavi policij, inšpektorje Pertoka in viteza Adarnija. V tistem času — je nadaljeval govornik — pa ni moralo biti na kvesturi vse v redu, to vemo vsi, kajti nekega dne je kar izginil komisar Adornt, Per-iolra so poslali v pokoj, Mosettig je pa končal v zaporu. Zakaj se godijo "take krivice? Ali naj se pošljejo vai v zapor, ali pa na sprehod... Pravica je za vse enaka ...
Tedaj je govornik pokazal na Medeota in dejal:
omagali zaprek, ki so močnejše kot naše sile, nič za to; — storimo vsak svoijo dolžnost, to se pravi, naredimo vse, kar v danih razmerah zmoremo, in odvisi le od našega prizadevanja, pa bo mnogo storjenega, — več kot si pri nas kdo le sanjati upa.
Torej na dan vsi, ki vas zadene! K občnemu zboru v starem društvenem prostoru v nedeljo dne 5. okt. t. 1. po lr Kako pa naprej bo vsak lahko povedal svoje misli.
Tudi starejši ne stojte brezbrižni ob strani z izgovorom, da je to le za mlade; vsakdo ima svoi delež na pravici do
Vrsta sočivja ozir. sadja
česen ••■•«•••4
rdeča pesa......
korenje
glavato zelje . • . •
karfijol...... •
Čebula........
fižol v strokah . . • •
fižol
za 100 kg:
•L 200 .. 80- 40 .„ 80- 50 .„ 160—180 100—1«>0 .„ 60— 70 .„ 60—160 66—100
fige.............. 85- BO
salata.............60—180
limone	13.40
melancane.................30— 50
jabolka............ 50—200
orehi	180—220
paprika............ 40—150
krompir...........• 40— 60
hruške ................80—220
breskve............ 220—«00
grah.............. 230—260
paradižniki	35— 60
melone ....••<•«••» —
CCS pij 0 ■•••••••*••„
radič . . .............40—800
špinača ..............70—100
grozdje........................85—200
buče..............80—120
repa .....................16— 25
Bonna poroiila«
. 0.0295 . 0-0320 .68.25 , .31.55 . .11.50
ogrske krone ....«••• avstrijske krone . . . . • .
Češkoslovaške krone.....
dinarji
leji * . ..•••«.«•< marke .
dolarji.............. 2280
francoski franki..........119.50
^ .. . švicarski franki..........486.—
itanijah.! anglešM funti papirnati......101.75
Benečijske (vojnoškodnlnske) obveznice . .
0-0910
0.0330 68.75 81.80 12.—
2S!S5 120.— 438'— 102.— 82.60
Mali oglasi
svoj deiez na pravici koščka lepšega, višjega življenja, kot je; fflgA g trgovhu> je9tvin, g^ihu,, tobakamo in
MIZARSKT POMOČNIK« tpreten, a« spre P. P. Verjferio 232, mizar
KRONE Lit. 1.92, goldinarji 5.15. VeCJe množine po uvodnik cenah. Via Pondares 6-1.
20
BABICA,
Zdravnik
avtorizirana, razpolago.
aa
sprejema noseče. Dobra postrežba*
Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Sla
vori
vec. Via Giulia 29.
968
KRANE, goldinarje plačam en centesimo več na objavljenih cenah. Urama Pontici Ponte Fabbra 1._ 1244
Lepo posestvo
pri Mariboru ob železnici, obsegajoče okrog 40 oralo* sveta, z enonadstropno vilo (stanovanje na razpolago) pristavo, vinlčarijo, Žganje*2alnico itd. v polnem obratu se proda po zmerni ceni. — Pojasnila daje VorsIC naslednik, Maribor, Slomikov trg 16. (590)
Zlato, srebro, krone, platin, zobovie
kupuje
Zlatarna Albert Povh
Trst. Via Mazzinl *6
(25)
pehanje za vsakdanji kruh — pa tudi Medeotf Poglejte ga tam, kako j dolžnost ima do njega —, čc ne tako, pa
li.--«. (jrtlga^no Korist ima v,sakdo od tega — čeprav se to ne pokaže v lirah —, mlajši in starejši. Z a-1 o naj nihče ne zapira, ko trkamo.
Vesti fi Istre
Gospodinjska šola v zavoda Naše Ljube Go-
DAROVI
7 spomin pok. Danila Pertota sAud. teh. da-.ruje družina Svetka Martelanca L 30 za Dijaško MaMco.
Gospa Josipina Kralj daruje L 10.— «Šol-skemu društvu;>. Srčna hvala!
sedi tih in nem. Enajst mesecev je bil v ječi, žena mu je zbežala in mu pustila dcr~ dva ■otroka, ki sta umirala od lakoti. Ko pa je prišel iz ječe, ni dobd od nikjer niti vinarja. Prodal je vse pohištvo, sedaf je v Črni bedi in čaka obsodbo ... In kaj je naredH tisti revček? Od MoseHiga« svojega predstojnika, je dobil povelje, naj gre z njim izvrSit preiskavo. V svoji j	.	. , , ponižnosti ga je ubogal tn Sei z njim, ne da bi j «F« ▼ Tmovem se prične letos s 15. oktobra.
-vedel, za kaj gre pravzaprav . ., Zato je pri- ; Sel v ječo, v nesrečo.
In sedaj gospodje porotniki, ko ste spoznali Medeotovo nedolžnost, se obračam do vas, da ga oprostite popolnoma, da gre domov in objame svoje otročiče.,. Mislim, da če bi ga ne oprostili, ne boste imeli lahke vesti, kajti poleg tega, da ga pahnete v temno ječo, mu še odvzamete penzijo — edino nado v njegovem bridkem življenju. {Medeot si briše solze; občinstvo ie ginjeno). Govornik ie nato branil Covacicha. Rekel je, da je iz dobre m poštene hi*e ter ^a ie pri vsej stvari pooolnoma nedolžen, Tudi on je bil zaupnik; edino, kar je napravil pri preiskavi, je bilo to, da j« zalezoval trgovce s kokaino. Torej ni na noben način prekršil postave; nasprotno: trudi! se iet da bi zalotil zastrupi je valce ljudstva. Sploh pa \e j igral Covacich pri vsej stvari najmanjšo vlogo; zato naj se ga oprosti. Sai je bil že radi tega dovolj 11 mesecev v ječi. Razprava se je končala ob 11.30.
Popoldanska razprava.
Vsi obtoženci oproščeni.
Popoldan ob 2.30 se je razprava nadaljevala. Ob 3. uri so se porotniki umaknili ter se potem čez dve uri vrnili. Na podlagi pravoreka so bili obtoženci Medeot, Schwiegel, Razem, Kletschka in Covacich popolnoma oproščeni, a Mosettich m Meula sta bila oproščena le na podlagi amnestije. Vsi obtoženci so se zahvalili svojim braniteljem ter so zelo veseli zapustili porotno dvorano.
žganjarno, se proda ali da v najem. Naslov pri upravništvu.	1245
ODDAJA ZIDARSKEGA DELA. Kmetijsko društvo v Vipavi odda najnižjemu ponudniku obzidavo kozolca nad zadružno kletjo v v Idriji. Materijal je zagotovljen. Ponudniki naj se z glasijo do 4. oktobra pri zadružnem poslovodji v Idriji, kjer je načrt na vpogled. Z delom bo treba začeti takoj.	1246
J 0 D 0 PARI LLIN A
ČISTI KRi
vsem kar drugi kupijo, prodajo ali popravljajo, vas postreže vaša edina urarna in zlatarna
Piazza Garibald? št. 2/1
t:
Ta laf on 3-29.
POVH ALOJZIJ
PRODAJALNA jestvin, na novopreurejena, se proda. Zagotovljen promet. Naslov pri j upravništvu.	1240
^ŠEST kleparskih strojev in drugo drobno orodje proda Ostrouška Rudolf, klepar v Lokvi pri Divači.
1236
Zobozdravnik
dr. Lojz Mer
specialist za bolezni v ustih in na zobci;
screjen za vsa zMravniška in zofcctehniška opravila
v Gorici, na Travnika 20 (Plazia della mm 21
od 9.19 In od 3-5.	ž7)
Danes dopoldne ob 9. uri se bo pričela obravnava proti kmetu Henriku Zerjal in natakarju Alojziju KosiČu iz Pliskovice. Oba se bosta zagovarjala radi umora in poskušenega umora ter požiga.
Oprostil
Suite rasele ReSo sdvololno sredstvo ?
Vzemite čokoladni bonbon „Arriba" ki je izborno odvalalno SfedSfaO,
pripravljeno iz najboljše mlečne čokolade. Vsled svojega izbornega okusa ugaja
odraslim in otrokom«
Pozor M Ime ARR1BA ! — V rudečih zavitkih. — V vseh lekarnah po 50 cent.
□ □ D
DDDDDDCDDDDDDOD D D D D
□ □□ □ □□□□□□□ o a
□ □□□□□□ □ □ a □ o
t
jer p dihnil.
POROTNO SODIŠČE
Prijateljski odnočaji med polk ijslrim agentom In htidodflci m.
Govor ddr. Pada* in Robba.
(Dopoldanska razprava) Proces proti biviemu policijskemu agentu Mosettigu in sokrivcem je bil včeraj zaključen.
V porotno dvorano je prihitelo nmotfo več radovednih meščanov kot po navadi. Najbolj fe bil zastopan moški svet, drugače je bilo le par okoiičank in nekaj gospa v klobuku.
Ob 9.30 je predsednik otvoril razpravo ter dal nato besedo odv. Padoa, ki zagovarja Marijana Razem. Branitelj je omenil v pričetku svojega govora, da brani nesrečnega Marijana 'Razem, tega človeka, ki bo moral presedeti ceUh 28 let v temni ječi... Nato se je vprašal, če je Razempravzaprav kriv tega, česar se ga obdolžuje. Vsi vemo — je nadaljeval zagovornik —, kakSno vlogo je i^ral Razem pri oni preiskavi v stanovanju Capato. Nimam prav ničesar proti Mosettigu, vendar pa si dovoljujem
Vesti z
Kakšne zaupnike ima odv. on. Pisenti. Že dalj časa je prinašala «Goriška Straža* dopise iz Sv. Križa, v katerih je bil ljuto napadan tamošnji učitelj, občinski tajnik in fašistovs*i prvak Jerkič. Po vsej verjetnosti je bila baš radi teb dopisov in na Jerkičcv podnet odrejena nedavno hišna preiskava pri svetokri-škem župniku g. Rejcu. Sedaj pa je prišlo uredništvo «G. S.» na to, da je bil autor teh dopisov nihče drugi kot fašistovski prvak in Jer- j kičev zaveznik po političnem «prcpričanji2». j bivši svetokriški komisar Lulik. Mož je bil ; pred kratkim radi raznih nerodnosti odstavljen : kot komisar. Ker je imel v celi zadevi najbrže tudi njegov pajdaš Jerkič svoje prste vmes, je pričel Lulik spletkariti proti njemu in novemu komisarju na ta način, da je pošiljal pod ime- . nom znanih in poštenih vipavskih zaupnikov j
S.» dopise, prežete z napadi na njegovega pajdaša Jerkiča in tudi z reklamo za lastno osebo. Od zaostalega oziroma sumljivega gradiva so se nabral v uredništvu	štirie dopisi z Vipavskega, podpisani od štirih raznih oseb, toda napisani in podpisani od ene in iste roke. Uredništvo, kateremu je postala cela zadeva sumljiva, je končno ugotovilo, da je vse te it tri in mnoge druge že objavljene dopise napisal in podpisal z drugimi imeni zvezda-vodnica vipavskega fašizma, bivSi svetokriški komisar Lulik. Taka je torej tista ^kvaliteta o kateri vedno tako neumno kvasi kvaliteta vitez Petemel — Politični mrtvec LuEk je bil uvaževan zaupnik poslanca Pisen ti-ja; aK je bU tudi njegov «amico», tega ne vemo. Vemo pat da je Lulik skupno s kvaliteto Peternelom spremljal odv. Pisen ti-ja na njegovem poslednjem agitacijskem potovanju po naših gorah, kar pač pomeni, da je bil ponarejevalec dopisov in podpisov deležen njegovega posehnega zaupanja, »cer pa nas tak poetopek fašistov-skega prvaka prav nič ne preseneča, ker smo že davno vedeli, da so med njimi sami kremeni ti značaji.
do. žea. dr. ▼ Gorici* opozarja vse odbornice in njih namestnice ter odseka za dobrodelnost in ročna dela na odborovo sejo, ki se bo vršila dne 4. t. m. ob 4 ori pop. Radi važnosti šefe se prosi za točno in polnoštevil-no udeležbo.
2rtcv povodnp. Kakor smo že poročali, ni zahtevalo neurje preteklega tedna neposredno
Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.OOO.OOO.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nfcold 9 (Lastna P^^b drttžnice: ABBAZIA — FIUME - MILANO — Z ARA,
Po
D
□
Eskomptira trgovske menice. Daje pre na blago, vrednostne papirje.
Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte.
Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinare in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije.
Sorefema vioflt v Urah In Dinarjih ter Jih obrestuj* najbolj« po doflotroru. - Sprejema »prejema	^ m vflo£||Q knJi2ICQ t«r Jih obrestuje po 47o M«o.
□
D D □ □
□ □□□□OOOD DOOOPDODODDPP
□ □□□□□□□□□□□□noooaacio
PODLISTEK
W CoBin*i
0REZ IMENA
(134)
Kapitan Wragge se je namreč po dolgem pre tehta vanju odločil, da spravi zadevo bliže krijzi. Njegov načrt je bil sprejet posamič upravi t eljico in gospoda Vanstoneja ter napraviti na vsakega drugačen vtis. Zatorej mu je bil obisk gospe Lecount zelo dobrodošel. Sprejel jo je v družinski sobi zelo rezervirano, na kar ni bila pripravljena. Njegov vljudni smehljaj je nadomestil izraz nepredirne svečane res-nobe.
«Predrznila sem se vrfUii se v vašo hišo. gospod«, je začela gospa Lecount, «d* vam izrazim svoje in svojega gospoda sožalje. Ali gre
nikakih žrtev, pač pa beleži kronika eno žrtev, na bolje?
ka je posredno "postala žrtev posledntih nali-— V četrtek ziutraj se ie hotel prepeliati
vov.
DUJje i
Ne, milostiva,* je odgovoril wragge krat-' ko, «moja nečakinja ni mČ botiis »
«Imam nekaj izkušnje v bolniški potrebi* gospod Bygrave. Če bi mogla kakorkoli pomagati ...»
(Hvala, gospa Lecount, ni potrebno, da bi zlorabili vašo dobroto*.
Temu določnemu odgovoru je sledila trenot-na tišina. Upraviteljica je bila nekoliko zmedena. Kje je bila vljudnost gospoda Bygraveja, kje njegova zgovornost? Ali jo je nameraval razdražiti? Tega namena ne bo dosegel!
«Ali sme vprašati, kakšna bolezen je to7» je nadaljevala. «Upam, da ne izvira iz našega teleta v Dunwich?»
«2al mi jet da moram reči, da se je nien živčni napad pričel v vozu,* je odgovoril as* pitan.
«Tako, t ako I» je pomislila gospa Lecount, •niti si ne prizadeva, da bi mi prikril resnico o bolezni. Ali snemlje krinko? — Ali je živčna bolezen, gospod?* je dostavila glasno.
Kapitan je svečanostno pokimaL
«Tako da imate dve bolnici na živcih doma. gospod Bygrave?»
«Da, milostiva, dve, ženo in nečakinjo. •Nenavadna podobnost obeh nezgod*. •Prav nenavadna milostiva. Zelo nenavadna.*
Dasiravno je sklenila, da se ne bo pustila rasdružiti, jo je pričela kapitanova skrajna iti. Trenotno ni vedela, kaj bi
; začela nato iz-iygrave zapustiti
ne občutno« t jeziti, rekla.
«Ali ni nobenega upanja», nova, «da bo mogla gospica sobo?»
•Prav nikakega, milostiva.*
•Gotovo ste poskrbeli za dobro zdravniško, postrežbo?*
«Kisem poklical nobenega zdravnika*, je Te^ kel kapitan mirno. ^Zdravim jo sam.»
Pri tem odgovoru je prekipel žolč v upraviteljici ter se izlil iz ust.
•Vaša majhna učenost,* je rekla z zlobnim nasmehom, »obsega tudi nekoliko zdravilstva*.
•Seveda, milostiva,* je odgovoril kapitan, ne da bi najmanje prišel v zadrego.
•Od vsakega znam enako.*