Št. 42. V Gorici, v četrtek d*iL 14. aprila 1910, Tečaj K L Izhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K % „ . . 10 „ . Vi.. » •• • .*.» ;^o^a.nitc^e4ši€yil)L|>ManejoiiQ?vm^ V Gorici se 'prodaja*'^SdCrf* v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje Izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot, po Goriškem in 6radiččanskemu in dvakrat.v letu-frVozni-sed železnic, ' parnikov in poštnih zvez'. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. IJratfttfitvo f nahaja v Gosfoski ulici št. 7 Gorici v I. urfdstr. na desno. Upravhištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost, - Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Teiafon if. 83. ~ „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odjov, J. Fabčic) tiaka iti zal. Dopolnilna deželnozborska volitev v trgih in mestih. V nedeljo, d n e 1 7. aprila t. I. se bo vršila dopolnilna volitev enega poslanca v slovenskih trgih in mestih. Kandidat narodno-napredne stranke je od tržanov že dvakrat izvoljeni Andrej Gabršček. V njegovo priporočilo ne zapišemo nobene besede. Ime govori dosti. Našli pa so tudi klerikalci kandidata za trge in mesta. Iskali so in iskali, trkali tukaj in tam, prosili, ali nikdo jim ni hotel posoditi imena za to kandidaturo. — Ose! gre samo enkrat na led pa daje zgled, da se ne da kdo drugi speljati na opolzki led. Iskali so in iskali, pa vsi so odklanjali čast klerikalnega kandidata. Nikdo noče biti umazan pred svetom, nikdo ni hotel storiti nekaj, vsled česar bi se ne smel pokazati med tržani. No, končno so se obupani klerikalni generali spomnili, da živi v Sv. Križu na Vipavskem župan Tomaž Mrevlje. V sili, ko že ni bilo drugače, so postavili njega, dobrega, ponižnega in krotkega moža za kandidata v trgih in mestih. Najbrže jim g. župan Mrevlje ni dal niti dovoljenja, proglasit; ga za kandidata klerikalne stranke, ali proglasili so ga v stiskah in silah. Bil jim je zadnja bilka, ker drugače bi niti kandidata ne mogli postaviti. Ko so ga postavili, so se spomnili, da kandidat v Sv. Križu bi pomenil lovna v o 1 i 1 c e, češ, Mrevlje je župan, vsi volilci v Sv. Križu, katerih je okoli 100, pojdejo volit njega! Prepričani smo, da se tudi to ne zgodi, ker eno je župan, drugo poslanec. Mrevlje je mogoče dober za župana — toda poslanec trgov in mest! Za to pač ni! Naši tržani in meščani vedo dobro, kaj imajo storiti in kako voliti " nedeljo 17. t. in. Njihova razsodnost je : >;*u, da ni nobenega dvoma glede izida dopolnilne volitve v nedeljo. Želeli bi le to, da se udeležijo volitve povsodi res v obilnem Številu! Poziv kraškim občinam! Vlada je ponudila deželnemu odboru za nabavo krme potrebnim živinorejcem za leto 1910. 1 3. 0 0 0 K. Od lani je ostalo, kakor smo povedali zadnjič po »Samoupravi«, listu deželnega odbora, okoli 90 00 K. Če dvigne deželni odbor nakazano svoto 1.3.000 K ter jej pridene lanski ostanek, bo imel za nabavo krme potrebnim živinorejcem na razpolago svoto 22.000 K. No, to je že nekaj! S tem-se že lahko nekaj pomaga živinorejcem, ki so potrebni krme. V Furlaniji je dosti sena, še izvažajo ga, tam torej ni krme potrebnih živinorejcev. — Med Slovenci pa so živinorejci, ki so potrebni krme, in sicer v glavnem — K r a š e v c i! Deželni odbor sam je n a g 1 a š a I v dopisu lista »Gorica«, v katerem je sporočal, da deželni odbor ni dvignil svote 13.000 K, ampak da mu jo je vlada le ponudila ....... krme potrebne živinorejec naše dežele. No, ti s o pred v s e ni K r a š e v c i! Zatorej ima deželni odbor gledati živinorejce na Krasu, potrebne krme ter jim pomagati s sredstvi, ki so na razpolago. Na razpolago pa je, kakor omenjeno, 22.000 K. Torej, na dan ž njimi! Deželni odbor, razdeli jih med živinorejce po Krasu, ki so tako potrebni krme! S to svoto se že da nekaj po« agati! Torej, deželni odbor, dvigni pu vladi 13.000 K in poštej za nabavo krme še lanski prebitek 9000 K, pa razdeli svoto 22.000 K med revne Kraševce! Kraške občine! Zahtevajte soglasno, vse, po starešinstvenih sklepih, da naj deželni odbor nemudoma, razdeli svoto 22.000 K med revne Kraške živinorejce! Starašinstva na Krasu, na noge! »Zveza Kraških županov« pa naj tudi napravi novo ulogo na deželni odbor za razdelitev podpore za nabavo sena! Vsi prizadeti, na noge pa pošljite deželnemu odboru sklepe, v katerih se zahteva razdelitev podpore 22.000 K med revne Kraške živinorejce! Deželni odbor je potem dolžan, nemudoma ugoditi skupni želji Kraševcev! Gorje jim, ako bi ne upoštevali takega enotnega glasu s Krasa! Slovenci, spominjajte se Hpep spenifca! Leta 1908. smo praznovali 400-letnico rojstva moža, ki je bil začetnik slovenske književnosti. Ako Ji ne bilo Primoža Trubarja, kdo ve, ali bi bili Slovenci dandanes narotl s svojo lastno vsestransko razvito kulturo, kdo je nam porok za to, da bi se mi Slovenci že zdavna ne bili vtopili v nemškem morju ?! Če uvažujemo vse to, lahko upravičeno trdimo, da slovenska mati ni rodila za narod bolj zaslužnega sina, kakor je bil Primož Trubar. Ko srno praznovali 4001etnico rojstva tega velikega moža, tega velczaslužnega rodoljuba, so njegovi čestilci sprožili misel, naj bi oni del slovenskega naroda, Ju ume ceniti nevenljive zasluge za razvoj slovenske kulture, postavil Primožu Trubarju skromen sicer, a dostojen spomenik v središču Slovenije — v beli Ljubljani. Takrat se je osnoval poseben odbor, na čelu gosp. župan in državni poslanec Ivan Hribar in gospa Franja dr. Tavčarjeva, ki je jel nabirati darove in prispevke za spomenik. Prispevki so sprva razmeroma v prav obilnem številu dohajali. Z ozirom na to je odbor izročil osnutek spomenika mojstru Franu Bernekerju, priznano najboljšemu slovenskemu kiparju. Med tem so napočili krvavi septem-berski dnevi, ki so potisnili v ozadje vse drugo ter koncentrirali požrtvovalnost vse slovenske javnosti na septemberske žrtve in »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Prispevki za Trubarjev spomenik so malodane usahnili. . Sedaj sta potekli od tega že skoro dve leti in dleto mojstra Bernekarja je v tem času izklesalo spomenik, umetniško dovršen umotvor. Vsi, ki so imeli priliko videti spomenik na Dunaju, soglašajo,v tem, da je Ber-uekerjevo delo umotvor prve vrste, kakršnih doslej Slovenci še nismo imeli. Spomenik prepeljejo v kratkem v Ljubljano. Postavi se tam, kjer smo leta 1908. položili temeljni kamen — pred Bleiwei-sovim parkom. In kdaj bo odkritje spomenika? Kadar bo nabrano toliko prispe/"'ov. da bodo pokriti stroški! Obračamo se sedaj na slovensko rodoljubno javnost s prošnjo, naj prispeva po svojih močeh za Trubarjev spomenik. Posebno apelujemo na naše rodoljubne gospe in gospodične, ki lahko, kar se tiče nabiranja prispevkov, največ store. Slovenci! Primož Trubar je oče slovenske književnosti, mož, ki je iz nerodne, neurejene mase narodne govorice iz--klesal naš jezik slovenski, ki ga sedaj govorimo in pišemo. Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Jnles Verne. — Prevel 0. I. • (Dalje). Hatteras je sklenil kar naravnost se peljati, da ne bi zavozil preveč v stran od otoka, in zato res naslednjega dne ni zapustil svojega mesta. Pogosto je splezal na vrh jadra, da je izbral najkrajšo pot. Vse, kar more storiti spretnost, ravnodušnost, drznost in duhovitost mornarja, vse je storil, ko so pluli preko preliva. To je res, da sreča mu ni bila ravno mila, kajti ob tej dob. bi bil moral naleteti na skoro popolnoma prosto morje; vendar je končno le prišel do svojega cilja, ne se meneč niti za stroj, niti za ljudi, niti sam zase. Tretjega julija zjutraj naznani ledar v severni smeri suho zemljo. Hatteras jo opazuje in spozna, da je otok Beechev splošno shajališče severnih mornarjev. Tu so se vstavile skoro vse ladje, ki so si upale potovati na sever. Tu je Franklin prvič prezimil, predno je šel v "VVellingtonovo cesto. Tu je prišel Cresvvell, poročnik Maksa Clura do ladje Phenix, potem ko je štiri sto sedemdeset milj prehodil po ledu, Fox je bila zadnja ladja, ki se je pred For-\vardom usidrala na otoku Becchey; Maks Clintock se je tam enajstega avgusta 1855. preskrbel z zalogo; popra.il je tudi stanovanja in shrambe, ni bilo temu še dve leti. Hatteras je vse te podrobnosti vedel. Jolmsonu je močno bilo srce, ko je gledal otok; ko ga je bil zadnjič obiskal, je bil še četrti častnik na Phe- niksu. Hatteras ga je popraševal o legi obrežja, če se da lahko usidrati in izkrcati. Vreme je postalo krasno, toplota je segala do štirinajst stopinj nad ničlo. »Torej, Johnson, vi se tukaj dobro spoznate?« ga vpraša kapitan. »Da, kapitan, to je prav otok Beechev, samo nekoliko bolj proti'severu bomo morali kreniti, tam je obrežje bolj pristopno. '. ,,. »Kaj pa stanovanja, shrambe?« de kapitan. »O, teh ne vidite prej, da pridete ne, suho; skrite so v zavetju, tu za temi gorami, ki jih vidite.« »Ste Ji spravili veliko zaloge tja?« »Veliko, kapitan. L. 1853. nas je ministerstvo semkaj poslalo pod poveljnikom Inglefiedom. Pripeljali smo živeža za eno celo ekspedicijo.« »Toda poveljnik Foxa je 1. 1855. veliko pobral iz te zaloge,« pristavi Hatteras. »Bodite mirni, kapitan, za nas bo še dovolj; mraz čudovito vse ohranja, vse bo še sveže in dobro kakor prvi dan. »Za živež mi ni,« odvrne Hatteras, »saj ga imam za več let; premoga mi manjka.« »No, kapitan, pustili smo ga tam več tisoč zabojev, zato ste lahko mirni.« »Torej pa pojdimo bližje,« de" Hatteras, ki je s svojim daljnogledom v roki neprestano opazoval obrežje. »Vidite ono točko tam,« reče Johnson; »ko priplove-mo okrog nje, srno na kraju, kjer se je treba vsidrati. Ravno iz tega kraja smo odrinili na Angleško s poročnikom Creswellom in dvanajsterimi bolniki Investigatorja. Toda če smo bili tako srečni, da smo pripeljali domov poročnika kapitana Maksa Clura, pa častnik Bellot, ki nas je spremljal na Pheniksu, ni več videl svoje domovine! Oh, to je žalosten spomin! Toda, kapitan, jaz mislim, da se moramo ravno tukaj le usidrati.« »Prav,« odvrne slednji. Zato odredi potrebne, ukaze. Forward se je nahajal v majhnem zalivu, ki je bil naravno zavarovan pred severnim, vzhodnim in južnim vetrom, par streljajev proč od obrežja. »Gospod Wall,« reče Hatteras, pripravite čoln, in pošljete ž njim šest mož, da pripravijo oglje.« vDa, kapitan,« pritrdi Wall. »Jaz grem v svojem čolničku m. suho z doktorjem in orožničarjem; Shandon, ali naju blagovolite spremljati?« »Na povelje,« se odreže Shandon. Nekaj minut kasneje je bil doktor že v čolnu s svojim lovskim orodjem in učenjaškimi aparati; v teku desetih minut so že izstopili na nizkem in skalnatem obrežju. »Vi nas vodite, Johnson,« dč Hatteras, »ali se spoznate na okolico?« »Popolnoma, kapitan; pa kaj vidim? Spomenik, ki nisem mislil, da naletim v tem kraju nanj. »Ta-le!« vzklikne doktor, »jaz vem, kaj je; pojdimo bližje; ta kamen sam pove, kaj je imel do sedaj tu opraviti. ¦¦ i . • Vsi Štirje gredo naprej, doktor se odkrije ter reče: »Prijatelji, ta spomenik je postavljen Franklinu in njegovim sodrugom v spomin.« (Dalje pride.) * Slovenci in Slovenke! tarnata bi- bila za nas/ako bi v najkrajšem času ne mogli nabrati one razmeioma male vsote, ki je potrebna, da se pokrijejo stroški .spomenika! V - katarjih odrastlih se mora dajati lahko prebavna hrana, ki poleg te a (ruplu dovaja prav mnogo zi-viinih snovi. Kot lako hrano je priporočat! nKnSekf V ker je lahko prebaven in je vsled svoje vsebine beljakovin in rudninskih snovi krepka hrana. DOPISI. .besedice zinil o tem, za kar mu gre vsa čast, toda še boli bi ga mi Dutovljani čislali, da je bil tista dva klerikalna agenta vrgel ven. Družba sv. Cirila in Metoda. Za Ciril-Metodov obrambni sklad; se je prijavila med drugimi tudi okrajna, posojilnica v Kobaridu ter plačala 200 K, Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo v Mirnu na občnem zboru koles. ! društva »Miren« na predlog g. A. Fagane- ! lija znesek K 16.02. Tako nam poročajo iz Mirna. Jutri družabni večer družbe sv. u. in M. ..pri Jelenu r Iz kanalskega okraja. Iz deskelske fare. -- Na Velikonoč in naslednji ponedeljek so se vadili naši »Čuki«, ali kakor se že imenujejo ti ljudje, na državni cesti poleg Koniedičevega Rode-ža. Od te strani se vidi na lepo nasproti ležeče Gorenjepolje, Razdalja med obema krajema je tolika, da se ne pozna lahko človeka iz kraja v kraj. > To gručo »Čukov« zapazi srboriti člo-|vek, ki vidi v očeh svojega sobrata le velikanska bruna, med tem, ko je o sebi prepričan, da je poln svetosti in da pojde gotovo gorak v nebesa. Ta mož vidi daleč naokoli same brezverce, liberalce in sovražnike sv. vere. Posebno mu leže »Sokoli« v želodcu. — Misle, da so bili poleg Rodeža Sokoli, se hudobno nasmeje, ter si pravi: »Zdaj pa le po njih, po teh »ierderbanih« Sokolih, zdaj imaš »uržah!« Maneč si roke skoraj do imetja, vzame v roko pisalno pripravo in lop! napiše za sveti «Novi. čas« svet članek. Izlil je na Sokole ves svoj žolč in upamo, da mu je po tej »pur-gi« odleglo. Ej, zeleni stric, ustrelil si s svojim dopisom velikanskega kozla. V kanaiski dolini se ti vse smeje, »Čuki« se pa jeze na te in gorje ti, če jim prideš v pesti: čeravno spadate vsi med »ta svete«, vendar ti nategnejo ušesca in ti okrešejo par isker pod nos. da ti izboljšajo vid, ker znamenje kaže, da daljnogleda ne znaš še rabiti. — Stric — varuj kožo — bolje:je za te!! Sokolov se pa nikar ne boj! Prvič so ti prepametni, da bi te prejeli za tvoja kosmata ušesa in drugič jim je vse tvoje godrnanje le v zabavo in jim izvabi le porogljiv nasmeh na lice s prošnjo do Boga: Bog odpusti mu, saj ne ve, kaj »šraja«! iz goriške okolice. Iz Zalošč.— Dornberškim »Orlom« oziroma njih ustanoviteljem se na nikak način ni posrečilo pridobiti kljub vsakovrstnim vabilom mladeničev iz Zalošč iti Saksida v klerikalne vrste; ker to ni nič izdalo, so jim začeli ponujati celo obleke popolnoma zastonj, a vrhu tega še nagrade v znesku po 40 pa tudi do 100 kron. Načelnikoma Zaloških »Sokolov« so obljubljali načelstvo nad vsemi dornber-škimi »Orli« in še marsikaj drugega, da bi pristopili k njim. Vstanovitelji dornberških. »Orlov«, vedite! da značaj naših vrlih bratov, »Sokolov« Zalošč in Saksida je stanoviten; ne dajo se podkupiti, ne sprejemajo jude-ževih grošev. Na zdar!!! — Sokol. Iz sežanskega okraja. Iz Dutoveli. — Par dni pred volitvami za deželni zbor, t. j. 8. t. m. nas je počastil, s svojim navadnim obiskom gospod nune Knavs iz bližnje Koprive s svojim zvestim podrepnikom »Micinim«. Po klerikalni navadi sta jo vdarila naravnost v župnišče, od koder je pa zdražbar Knavs poslal udanega naganjača, k jednemu naših najodličnejših posestnikov. Ta je, nič slabega ne sluteč, čeravno o pozni uri šel takoj na poklicano mesto. V farovžu so ga ob zaprtih durih jeli zdelovati na vse mogoče načine ter da mora, za tekoče volitve* vsaj 10 volilcev pripraviti za brumne-ga Babica; rekli so mu, da naj ne štedi ne z vinom in ne z denarjem, da dobi namreč rečeno število volilcev, naj pa stane kar hoče. Ali ta se potem ni brigal za to. Moramo pa, resnici na ljubo konšta-tovati, da naš župnik č. g. Grzetič ni niti Domače vesti. Prosimo poročil o izidu volitve v nedeljo nemudoma po končani volit vi. Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici vabi na svoj dnigi družabni večer, ki bo jutri v petek 15. aprila, pri zlatem Jelenu. Začetek ob 8'/» zvečer. Sodelovali bodo iz prijaznosti člani slov. gledališča iz Ljubljane. Pevske točke vodi gosp. Eržen. Vspored: 1. Punčka poje V. Danilova, 2. Jaz čutim že mokro — da drugo Vreme bo prišlo, Kuplet, poje Povhe, 3. Arija »Mieaele«, iz opere »Carmen«, poje Tha-lerjeva, 4. Naše dekleta, ženske in ženice. Poljub štirih fakultet, prednaša Danilo. Prestanek: 5. Udoviea mala, Kuplet poje V. Danilova, 6. Kako je Francel Koštrun prepotoval Evropo. Qtiodlibet, poje Povhe, 7. »Hallevev« komet, prednaša Danilo, 8. Le zanjo, le zanjo, duet iz opere »Ločena žena«, pojeta in plešeta Thalerjeva in Povhe. Reditelj večera Danilo. Vstopnina 1 K. Kandidat Mrevlje. — Z Vipavskega: »Norca se dela »Gorica« iz svetokrižke-ga župana, ker je proglasila njega kandidatom v mestni skupini. Mi si ne moremo drugače tolmačiti te kandidature, kakor da hoče Gregorčič potegniti svetokrižke-ga g. župana. Mi mislimo, da se je ona proglasitev izršila b rez vednosti Mrevljetove, ker mislimo da vendar m" tako naiven, da bi sprejel kandidaturo tam, kjer je gotovo, da ne more biti izvoljen. Če bi se bilo zgodilo to z njegovo vednostjo, kar se pa nam zdi nemogoče — bi ga morali le pomilovati, da se pusti vleči od klerikalnih gospodov v Gorici. Mrevljetova kandidatura je zbudila po Vipavskem mnogo veselosti, pred katero bi bili klerikalci lahko obvarovali Mrev-Ijeta! Slovenski trgi potrebujejo pač drugačnega moža za poslanca kot je sve-tokrižki župan!« Slovensko gledališče. 7. p r e d s t ava v torek 12. t. m. »Revolucijska svatba« —-krasno dramatsko delo, katero nam prer dočuje sliko ene same strašne noči francoske revolucije — one dobe boja za svobodo in jednakost. Krvav krik po svobodi, zaradi katere je moralo pasti toliko glav — apoteoza brutalnosti, in na drugi strani pa najnežnejša čutila človeške duše, vse to se meša v pestro, strašno sliko. Alaine DeL'estoile — g. Kandlerjeva kot nevesta se je zelo potrudila ter uži-vela v svojo težko ulogo,' ko treba izraziti toliko najstrašnejših duševnih bojev, in najnežnejših čutov v mimiki in kretnjah. V zadnjem dejanju se ji je to prav posre-' čilo, in nam je v tem dejanju najbolj uga- Izboren je bil v ulogi ženina Ernesta J g. Iličič, v ulogi moža ki je pahnjen nepričakovano z vrhunca sreče v smrt, ki mu je tem strašnejša, čim večja je bila sreča — nade v bodočnost. Posebno imeniten je bil v III, dejanju, ko ga vjetega zopet pripeljejo, ko vidi svojo nevesto v objemu drugega moža. Marc Arrona je g. Nučič izvedel u-metniški. Čustvena njegova igra je segla iz duše v dušo. Pred nami je stal junak, pravi sin revolucije, a ki ima vendar pod trdo skorjo čuteče srce. Junak, ki v oči-gled smrti seže z neomahujočo roko. po ponujani časi sreče, ki s trdnim glasom po hipnem boju s samim seboj zahteva, da se vgodi pravici — umrje. G. Nučič zna res vsak čut duše izražati mojstersko. Naravnost izvrsten je bil komisar Montaloup g. Bukšek, posebno izboren je bil v sceni, ko se poslavlja od svojega prijatelja Marc Arrona. Sploh je v celi igri ta prizor najlepši, ki kaže boj med-ljubeznijo prijatelja in dolžnostjo. Umetniško je igral Prosperja g. Povhe, Masko obraza smo kar občudovali. Zelo dobra je bila Leontine, g. Iliči-čeva, samo toaleto bi bila morala imeti drugo, primerno nevestini. . Prav ugajala sta nam tudi g. Danilo Davout, in g. Peček Du Bartos. Slednjega smo imeli čast pozdraviti prvič- na našem odru. Dober je bil tudi g. Mplek v obeh svojih ulogah. G. Habiču se duhovnik -— Albe Copin ni posebno posrečil, vendar pa je bil zadovoljiv. Krasno igro poveličuje v I. dejanju »marsiljeza«, ki jo je igrala vojaška godba, ko so vojaki vdrli v grad Trionville. Efekta se sicer na našem odru ni doseglo, ker je igralski ensemble maloštevilen; a prizor je bil vseeno lep. Ali kaj bi govorili o efektu, dobrem igranju in vspehu, če je pa gledališče prazno! Naravnost čuditi se je malomarnosti goriškega občinstva. V čudno luč nas postavlja dejstvo, da niti v š t i r n a j s t dni dolgi sezoni ne moremo pri vsaki igri vsaj za silo napolniti dvorane; a v še čudnejšo to, da se ne zanimamo niti za svetovno slavna dela, ki po vseh svetovnih odrih dosežejo uspeh; a pri nas glede obiska — fiasko! »Slovenska Čitalnica« v Gorici je preložila svoj izredni občni zbor na dan 17. t. m. (nedeljo) ob 10:\/, zjutraj. — Dnevni red je isti. Gg. člani so naprošeni,, da se snidejo p o 1 n o š t ;ev i I n o. Slovensko gledališče v Gorici. — Danes se igra duhovita satirična komedija Angleža W. Somerset-Manghama »S e b a s t i j a n, veliki knez Georgijski«. Glavna uloga je v rokah g. N' u č i č a (Jack Brown.). Velike uloge imajo: g.a Bukšek o v a, gdč. W i liter o v a, gdč. Kandlerjeva, g. D a n i 1 o, g. Povhe, g. Iličič, g. Bukšek in g. M o I e k. Sodeluje vse ostalo osobje. Naša gledališka sezona se nagiblje h koncu, zatorej opozarjamo iz-nova slavno goriško publiko, da pridno poseča slovenske predstave v »Trgovskem domu«. , V soboto 16. aprila se uprizori kot predzadnja predstava, slavna Strind-bergova žaloigra »Oče«. V. njej se odigrava ljuta, tragična borba med možem in ženo, kdo ima prednost in večjo oblast nad otrokom. Ritmojster in njegova soproga Lavra hočeta Berto vzgojiti vsak po svoje: Oče jo hoče poslati v svobodomiseln pensionat, mati pa jo hoče 'obdržati doma in jo vzgojiti v pietistnem duhu za slikarico. Novi doktor Oestermark, katerega je Lavra takoj ob prihodu napačno informirala o bolestnem stanju ritmojstro-vega duha, v svoji neprevidnosti, in ne da di poznal zle njene namene, jo svari, naj nikar ne vzbuja kakega suma v ritmojstru, ker mo/e to jako usodepolno vplivati ria njegove živce. Lavra to v svoji borbi napram možu, kjer se ne straši nikakih sredstev, takoj izrabi in na-rafiniran način vzbudi v ritmojstru sum, da on ni Bertin oče. Nadalje sliši od dr. Oestermarka, da blaznik izgubi vso pravico do svojega o-troka. Zato povzroči viharno sceno, prepir, v katerem zagrozi svojemu možu, da ga bo postavila pod varuštvo, ker je blazen, in dokazala to s pismom, ki ga ji je sam pisal. Ritmojster se razgnjevi in v divji jezi zgrabi gorečo svetilko in jo vrže proti Lavri. Zdaj ona lahko nastopi proti možu: Storil je zločin, izvirajoč iz blaznosti. Dr. Oestermark prinese prisilni jopič, in stara Marjeta, dojilja ritmojstro-va, ga mu obleče, ko ga je s spomini na njegovo mladost zazibala v sladke sanje. Ritmojster spregleda, kaj se je zgodilo ž njim, in pade v besen obup, dokler ga ne zadene kap. Lavra pa objame svojo hčer: »Moj otrok, moj lastni otrok«. — Strind-berg je znan kot strasten sovražnik ženskega spola, in prav v tej drami je dal v polni meri duška svojemu srdu. »Oče« je psihološko delo prve vrste in slovi kot eno najboljših del Strindber-govih. Upamo, da bo z uprizoritvijo te žaloigre ustreženo tudi onemu delu našega občinstva, ki si želi težjih, resnih in psiholoških problemov. V nedeljo 17. aprila bo z a d-v j a predstava članov slov. dežel, gledališča ljubljanskega in sicer se uprizori ve-lezabavna burka »Svet brez možklh« ali »Pereant možje«. Pri tej, predstavi sodeluje, kakor pre-tečeno nedeljo, slavna goriška c. kr. vojaška godba. Sebastijan, veliki knez Georgijski. —- O tej igri je prijavil »Ljublj. Zvon« v svoji letošnji februarski številki tole poročilo: »Da se da na odru našega gledališča tudi kaj dobrega uprizoriti, se je kazalo dne 8. in 15. januarja v angleški komediji »Sebastijan, veliki knez Georgijski«. Tako iz-borne igre in skrbno pripravljene predstave že dolgo nismo videli; le Škoda, da se hi sešlo k njej več občinstva; zakaj, stvar res zasluži, da bi se nekaterikrat igrala; tako bi se naši ljudje uverili, "da imajo -drugod po svetu vse drugače izobražen' okus, kakor se našemu občinstvu sicer privzgaja ali pa pripisuje. Komedija se je dobro obne<;la, tem bolj, ker so se igralci, posebno g. Nučič, to pot čutili igralce v boljši igri. Naravno, da imenitno okolje tudi ugodno vpliva na glumčevo razpoloženosf.« Prost Faidutti ni bil v Rimu! Glasilo njegovo »L" Eeo« pripoveduje v včerajšnji številki, da se je mudil nekaj dnij v Bene- . čiji ali v Rimu ni bil in tudi klican ni bil tje. »L' Eco« tudi pove dovolj jasno, da ostane Faidutti v Gorici. Prodaja gozda na Starigori pri Gorici. Deželni odbor, v to pooblaščen od visokega deželnega zastopa, proda v kratkem gozd na Starigori, ki je last deželne glu-honemice. Zemljišče meri 1 hektar, 30 arov in 77 m", t. j. približno tri njive zemlje. Kdor želi kupiti to zemljišče, naj predloži ponudbo deželnemu odboru tekom tega meseca. Najmanjša ponudba znaša 1200 kron. Deželni odbor. Kdo bo škof v Trstu? — Najbrže zopet Nemec. Cesar je vprašal za svet našega nadškofa in kneza, ki je priporočal, naj bi bil tržaški škof Slovenec, ljubljanskega škofa, ki je priporočal nekega Hrvata; in poreškega škofa, ki je priporočal menc'^. Petronia. Ali noben od teh in tudi prost Faidutti ne postane škof — marveč tržaški škof bo skoro gotovo zopet Nemec! — Odloči bivši tržaški škof Nagi, ki je tega mnenja, da tiče na mesto tržaškega škofa glede na sedanje razmere v Trstu in sploh v tržaško-koperski škofiji edino le človek, za katerim ne stoji nobena politična stranka, tak rnore biti pa le tujec, Nemec. Resna kandidata za tržaškega škofa sta rektor »Anime« v Rimu, Lohninger in Perathoner, ki je tudi v Rimu, oba Nemca. Lohninger je Tirolec in laški listi pravijo, da pozna dobro vse potrebe Lahov. Najbrže pa bo imenovan za tržaškega škofa Perathoner. Dunajski listi so mnenja, da se Nagi odioči za Perathonefja, ki je »persona gratissima« tudi na dvdrul Nemci smatrajo že škofovsko stolico v Trstu za nemško posest. Kakor je razvidno iz pisave laških listov, bodo Lahi zadovoljni z novim nemškim škofom, kakor so bili z Naglom, saj mu bo najbrže vreden naslednik. Samo da ne pride kak Slovan za škofa v Trst! Razume se samo po sebi, da ne Lohninger nePara-thoner ne razumeta niti besedice slovenski ali hrvatski, ter da se novi nemški škof tudi ne nauči nikakega slovanskega jezika. Dosti je, da zna laško, »surovo ljudstvo«, kakor je imenoval Nagi Slovane v tržaško-koperski škofiji, naj molči in lepo uboga! Podpora za krmo in klerikalci, -— Lani so hvalili na dolgo in široko deželni odbor radi podpore za krmo; nič niso hoteli slišati o Štreklju, ki se je tako gorko zavzel za podporo ter jo v glavnem on pridobil. LetOjf, najbrže radi lanskega tako imenitnega razdeljevanja sena, ni velike podpore, toliko, da bi mogel velike-kose podpore metati dež. odbor v Furlanijo; zato se zaletavajo v posl. Štreklja. Dež. odbor se ni nič pobrigal za večjo podporo; pustil je vse na miru, dasi je bila njegova dolžnost, zavzeti se opetovano energično za večjo podporo! Ker niso storili možje v deželni hiši svoje dolžnosti, je kriv pa Štrekelj, da ni take podpore kot lani. — Krivci so: zveza, Gregorčič in Berbuč! Ta dva naj stresejo Kraševci za ušesa! Vojaški nabor. — Iz Št. Andreža, Dornberga, Ločnika, Renč, Ozeljana in Šrnihela je bilo upisanih nabornikov 185; prišlo jih je 147, potrdili so jih na 3 leta 47, v nadoin. rezervo pa 15. Iz Solkana in Sovodenj je bilo nabornikov lH potrjenih je 113. Binkoštna veselica v svetoviioznani Postojnski jami. — Na Binkoštni poride-ljek dne 16. majnika t. 1. se bo vršila v j tem edinem čarobnem svetu običajna jamska veselica. Več godb in pevskih zborov bode koncertiralo v velikanskih . ;po^mskj|Vfiro§torA,vlz- ;Tr«j^: Jtatfnayd Ljubljane, Relceln m^0k6^Mi\iy Po- | stojno posebni vlaki po znatno znižanjh cenah. Vsa jama bode slavndstno električno razsvetljena in vstopnina v jamo se je.znižala za dan,naJLK, ¦ \ ' Jugoslovanska enciklopedija. — V soboto, dne 16. aprila pride v Ljubljano predsednik Jugoslovanske Akademije znanosti in umetnosti "dr. T. Smičiklas, da osebno pojasni načrt za Jugoslovansko Enciklopedijo. V to svrho se bo vršila navedenega dne ob 6. uri zvečer seja »Znanstvenega odseka«, Matice Slovanske.! Na to sejo so vabljeni vsi gospodje, ki so za katero stroko prevzeli sestavljanje abecedarja ali se sicer zanimajo za stvar. V konkurz je prišel trgovec in posestnik L. Stua v Krminu. — Pasiv je okoli 550.000 K, aktiva znašajo okoli 400.000.K. Radi znane tatvine na državnem kolodvoru sta bila klicana pred sodnijo 28-ietni Emilio Domini in 30 letni Karol Bock. One 18. jan. letos je bila izginila vreča kave, druge dneve neke druge reči. Deloma sta priznala krivdo; Obsojena sta Domini na.3. mesece, Bock pa na 2 meseca težke ječe. . , • Ranjen je bil 18 letni Josip Golob iz Šmarij v prsi in na obraz z nožem. Baje so ga napadli neki neznanci, ko se je vračal domov. Radi dobljenih ran je prišel.v goriško bolnišnico. V Italiji v Vidmu sta dobila neki Ivan Šmajdek iz Zagreba in neki Kudisko 18 letnega Ot. Qrabenwarterja iz Gradca. Brez dela in denarja so se klatili okoli. Le Kudisko je imel uro, vredno 18 K. — Priberačili so si denarja ter pili, na to sta Smajdek in Grabenvvarter okradla Kudis-V'\ ki jih je pozneje naznanil policiji v Gorici, ko so prišli v Avstrijo. Šrnajdek, ki je bil že kaznovan, je dobil 7 mesecev ječe, Grabemvarter pa 14 dni zapora. Laški dezerter.'-— Iz Palme je pobegnil laški vojak konjenik Rudolf Codermaz ter prišel do Gorice, kjer se je predstavil na orožniški postaji. Listnica uredništva. — Še vedno nam prihajajo dopisi brez podpisov ali pa z nečitljivimi podpisi. Vse take dopise vržemo v koš, kar naj si prizadeti zapomnijo enkrat za vselej! JI i kdo ne bi misli/, da se dajo Peka tete na toliko načinov pripravljati, kof daje navodilo kuharska knjižim ki jo vsakomur brazplačno pošlje Prva kranjska tovarna testenin v H. Bistrici §olcsh)il{. V Biljah priredi, kakor že objavljeno, dne 5. maja III. okraj Primorske sokolske župe svoj prvi zlet. — Na vsporedu bodo proste vaje telovadcev, proste vaje naraščaja, orodna telovadba in skupine. Ker nastopi ta dan naše mlado društvo prvič na, telovadišču, kjer pokaže vspeh polletnega truda v telovadnici, disciplino članov in naraščaja in vspehe, ki jih je s skromnimi močmi dosegla na orodju, upamo, da se odzovejo našemu klicu bratje Sokoli sirom Primorske, da pribite med nas, starejši bratje med mlajše in nam pokažejo pot k smelemu cilju Sokol-stva. N\, bo naš zlet velika manifestacija prebujajoče se sokolske ideje, naj bo o-kraju v čast, a vsem Sokolom v spodbudo na ponosno, tekmo gibčnosti in napredka. V to kličemo vsem bratom krepak sokol-ski: Na zdar! NB. Vsa bratska društva prosimo, naj nam kakor liitro mogoče sporoče, se li vdeleže zleta ali ne, število telovadcev prostih vaj Hn vrst na orodju. v zanje slavnemu občinstvu in bratskim drUŠtvom. — Bližnja bratska društva so naprošena, da upoštevajo to prireditev. — V slučaju slabega vremena »se. odloži veselico na naslednjo nedeljo. ' Trgovsko-okriM in gotpadarsks vatli. Nove kolkovne znamke. — Daje se na,ojbče znanj&jda se vsled ukaza c. kr. finančnega ministerstva z dne 20. oktobra t. I. drž. zak. Št. 163 spravljajo počenši s 1. dnem januarja 1910. 1. v prodajo nove kolkovne znamke. Ob jednem .se smejo rabiti tudi kolkovne znamke izdaje 1. 1898. in sicer do dne *31. marca 1910. 1. Uporaba iz rabe spravljenih kolkov-nih znamek po 31. dne marca 1910. 1. se torej šteje za enako, kakor da bi se ne bila izpolnila zakonita kolkovna dolžnost, in je zvezana s slabimi nasledki, ki so ž njo združeni po pristojbinskem zakonu. Meseca marca, aprila in maja 1910. I., bodo tukajšnja c. k. finančna deželna blagajna in drugi prodajni uradi zamenjevali proti pismeni, kolka prosti vlogi neuporabljene kolkovne znamke izdaje leta 1898. za nove znamke enake vrednosti brezplačno. Po 31. dne maja 1910. 1. se ne bodo kolkovne znamke izdaje 1. 1898. niti zamenjavale, niti povračale. Obrtne in trgovinske knjige, potem golice menic, računov itd., na katerih so se porabile kolkovne znamke prejšnjih izdaj s predpisom ustrezajočo, pred 1. dnem aprila 1910. !. opravljeno uradno prepečat-bo, se smejo brez pomisleka rabiti tudi po tem času. V kolkovnih znamkah za davek od prometa z efekti, potom v ostalih kolkovnih vrednostnih znamenjih se za sedaj nič neizpreminja. Zveza narodnih društev. Bral. in pev. društvo »Dneva žar« v Kazljah priredi v nedeljo dne 8. maja t. i. veselico s petjem, igro in plesom. Toliko Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Miren« v Mirnu je imelo v nedeljo dne 1,0. t. m. svoj prvi letni občni zbor, katerega se je udeležilo nad 30 članov. Po pozdravu predsednika in po poročilu tajnika in rednika je poročal blagajnik, da ima društvo v gotovini 141 K 20 vin. Na to se je volil novi odbor. Predsednikom je bil enoglasno izvoljen g. Ferdinand Lipuš; namestnik Leopold Vbvk; odborniki: Roman Faganeli, Ivan Tomšič, Andrej Podgornik, Karol Franče-škin, Franc Batjel iz Gorice, drugi vsi iz Mirna. Pregledovala računov; Peter Ur-šič in Niko Jakil. Politični pregled. Poslanska zbornica na Dunaju se je sešla zopet danes. Pričakovati je v današnji seji, da Slov. Enota stavi predlog, naj se posojilna predloga 182 milijonov umakne kot prva točka z dnevnega reda. Srbski kralj Peter se je povrnil v Be-ligrad. Na kolodvoru so ga slovesno sprejeli. ' Srbska vlada je sklenila sezidati moderno tovarno za puške in topove. Ogromne demonstracije soc. demokratov v Berolinu. — Berolinska policija je dovolila soc. demokratom v nedeljo shode pod milim nebom,za splošno, enako in tajno vol. pravico ter proti pruski volilni reformi. Demonstracije so se završi-le. impozantno brez najmanjšega konflikta' s policijo. Bilo je troje zborovališč: Frie-drichshaini Humboldthain in Treptower Park. Na prvem zborovališču je bilo okoli 50.000 zborovalcev, na drugem okoli 80.000 in na tretjem okoli 100.000; torej skupaj okoli 230.000. Povsod so govorili govorniki — med njimi tudi žene — ki so kritizirali prusko volilno reformo. Ogromne množice so se nato mirno razšle, ne da di prišlo kje do kakega konflikta s policijo. Razne vesti. Slovanska Čitalnica, Srbska Čitaoni-ca, Češka Beseda in Dalmatinski Skup v Trstu vabijo na veliki orkestralni koncert ki se vrši v soboto, dne 16. aprila 1910. v veliki koncertni dvorani »Narodnega doma« v Trstu. Pri koncertu sodelujejo: gospa Lily Nordgartova, primadona slovenskega deželnega gledališča v Ljublja- ni; mojster Fran Ondriček, c. kr. komorni vJrtuoz in profesor konservatorija na Du- -naju; skladatelj g. Emil Adamič in popolni orkester c. in kr. pešpolka št. 97 v Trstu pod osebnim vodstvom kapelnika gospoda P. Teply-ja. Vspored obsega 8 izbranih točk. . Novo vojno ladijo »Zrinyi« so spustili v torek v morje na običajen slovesen način. Navzoč".jeTUil" tudi prestolanaslednik. Ladja je. dolga 137.37 m, široka 24.50 m, tonelat je 14.457 in konjskih sil 20.000. Na uro .prevozi 20.5 morskih milj. Hofrichter. — Kakor se čuje, se bo vršila razprava proti Hoirichterju najbrže v četrtek dne 28. aprila 1.1. Člane vojne šo-dnije izberejo najbrže iz pešpolka št. 4. V nemški »Kranjski hranilnici« je meseca marca dvignilo 818 strank 1 mi-Ijon 165.404 K, stanje hranilnih" vlog je vsled tega padlo na okroglo 48 mil. kron. Tekom dveh let je stanje hranilnih vlog padlo.za 21 milijonov. Podajanje roke v »Jbeli hiši*, -*- Iz VVashingtona javljajo, da je predsednik Taft odločil prenehati s starim običajem »rokovanja« pri vseobčih sprejemih. Za ta korak se je odločil po vzprejemu 2000 učiteljev, pri čemur se je tako utrudil, da zadnjim ni več mogel podati roke. Ta šega torej iz državne »bele hiše« izgine. 60 miljonov kron čistega dobička ima država od 1. 1892. .-mi v kovanju kron. Takrat se je namreč vpeljala kronska veljava. Skovalo se je doslej kron v vrednosti za 271 miljonov kron. Vsi stroški za to kovanje pa so znesli le 216 miljonov kron, taka da je imela država zgornji čisti dobiček — torej 34'/. »Chantecler« tudi v Zagrebu ni imel vspeha. Občinstvo je vsprcjeio predstavo, ki se je vršila minoio nedeljo zelo hladno in apatično. Vlidi v Benetkah je bila ta igra sprejeta zelo hladno. Zborovanje državnih uradnikov v Trstu. -- V nedeljo, dne 10. t. m. se je vršilo po tržaški podružnici društva poštnih prometnih uradnikov sklicano zborovanje državnih uradnikov, na katerem se je razpravljajo o zakonskem načrtu službene pragmatike. Poročevalec, gosp. poštni viši-kon-trolor Bezeg, je obširno razpravljal o posamičnih točkah zakonskega načrta ter ga primerjal se službeno pragmatiko v Nemčiji in v Italiji. Omenil je splošno, da službena pragmatika kakor taka nudi razne pravne in gospodarske koristi ter da je radi tega vsprejemljiva, ne glede na njene slabe strani, katere pa, (kakor je upati) za-konodajstvo ublaži. Konečno je predlagal naslednjo resolucijo: Današnji, po podružnici društva poštnih uradnikov sklicani shod, katerega so se udeležili tudi uradniki raznih drugih državnih uprav v Trstu ter zunanji odposlanci, sklene, da se vladni načrt službene pragmatrke za državne uradnike v splošnem vsprejme, ter naroča osrednjemu vodstvu društva poštnih uradnikov na Dunaju, da zastopa po pooblaščenih zastopnikih pri zakonodajnih činiteljih in zlasti v odvSeku za službeno pragmatiko ona zboljšanja, katera so se na današnjem zborovanju v splošno korist drž. uradnikov za potrebna spoznala. Društvenemu vodstvu se razun tega naroča, da nemudoma predlaga predložitev zakonskega načrta, ki naj bi obsegal dovoljenje pristaniščne doklade za Trst in za, druge kraje na Primorskem, doklade za zdravilišča ter pristojbine za čezddbne ure in za nočno službo. Dokler pa ta načrt ne postane zakon, se predlaga, da se dovoli državnim uradnikom v Trstu in v zdraviliščih na Primorskem 20 odstot. draginjska doklada k plači. Zastopnik tovarišev iz Opatije pa je predlagal 30 odstot. draginjsko doklado za Opatijo in pa dunajsko aktivitetno doklado ter je utemeljeval ta predlog s tem da navaja velike ugodnosti, katerih so deležni v boljših razmerah nahajajoči se ogrski državni uradniki na Reki«. Državna poslanca gg. dr. Pitacco in Oliva sta obljubila pomoč svojih strank. Predlagana resolucija je bila soglasno vsprejeta. Komite za ljudsko reformo. — >nc 10. aprila je zboroval na Dunaju komite za reformo ljudskega šolstva. Zastopanih je bilo po svojih delegatih 48.500 naprednih učiteljev in učiteljic vseh avstrijskih narodnosti, h raznih velevažnih sklepov je omeniti, da vsaka' narodnost priredi svoj javni Iju^skošolSKi taT5or»tp1> teh taborih _ pa se skliče na Dunaju državni-ljudski tabor. Tako se bo za reformo ljudskega šolstva zainteresovala vsa avstrijska javnost. O zborovanju izide poseben komunike; Štajersko slovensko delavstvo je bilo doslej organizirano v izključno nemški socijalni demokraciji, kjer ni uživalo . v jezikovnem ožim niti najmanjših pravic. Posledica temu je bila, da se je vsak slovenski delavec prej ali slej ponemčil. V Kapfenbergu na Gor. Štajerskem pa je pričelo med slovenskim delavstvom gibanje za samostojno slovensko socijalno-demokratično organizacijo, ki so je ustanovili v nedeljo 10. t. ni. Milijonska dedščina društva, — Wal-ter Sack, voditelj tvrdke za poljedelske stroje v Monakovem, je zapustil društvu za varstvo materinstva 1 miljon 200.000 marek. Sack je bil zelo naobražen in je govoril in pisal 12 jezikov. Umrl je dne 4. aprila iz Žalosti za svojo umrlo soprogo, kateri je kmalu sledil v dobi 34 let. Zrakoplove!. —Aviatik Etrich je priredil v Dunajskem Novem mestu dva vzleta z monoplanom Etrich II. Letel je prvič 4 m visoko par sto metrov, drugič 3—4. visoko daleč okoli 2500 m. —- Iz Pariza poročajo, da je ponesrečil zrakopla-vec grof Verneuil. Njegov monoplan se je pievrnil, grof je padel ter se močno poškodoval. »Čuk« — ubijalec. — V Radovljici na Gorenjskem so. pokopali posojilničnega uradnika Petra Praprotnika, katerega je ubil »čuk« Klcindienst Udari j ga je na Veliko s o b o t o(!) tako močno po glavi, da je vsled tega Prapotnik- preteklo soboto umrl. Raztelesenje je pokazalo, da je umrl Prapotnik res vsled udarca, katerega mu je zadal »čuk« na Veliko soboto. Slovenska »čukarija« je menda ponosna na ta svoj zločin! To je sad krivih naukov znanih »čukovskih« voditeljev! Književnost. Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri kat. Jugoslovanih. — Tako se glasi brošura, izdana kot odgovor na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu. Čisti dobiček je namenjen zgradbi novega poslopja slov šole pri Sv. Jakobu v Trstu. Tiskala tiskarna »Edin.« v Trstu. Ponatis iz »Edinosti«. Stane 30 v. To stvarno pisano brošurico priporočamo. Naroči se jo lahko tudi v knjigarni Andr. Gabršček v Gorici. imouifejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITI. bodi Dam sveta dolžnost! A. mL Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = oljkinega olja prve vrste nijbiljšib tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfette, 8ar in Niča s prodajo na drobno in debelo. Prodaja m drobno: Kron —'96, 104, 112, 120. 1-28. 1*36, Hi. 1*60. 1'80, 2- 240, za Mi po 92 vin. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu d»» popolno vporabe o^ja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Priporočamo našim rodbinam Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas obaelnejSi se raCuna za vsako besedo 1 vin. NaJpripravoejSe inseTiranJe » trgovce in obrtnike. Koliko ie manjSih trgovcev in obrtnikov v Gotici, katerih na debeli (in celo v mestu) uiltSe ne pozna, ker nikjer ne insorirajo. Skoda ni majhna. Fran Novak, brivec •*ti2LkSm2L. Ibeinstvu v mestu in na deželi. Postrežba toena on nista. V zalogi se dobi razne. toaletne po-irebš6ine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa tasnifiarska dela ter kupuje zmešane ženske lase od K 6 naprej kg. Hercules" zavaruje osebe brez razlike vere, narodnosti in stanu, katere niso na dan upisa mlajše od 15. ter starejše od 80. leta. Vsakdo zamore zavarovati sebe v korist drugega, oziroma tretjo osebo v lastno korist in to brez vsakega zdravniškega pregleda. Vsa pojasnile daje: Glavno ravnateljstvo podporne zadruge »HERCULES' na Beki. Pri punci je nežni on brco dolih tri dni se v postelji nato je potil, še danes je njemu po brci gorje, je nosilo dekle Prve črešnje niso še prišle v Gorico, pač pa je že clošlo nOVO pomladaii- sko in poletno blago tvrdki Ivančič & Kurineie, (gosposka ulica št. 11. Kdor hoče biti postrežen z dobrim, solidnim blagom, naj ne zamudi te prilike, ter naj pride v najino trgovino. Cene so zelo nizke, dasi se je volna in bombaževina v zadnjem času podražala. Podpirajte domačo trgovino ! Gospodom gostilničarjem in drugim se uljudno naznanja, da je izšel nov slovenski cenik gramofonov in dvokoles, šivalnih strojev itd. s Pudo vito nizkimi cenami pri J. Medved, Carica Tekate, Josipa Verdi št. 32. Gorica Stolna ulica 34. Tam je velika zaloga vsakovrstnih gramofonov od K 15 — K 1000 kakor tudi različnih dvokoles, šivaluih strojev. — Zastopnik kmetijskih strojev, orkestrijonov itd., mehanična delavnica. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko. Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikalij. Knjigarna A. Gabršcek - Gorica. Najcenejši in najboljši nakup BMF v modni trgovini 9Q| ENGELBERT SKUŠEK Gorica - Via. $caole 6 Z a gos p o dj Srajce Ovratniki Zavratnice Manšeti Gumbe za manšete Naprsniki Spodnje hlače Naramnice Rokovice Modni telovniki Nogovice Dokolenke Čepice Dežniki Pasovi Podveze Gumbi Turistovske oprave Žepni robci. Gamaše Klobuki Za dame: Srajce Hlače Spodnja krila Predpasniki Pasovi Nogavice Korseti Glavniki Žepni robci Našitki za perilo Toiletno milo, Parfum J . Cene strogo solidne! j ž> Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blago na izhero. ^ *| Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. %fi Hg '-Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. jj hh ^°l& pl'av-iIa BO/e JazP°s,a^ vsem članom; če jih pa po pomoii ni kdo do- $» bil, naj., se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. ¦ ' L _ Načelstvo in nadzorstvo. §* Polatzky v Gorici. H« »redi BaStelj« 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kopavaliSa alraber&icega li drabnaga blaga ter tkaala, preja In aftll. POTREBŠČINE za piiarnice, feadUce in popotnike. Najboljše šivanke sa Šivalne stroje. POTREBŠČINE za ktojaie in Seuljarfe* iretlujlce. — Kožni venci. — Masne knjižice. iišna obuAala za vse letne čase. Po s g b nost* Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, *—*ijarje, prodajalce po sf" "L *" '~~JL ter na deželi. krofinjarje, pro po^eejmih in trgih Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnem« skladu družbe sir C in. m.! Zaloga uina tvrdke Ivan Fontanotti iz Kopra odlikovan z zlato svetinjo in z zaslužnim križcem na razstavi v Parizu Gorica — Via Teatre 9 — Gorica. teran proe urste, refošk, belo uino in muškat use lastnega pridelka. Cene zmerno, postrežba na rtom. in poštnine prosto se razpošilja: Seznam izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. i[j. .pU KloinmagF l.M lamberg • knjigarna v Ujubljani. tldlikovana pekarija in tladfiiftarna Karol Draščik v Gorici na Kornu v (lastni hiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vin« In llkerjo na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu, občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo Ur- po Jako zmernih cenah. *"*<¦ iS*** urar in trgovec v Gorici VialSii Bianca štev. 43 (prej v Kanalu 22 let) ima v zalogi šivalne stroje najnovejšega sistema. — Zastopnik orkestrijonov in gramofonov, katere tudi popravlja. Priporoča se gg. železničarjem in po železnici potujočemu občinstvu. Postrežba solidna in poStena. Novost! Novost! Ravnokar sta izšli v založbi „C*oriške Tiskarno" A. Gabršeek: »Kraljica Dagmar" Zgodovinski roman. — Spisal: VACLAV BENEŠ-TREBIZSKY. — »Slovanska knjižnica« snopič 173—180. — Cena za nenaročnike K 3*20. Poštnina 20 vin. Quy de Haupassant: Ilouele. Prevel: Pastiiškin. — »Salonska knjižnica" št. XII. — Cena K 3* Poštnina 20 vin. Naroča 56 v „Goriški Tiskarni" /\. Gabršcek v Gorici, GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel MPri Zlatem Jelenu11. V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — i^lzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.