Stetr. 84. V Trstu, v nedeljo, 23, marca 1917 Killm »zhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Urcdiiitvo: L'l:ca Sv. Frančiška Asiškega šL 20, L nsdstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nelronkirana pisma ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. I^daj.itelJ In odgovorni jircdnik Štefan Godim. !.a*tnfk konsord) lista .Edinost"/* — Tisk tiskarne .Edinosti*. vpl«ir»e zadruge S omejenim poroštvom v Trsta, ulica Sr Frančiške As^kega št. 20. Teltfon uredništva in uprave itev. 14-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta . ........»••. s 12.— za tri r::c^ece............... « 6.— za nedeljsko Izdajo u celo ieto....... 5.20 ca pol leta ............... 2.60 Posamezne številke . iidiuosti" »e prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šlrokosti ene kolone Cene. Oglasi trgovcev in o rtnikov . . mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiasl denarnih zavodov . .........mm po 20 vin. Ogiasi v tekstu lista do pet vrst..... ... K 20.— vsaka nao.cljna vrsta............ , 2.— MaH j,asi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. o&v. c S.-rejema inseratui oddeieK .Edinosti*. Naročnina rekiafracije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* Plača in toži v Trstu. Uprava in inseratui oddeiek se nahajata v ulici Sv. Frančiška \slškega št. JO. Poštnohranilnični račun št. 811 (>52 AvstrijsRo uradno poročilo. DUNAJ. 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 21 marca J917. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Nič novega. — Armada nadvojvode Jožefa: Naše čete so bile včeraj na obeh straneh c'ciine Csobanyos v . Jiteni boiu. Severno doline so na So-Ivonuarju zavzele sovražne jarke v širini 2 ' i in giobočini ll/2 Km. Kmalu nato južn > doline izvršeni ruski protlsunek proti naši postojanki ra Magyarosu se .ie razbil v zapornem ognju. Sovražnik )e pobegnil v svoje jarke. Število ujetnikov znaša 500. Naše izgube so zelo majhne. Jugovzhodno Dornevatre so prodrli naši izvidni oddelki do četrte ruske črte. — Armada princa Leopolda Bav.: Nič novega. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fini. hemšho uradno poročilo. BEROL1N, 24. (Kot.) Veliki glavni stan. 24. n«arca 1917. Zapadno bojišče. — Na obeh straneh Somine in Oise se vrše vsak dan boji med naši?ni varnostnimi oddelki in sprednjimi četami sovražnika, ki po često izgufcfiosnih spopadih prodirajo le obo-tavljaje in se često zakopljejo, ovirane ir.očno ..j naših odredbah. Včeraj so napa Jli Francozi naše straže zapadno La-iere ob nižini Ailette. pri NeuvHlu m Mar-givalu. Bili so povsod odbiti. V Šampanji m naše izvktae čete iz več točk fronte privedle ujetnike iz francoskih črt. Vzhodno bojišče. — fronta princa Leopolda Ba Po topovski pri-pra\l pri Smorgonu. Baranovičih in ob Stohodu napadajoči poizvedovalni oddel-H Rusov so bili pregnani Jugozapadno D vin ka so naši letalci sestrelili eno sovražno letalo, ob Trisvjatskem jezeru en priveznJ balon. — Fronta nadvojvode Jožeta: Uspešni ogenj artiljerije in mino > k je uvedel napade* tekom katerih so naše čete južno doline Trotusula zavzele z naskokom ru»ke postojanke na mejnem grebenu med Solyomtarjem in dolino Cso-banyos in ujele 500 mož. Kmalu nato Izvršeni sunki Rusov severno Magyarosa so se lalovili. — Mackensenova armada: Nič novega. Macedonska fronta. — Položaj je neizpretnenjen. Boji med Ohridskim in Prespan^kim jezerom in pri Bitolju so dozdevno začasno končani. Od 12.—21. marca so se vsak dan ponavljali napadi Francozov, ki so zastavili v to svrho znatne dele 76., 156. in 57. divizije in več kolonijalnih polkov. Obvladujoče višine v gorovju zapadno in severno bitoljske kotline, ki so bile cil| Francozov, so trdno v naši posesti. Zvezne čete so se v žilavem vztrajanju v težkem ognju in silnem napadu izvrstno obnesle. Skupno delovanje artiljerije in pehote in pomožnega orožja je bilo ob sigurnem vodstvu naravnost vzorno. Sovražnik je imel zelo težke izgube, tako da je trenotno potreben miru Čete pričakujejo nadaljne napade s popolno samozavestjo. Prvi generalni Tcvartirmojster; pl. Ludendorff. Položaj na bojiščih. BEROLIN. 23. (Kor.) Wolffov urad poroča: Na opustošenem in izpraznjenem ozemlju so nasprotniki na posameznih točkah zapadne fronte tipali s konjenico in pehoto, a so jih nemški varnostni oddelki v številnih bojih vrgli nazaj. Vz.hdino Preonna je bil napad treh sovražnih švadronov energično odbit s težkimi izgubami za sovražnika. Tudi na raznih drugih točkah, kjer se je tipajoči sovražnik približal omrežja naših varnostnih čet, je imel občutne izgube. Severno Arrasa je biJ po kratkem bobnajočetn ognju izvršeni angleški napaci odbit ob zelo majhnih lastnih izgubah. Angleži so izgubili pri tem v boju iz bližine 76 mrtvih. V odgovor na ta napad smo zavzeli sovražne jarke, pri čemer so imeli Angleži zopet težke krvave izgube in so izgubili tudi 7 ujetnikov in 2 strojnici. — Na vzhodni fronti pri mrazu, ki znaša ob VzhoJnem morju 2,3", le % majhno bojno delovanje. Vsled poplav Sereta in Donave so bili Rusi prisiljeni, da so se umaknili iz sprednjih jarkov. Pri Zaberezini so živahno obstreljevali lastne postojanke, potem ko so naše napadne čete že zdavnaj odšle. Nemški cesar o sijajnem umiku na zapadu. BEROLIN, £3. (Kor.) Nemški cesar je poslal bavarskemu kralju pismo, presto-onasledniku Ruprehtu in Hindenburgu pa brzojavko, v kateri izraža povodom sijajne izvedbe operacij na zapadni fronti, ki so ustvarile nove temelje za n '^ijno vojevanje in so za splošni položaj na zapadni fronti največjega pomena, neomejeno zadovoljstvo. Nemški cesar je osebno izročil generalu Ludovdorffu red rdečega orla prvega razreda z meč L Krivd ho lavnem odra I Tursko uradno poročilo. CARIGRAD, 23. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Na perzijski in tigriškl fronti je položaj neizpretnenjen. — Kavkaska fronta. Na desnem krilu je eden naših izvidniki oddelkov prodrl v sovražno postojanko in zasedel del sovražnih strelskih jarkov, kjer se je obdržal kljub protinapadu sovražnega bataljona. Pri tem napadu smo napravili par ujetnikov in prizadejali sovražniku težke izgube. Na levem krilu smo zopet osvojili neko izgubljeno pred-posfojanko. — Sinajska fronta: Nič novega. — V.?cedonska fronta: Po dopolnilnih poročilih so naše čete, ki so dne 21. t. m. sodelovale pri odbijanju sovražnega napada med Ohridskim in Prespanskint jezerom, zopet za\zele poprej izgubljene jarke. Sovražnik je imel težke izgube in je izgubil 7 mož na ujetnikih. Sovražna uradr.a poroiHa. Italijan *o padcu starega režima zgornja zbornica še obdrži ali ne. Nota entente novi ruski vladi. PETROGRAD, 23. (Kor.) Veleposlaniki Anglije, Francije, Združenih držav in Italije so izročili ministru za vnanje stvari skupno uradno noto o priznanju nove pro-vizorične vlade v Rusiji. Prosili so obenem za določitev dneva, ko bodo zamo-gli slovesno ponoviti sporočilo priznanja. Razgovor z Milju kovom. , LONDON. 23. (Kor.) Petrograjski ko-respondent >DaiIy Telegrapha« je imel v četrtek razgovor z Miljukovom. Ta je izjavil, da gre vse v redu in da se je dežela naglo prilagodila novim razmeram. Nato je nanesla govorica na trditve, da se je o vladni izjavi trdilo, da ni zadostno na-gk.šala vojno. A\ lijakov je rekel, da tvori vojna do iz vojevanja zmage odločilni faktor j.-oložaja. Edinost in svoboda je sedaj politika ruskega naroda, da se doseže zmaga. Miljukov je izjavil dalje, da bi bilo še preuranjeno govoriti o učinkih revolucije na vnanjo politiko; vendar pa je prepričan o tem, da je Rusija močnejša kakor kdaj prej. Glede izpremeinbe politike napram Poljski po abdikaciji carja še ni bil izvršen noben sk'ep. Obljuba svobodne, združene Poljske pod žezlom ruskega carja zahteva sedaj seveda revizijo, za kar Cotsedaj ni bilo časa. Govor je nanese! nato na odsek delavskih poslancev. Minister je pripomnil, da so se delavci polagoma jw>polnoma vživeli v razne upravne panoge. Delavci bodo od svo»-jega radikalizma pač nekoliko odnehali in razširili svoje obzorje. Vlada namerava za nadaljevanje vojne najeti posojilo. Živilske zaloge, ki so bile po desželi nakopičene in skrite, so bile zaplenjene. Končno je naglašal Miljukov, da je sklenjeno, da -e boJo tudi ženske udeležile volitev za ustavodajno skupščino, kar je pri obsežnih izpreniembah čisto razumljiva Zadnji »Mir« pripoveduje o dogodku ki kaže, da so nemški šoveni zapadli besnilu, ki že ne pozna več nobene meje in nobenih ozirov. V Celovcu se je zgodilo nekaj velezna-čiinega v tem pogledu. Vojaštvo je v minulem tednu priredilo v raznih prostorih nekaj zabavnih večerov v prid vdovskemu in sirotinskemu skladu. Največja taka prireditev je bila v hotelu »Trabesin-ger«. Največja in obenem tudi najpoučne-ja, s tem, kar je izzvala. Vojaštvo si je izprosilo iz mestnega gledališča dekoracije v edičenje dvorane in jih je tudi do-biio. In zgodilo se je, kar bi trezen človek smatral kot izključeno v sedanjih časUi. /upan je poslal tja magistralnega uradnika z nekaj ruskih uietnikov, -slopja, se doslej deželnemu odboru ni predložil nikakršen obračun. Pravice v vojno službo odšlih nameščencev se, kakor znano, najstrožje varujejo i v državni službi i pri zasebnih zavodih. V kranjski deželni službi se to ne dogaja, kajti z imenovanjem po odvetniški zbornici in najvišjem sodišču kaznovanega odvetniškega kandidata dr. D. za »■eželnega svetnika v 3. činovnem razredu sta bila deželna tajnika S. in dr. P., ki se od začetka vojne nahajata na bojišču, oškodovana v svojem napredovanju. V dosedanjih člankih omenjeni dogodki so tako povečali nejevoljo med pristaši stranke, da hoče najmanje tretjina dožel- Dunaja sporočilo, da se tako govori v dunajskih političnih krogih. Zasedanje Ja bo kratko in se ima izvršiti konstituiranje obeh zbornic, v poslanski zbornici izvolitev predsednika, imenovanje odsekov* in podobne formalnosti. Na to da bo sledila prisega cesarjeva na ustavo, na kar poslanska zbornica podaljša mandate, ki potečejo z dnem 11. junija. Tu se vsiljuje vrsta vprašanj. Ali se državni zbor sestane, ne da bi vlatfa popred izpolnila nemške predpogoje? Ali jih izpolni že do tedaj? Ali morda ustreže Nemcem s teun, da ostane le pri takem kratkem zasedanju s samimi formalnostmi in brez stvarnega delovanja, da nastane pavza do U. junija in da bo potem — konec ubogi, preziram zbornici! Ali pride morda mej tem, ali potem uresničenje nemških žalitev? In končno vprašanje: ali ostanemo nezadovoljni vsi skupaj: Slovani, Nemci in vsa javnost in se nam 1)o kazal v svojem sijaju le — § 14, ta poslužili, nezgrešljivi pomagač vseli vlad, ki hočejo kaj storili, česar ne bi smele?! Kakor vidimo: naš politični položaj ne trpi na preobilici jasnosti! Stara avstrijska specijaliteta! Glave kvišku! Vae vietis!! Pod tem naslovom so poslali v praško »Union < »od odlične strani« članek, od katerega pa nam je po liepreračunljivih sklepih — cenzure prišel pred oči samo konec, ki se glasi: »Pa četudi — tolažimo se z besedo nršega mrtvega .preroka* ki je v epilogu k svojemu »Rodhoštu < ganljivo zaklical: »Za svoj narod se pri tem ne bojim posebno. Tudi če bi mu bilo usojeno, da bi moral še enkrat prebiti izkušnjo v ognju in železu, pa ohrani v sebi še dovolj živega in zdravega jedra, da se ne pogubi, marveč da vstane zopet k novemu svežemu življenju, pa bodi ob kakršnjili-koli okolnosiih«! Toda samo zanašanje na zdravo jedro samo na sebi bi težko pomagalo. Glave kvišku! Vsi, ki so poklicani in izvoljeni, naj se postavijo v politične bojne jarke, pod ščitom modre budnosti, zavedajoč se za to državo »Jiopriiie-šenih žrtev, z zavestjo svojega narodnega dostojanstva — glava pri glavi, reka * roki. prsa ob prsih, da nasprotnik ne prodre fronte in ne zruši branilcev, kajti strašno zveni beseda: Vae victls. — Slovenci! Čujte! Tudi za nas velja resnica: Vae vietis! Pojte in storite tudi vi tako! Kajti tudi vas gorje, če boste premagani! In stokrat gorje, če bo zgodovina našega naroda — itak pisana s trpljenjem in solzami nad tolikimi narodnimi grobovi — morala pisati v svojem zaključnem poglavju: padli so, ker se po svoji lastni krivdi niso mogli braniti! Pojte tudi vi in strnit/ se v trdne vrste: glava pri glavi, roka v roki, prsa ob prsih, da vam nasprotnik ne prodre fronte! In če kdo nima ali srca ali smisla za to veliko potrebo, naj le hitro odstopi, naj se oddalji daleč proč od vas, bilo tu#Li v sovražno vrsto! Manje nam bo nevaren tam, nego pa na naši strani kot — dvomljiv, neprera-čunljiv in nezanesljiv element! Amerika pred vojno z Nemčijo. — »Frankfurter Zcitung« poroča iz Ne\v Yorka: Kabinet je soglasno za to. da se kongresu predloži sklep, da vojno stanje z Nemčijo vlada od 14. marca dalje. \Viison se še obotavlja, toda delujejo močili vplivi, Ja bi se dosegel cilj še pred snidenjem kongresa. Javno mnenje je čudovito malomarno in zdi se, da se je rezignirano sprijaznilo z mislijo, da voin. nora priti. Časopisje napoveduje, da vla da vztraja na pravici, da smeje oborožene trgovinske ladje prihajati v nevtralna pristanišča. K zborovanju mirovne družbe dospeli profesor Jordan, vseučiliščni rektor v Kaliforniji, je izjavil, »Ja Zapad želi, da Wilson stori vse za ohranitev miru, da pa bo Zapad tudi v slučaju vojne na predsednikovi strani. Rusko revolucijo pozdravljajo tu z navdušenjem, ker se misli, da se bo Rusija sedaj vojevala odločneje. — Iz Rotterdaina se poroča: »Daily Chronicle« javlja, da se je iz Li-verpoola odpeljalo v Zedinjene države prvih 3000 miiični službi podvrženih Se-vercamerikancev. O sklepih nemškonacijonalne zveze, kjer ponavljajo, da stavljajo svoje zahteve — radi koristi države, pišejo »Narodni Listy«: »Češka zveza« nudi v svojih sklepih Nemcem direktno roko za sporazum. Na njih je sedaj, ali sprejmejo, ali odklonijo! 2e prvi stavek izjave predsedstva nemško-nacijonalne zveze dovaja k do- Stran H. EDINOST« Rev. S4. V Trstu, dne 25. marca 1917. mnevi, vJa predsedstvo nemškonacijonahie zveze odkloni ponudbo Češke zveze. Iz ostalih dveh stavkov iste izjave je posneti, da predsedstvo nemško-nacijonalne zveze vstiaja pri svojem programatičnem sporazumu s krščanskimi socijalci. da se pa ti dogovori ne nanašajo na zahtevo nemških nacijonafcev po oktroa kot pred-pogf ju za sklicanje držav nega zbora! Soditi ;e torej, da nemški krščanski socijalci niso še zapisali svoje duše oktroiranjem, ki hi — kar je gotovo — izzvala najostrej-«o opozicijo vseh neueinških narodov! — I' ustno je torej vprašanje, da-ii dunajska vlada sestavo Avstrije in notranje-državno in svetovno situvacijo motri tako, da bi bila uverjena.o pravilnosti in dobroti tega. kar predsedstvo ne:nško-nj-cijonalne zveze vnovič razglaša.« »Na-roJni List.\ so napisali veleresen mc-njento na adreso vlade, opozarjajoč jo iiu posledice, ako nemški nacijonalci na-|o vrvi do skrajnosti. zahtevajoč brezpogojno izpolnitev njih zahtev. Vla^a je sedaj v usodnem položaju: ali bo slušala krik nestrpnosti in ncznosljivosti, ali oa glas tistih, ki ponujajo roko v spravo, zahtevajoč zase mesta na solncu poleg lir ikih in ne - n;:d drugimi! Ali se od-! -Či vlada za princip enakopravnosti, ki JiJacii" p^l;t Inega življenja. zavzame stališče aapram političnemu položaju«. Posebej bo vodstvo poročalo o svojih konferencah z osrednjimi mesti in dogovorih s krščanskimi socijalci glede skupnih akcij na nacijonalnem in gospodarskem polju. — Ce se je v seji ugotovil popoln sporazum m potrdilo neomajno vztrajanje na dogovorjen"! »rihtlinijah«, čemu naj potem Nationalverband vnovič zavzema stališče napram političnemu položaju. ki se v en«'ar ni prav nič izpreme-nil ol ugotovitve onih »rihtlinij« sem? Ali se te »rihtl nije« morOa vendar niso kolikor t olik o skrivile ob odločnih izjavah Češke zveze in Jugoslovanov in so šele taka dovedle do soglasja z ministrskim predsednikom in ministri? Pripomnimo naj le še, da je zbornični predsednik tfr. Sy1 vester izjavil, da nima povoda za odklonitev konference načelnikov strank, če bi se velike zbornične stranke obrnile nanj v svrho sklicanja konference. pmese sli pa s ukloni heccmojiiiski poželjivosti k" ? C / g bno pri e e novih in najhujših 1 v! I ra se blfža dvanajsta in vladi ni 2 wmaf Saša aa razpolago za odločita.: ali Krene na poti, ki edine morejo Jgovar :ti sestavi in velikemu poslanstvi« mri trhije, ali pa ukrene —»drugaje. 0 \ ki jej izhaja iz te situvacije, K / ;crna. Slovanski narodi pa pričanje sklepov z mirno vestjo, ker so s r. i vse možno v odvrnitev vlade od usodepolnih poti! Skopni izvrševalni odbor nemšMh me-ščai^kih strank. Z Dunaia se poroča 22. t. m.: Danes se je predsedništvom f nca dr. Orossa vršila seia skupnega od bor c i krščansko-socijalne stranke in neii.škega Nationalverbanda, kateri sta prisostvovala tudi minister dr. Baern-rtither in dr. Urban. V seji se je predvsem razpravljalo o želji strank za sklicanje državnega zbora. Minister dr. Baernreither je podal iziavo, da se vlada samo po sebi umevno oz ra na potek zakonodajne dobe in da skliče parlament tako, »Ja bo imel dovolj časa za rešitev onih stvari, ki se ••ioraif> temeljito obdelati in skleniti z ozi-rm na splošni položaj in potek tega roki. \ enakem smislu je podal odločno izjavo tudi trgovinski minister dr. Urban. Nato sledeče posvetovanje je ugotovilo p rr>lno soglašanie obeh skupin na skupno dr ^ )vorjenih vodilih glede preuredbe polili iih razmer. V tem smislu se je sklenil poziv na vlado, naj čim prej skliče parlament. — Tako dunajsko poročilo, ki ie vtlezaniniivo zlasti v svojem zadnjem vta\ku. ki naznanja končni sklep seje. ki n-j govori prav nič več o kakih predpogoji?!, teimeč edino le o — čim najhitre- 1 m sklicanju parlamenta. Poudarja se r>ač. da se je ugotovilo popolno seglasje • !e dogovorjen h »rihtlinij« in da se v sn :slu pozivlje vlada, da naj čim i -trtie -Kiiče parlament, toda zelo. zelo sumljivo je dejstvo, da se prav ta dJločilni >ta\ ek glasi skoraj dobesedno tako, kt *e je glasil sklep krščanskih socijal-ccv. ki so zahtevali sklicanje parlamenta brez pred rolojev. Ali ni morda vendarle v tej skupni seji zmagala volja krščan- ! socija^cev in pristašev dr. Steinvven-rij v Nationalverbandu, ki so izprevi- deli, da s svojimi »Belangi« edino le še bolj tn no zapahujejo vrata parlamenta, m mesto da bi jih skušali odpreti? Pre-7 v ) čil no je tudi. da poroči lo ne omenja iz izjav eteh nemških ministrov niti bese-d ce o stanju nemških »Belangov« (zahtev). o njih morebitni izpolnitvi pred sklicanjem državnega zbora in celo tudi ne c njih — izvršljivosti, ako nai ne po-n.j-nja kaj posebnega v ireoficijelnem po-roči!u izrečen« stavek: »Dr. Baernreither rn dr. Urban sta podala važna sporočila o i : ' 1'žjih vladnih notranjepolitičnih na-v lih«, in dostavek, »Ja se po dr. Baern-r it! erjevih besedah more računati z go-t t ^ it . da se državni zbor skliče meseca inajn'Va. Da se je na tej skupni seji i/vršil neki preobrat, kaže tudi poročilo z druge strani (*N. Fr. Pr.«), ki pravi: zfcorovamu se je izrazila odločna želi:1 p.> sklic nju parlamenta, ki se smatra / i potrebno i v interesu države i prebiva'stva. Iz izjav ministrov dr. Baernrei-i!-erj:t in dr. Urbana so d-cb'li navzoči prepričanje, da so v strglasju z ministrskim prt« sednikom in ostalimi člani vlade.« — Isti list pa dostavlja, da je za sredo, 28. t. m., sklicana seja načelništva nemškega -Nationalverbanda*, v kateri se »vnovič 9» P O PUST E K. Na sodite«...! Roman. ift Pripadala je onhn naravam, ki so na zunaj zelo hladne, znotraj pa zelo vroče. Ciija, ki si ga je nastavila, ni opuščala več, kaj.i in ela je očetovo trdno voljo«. Obvladovala je tudi popolnoma samo sebe in druge, in njena okolica se je tresla pred njo. "— Princezinja, ali se smem sedaj nadejati milostivo mi dovoljenega pogovora? — Visokost, ljubi bratranec, sedaj je najprimernejši čas, pozneje pač ne bova iinela prilike, da bi bila sama. — Draga sestričina____dovolite mi, da vas imenujem tako____dasiravno sva si v zadnjih letiti postala ž^ popolnoma tuja, nama je gotovo obema ležeče na tem, da razjasniva mučni odnošaj med nama, da Iz tržtfke zgodovine. Kako »e prišel Trst pod Avstrijo, Bilo je 30. se>ptembra leta 1382., ko je sprejel nadvojvoda Leopold Avstrijski v (ira cu odposlanstvo Trsta m okolice, ki so ga vodili Adelmo de Petazzi, Anton de Domenici in Nikolaj de Pica, >Ja izroče Trst rn okolico avstrijskemu nadvojvodi. O tej izročitvi sestavljena listina — v izvirniku latinska — se glasi v prevodu: »Leia 1382., ob koncu meseca septembra. 5. indikcija. V imenu Gospodovem, Amen. Mi, Leopold po boKji milosti vojvoda avstrijski, štajerski, koroški hi kranjski, gospod marke ijj Porienau, grof habsburški, tirolski pfirtski in kyburški,' mej-ni grof burganski n tr\rški in deželni grof aLzaški, spoznavamo in priznavamo zase in Svoje dediče, kot za Svoje sedanje in bciioče naslednike, da so po Nas zelo ljubljeni plemeniti, modri itn zvesti, občina, svet in meščani mesta Trsta — z oziram na velike in neznosne nezgode tega mesta in tlačenja, ki so jih -odslej, kot znano, morali prenašati vsled pogoste menjave gospostva; upoštevajoč nadalje, da so bili pogaibe in dogovori, na podlagi katerih so oglejskemu patrijarhu, prečastilemu sedaj v Kri-stu počivajočemu patru Mar-kvarfu in niegovi cerkvi izročili mesto in tržaško okrožje, očitno kršeni in prelomljeni; upoštevajoč nadalje, da jih moremo Mi, ker smo po nekaterih Svojih posestvih, okrožjtfi in delih dežela mejaši njihovega okrožja, v bodoče krepkeje braniti kot katerikoli drugi knez in oblastnik; kolčno uvažujoč posebno, da so nekateri Naših prednikov blagega spomina imeli nekdaj v Trstu in izvrševali pred-pravice, ki so ne po krivici, po nasleUJstvu prešle na nas kot dediče — častivredne in modre Adelina pl. Polazzi. Antona pl. Domenico in Nikolaja pl. Pica, prokura-torje tržaškega mesta in cfcrožja, kot sin-dike, sele Ln odposlance, v ta namen opremljene z zakonitim in obvezujočim pooblastilom, poslali k Nam. da Nas pokličejo. sprejmejo in priznajo za svojega pravega in naravnega gospoda in kneza, in z božjo pomočjo izbornega branitelja omenjenega mesta, njegovih prebivalcev in onih gradov in njihovega ozemlja, kakor se to obširneje nahaja v javni listini občine in mesta Trsta, potrjeno s pečatom ciLrčine in podpisano po zgoraj imenovanih prokuratorjih in sindikih. In pripoznarvajoč najprej Mi, prej omenjeni vojvoda, kot milostno dobroto njihovo voljno jx)korščrno, smo ž njimi in vsemi prebivalci mesta m okrožja sprejeli nasklJtije določbe, člene in odredbe ter odredili, kot sledi podrobno: Da se prvič Mi, Naši nasledniki m dediči obvezujemo, da bomo vladali, vzdr-žavali in branili tržaško mesto in okrožje, omenjene gradove, vse njihove meščane in prebivalce, njihovo lastnino in posest, kjerkoli naj se nahajajo, proti vsaki osebi, kaikor ravnamo s Svojimi ostalimi zvestimi podložnik i in smo navajeni ravnati, da ne bomo prej omenjenega mesta Trsta, njegovih pravic in posesti niti posamezni osebi niti skupnosti praiali, zastavili, izročili bodisi kot dedno ali fevdno last, ali na kak drug način, da nasprotno ne bomo nikakor puščali iz svoje oblasti omenjenega tržaškega mesta, gradov in okrožja. Ki morajo za večne čase nedotaknjeno ostati v gospostvu m naslovu avstrijskega vojvodstva. Mi, omenjeni vojvoda, Naši dediči in Naši na ledniki imamo m bomo imeli pravico, >la imenovanemu mestu po Svoji izprevidnosti damo in namestimo kapitana; dasiravno se kapitani imenovanega mesta morejo po navadi menjavati vsako leto, vendar je pridržano Nam in Našim dedičem in naslednikom, da ohranimo kapitana v imenovanem mestu, dokler bomo hoteli, če ne bi bil morda tak, da bi ga bilo treba zamenjati iz upoštevanja vref ne^a vzroka. Po Nas tamkaj nameščeni kapitan bo moral imeti prideljena dva vikarja, izkušena v svetem kanoničnem pravu in civilnih zakonih, in druge uradnike za svojo hišo, po tržaških statutih in običajih. Ta kapitan naj od tržaške občine in sveta dobiva vsako leto štrri tisoč malih liber za svoje in svojili uslužbencev delo. Kapitan mora imenovano mesto in okrožje ter meščane in vse prebivalce Trsta zvesto vladati, ščititi in braniti v smislu šta-tutov in običajev imenovanega mesta: in ti statuti in odredbe morajo biti, kakor so bili doslej, obvezni tudi za potomce, brez zlobe in prevare. Konec prih. bova dolžnosti bodočih dni mogla izpolniti s svobodnejšim srcem. — Gotovo! Toda govoriva sede____ bolest utruja! -- Princezinja, prosim vas, — je nadaljeval Henrik, — da izpregovorite odrešilno besedo. Pričakujem že komaj, da bi va ii mogel prijateljski stisniti roko m vam častitafi prav kmalu na srečni zvezi. S svoje strani vam nudim dotlej vaTStvo, prijateljstvo in bratsko skrbnost. — Cenjeni moj bratranec, želje mojega blagcpckojnega očeta glede moje možitve me navajajo na določeno osebo; ker sem vzgojena v spoštljivi ljubezni in pokorščini napram svojemu očetu, bi se ne upala tako hitro otresti njegovih želja. Obledel je. — Pokojnik je sam položil odločitev V roke vam, in ni nikakršnega vzroka za obotavljanje. — Ravnotako pa tudi ne za prehitevanje! — Dovolite mi, celo še več. So tehtni Aorovlzacllske stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 26. do 31. t m. (9. razdeljevanje), se bodo mogla (proti preščipljenju štev. 9 izkaznice za živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizaciji ke komisije in sicer na eno osebo; KORUZNA MOKA. Va kg koruzne moke P« 80 vin. kg. TESTENINE. V* kg testenin po K 1'76 kg. SUHE SLIVE. V4 kg suhih sliv po K 3'60 kg. JAJCA, 2 (dve) jajci na osebo in teden po 22 vin. eno. CIKORIJA. Na izkazrrice z enim do treh odmerkov se bo moglo dobiti po 20 dkg, na izkaznice s štirimi in več odmerki pa po 40 dkg cikorije po. K 4Mn kg, (20 dkg 88 vin., 40 dkg K *1'76). ČOKOLADA (prvovrstna). Na izkaznice z enim in dvema odmerkoma se bo moglo dobiti po \\ kg, na izkaznice s tremi in štirimi ddmerki po 2/b kg, na izkaznice s petimi ali več odmerki pa po V-2, kg čokolade po K 20 kg. POSUŠENI SLA NIKI. 1 koanad 80 vin.; iia eno izkaznico za živila se zamore poljubno dobiti enega do štiri slanike, ah v nobenem slučaju ne več kot štiri komade. SIR. 60 g (6 dkg) eidamskega aH holandske-ga sira po K 9 kg. Največ se ga bo moglo dobiti 42 d!kg, ne glede na število odmerkov živilske izkaznice. SLANiNA. Za vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščob^ ki veljajo za čas od 26. marca do 1. aprila t. !., in proti istočasnemu izkazu z izkaznico za živila se izroči ena izkaznica (štev. 8) za nabavo slanine ter se bo moglo nanjo do vštete soboto, 7. aprila t. I., v običajnih prodajalnah dobiti 120 g (12 dkg) slanine na osebo, oziroma izkaznico, in sicer po K lO'OJS kg. Dopolnilne izkaznice za maščobe. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dopolnilne izkaznice za kruh in ''o oficijelne izkaznice za maščobe z odrezki, zaznamenovan?mi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za čas od 20. marca do I. aprila t. 1., laopoinilno izkaznico s štev. 10. ter morejo nanjo do vštete sobote, 7. aprila t. 1.. v običajnih prodajalnah iJobiri 3 (tri) dkg slanine. Dopolnilne izkaznice št. 9. za tri dkg slanine veljajo do vštete sobote, 31. t. m. KISLO ZELJE. Tekom tega razdeljevanja se izroče odjemalcem izkaznice za krompir (s štev. 24) ter se bo moglo dobiti nanje po 1 L> kg kislega zcija na osebo in teden po 88 vin. kg in sicer: pri vseh slaninarjih (sa-lumai), v vseh konsumnih prodajalnah ter na trgu Ponterosso, na Lesnem trgu, na trgu Stare mitnice, na trgu Giuliani in na trgu Perugino. SVINJINA. V torek. 27. marca 1917.. se prične prodajati svinjina proti izročitvi zelenkasto-rudečih izkaznic (5. izdaja), ki so že v posesti občinstva. Prodajala se bo pri vseh slaninarjih in sicer na izkaznice (*!• št. 1 «Jo št. 10.000 A, B, C, D, E, v torek. 27. marca, na izkaznice od št. 10.001 do št. j 20.000 A, B, C, D, E, v sredo. 28. marca. | in na izkaznice od št. 20.001 do št. 30.000' A, B, C, D, E, v četrtek, 29. marca. Kdor bi iz upoštevanja vrednega vzroka ne mogel kupiti svinjine določenega dne. jo more dobiti popolnoma izjemno v soboto, 31. marca. Vsaka oseba ima pravico, da dobi na eno zelenkasto-rudečo izkaznico 10 dkg svinjine m sicer po izberi: ali 10 dkg salamrnov po K 7'20 kg, ali 10 dkg nasoljene svinjine K 7'20 kg, ali 10 člkg sveže svinjine K 5'60 kg. ali 10 dkg glavine, krač ali kože K 3 — kg. SALAME. Pri vseh slanina-rffh se bo nadaljevala prodaja salam (Plockwurst) po K 14 kg. Odjemalci se morajo izkazati z izkaznico za živila ter ne morejo dobiti več kot V± kg salam (na eno izkaznico za živila). SARDINE V ŠKATLJAH. Na izkaznice z enim do treh odmerkov se bo mogla dobiti po ena škatlja sarCin (v oliu), na izkaznice s štirimi ali več odmerki pa po dve škatlji, in sicer po K 3 škatlja. JULIENNE. (Posušena zelišča.) 5 (pet) dkg julienne (posušenega zelišča za juho) po K 10 kg. NAMOČENA POLENOVK A, OSOLJENE SARDELE IN ZGOMBRI. Nadaljevala se bo tudi prodaja namočene polenovke, osoljenih sardel in zgom-brov in sicer na običajnih mestih. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Tekom tega razdeljevanja dobe odjemalci tudi izkaznice za svinjii.o (6. izuajo). — Kdaj stopijo te izkaznice v veljavo, se objavi ob svojem času. SVEČE. Nadalje se bodo prodajale tudi sveče po 32 vin. komad; in sicer se bo na izkaznice z enim do treh odmerkov mogla dobiti po ena, na izkaznice s štirimi ali več cUmerki pa po dve sveči na izkaznico. VŽIGALICE. Dobivale se bodo tudi švedske vžigalice. ali ne več kot 8 škatljic na izkaznico, in siccr po- 6 (šest) vin. škatljica. 4« 4 it Razdeljevanje izkaznic za kruh in moko, za sladkor in za maščobe. V torek. 27. t. m., se prično razdeljevati izkaznice za kruh in moko za tedne 78.-79. in 80.—81. ter izkaznice za slaO-kor s štev. 14. ki bodo veljale od 1. do 30. aprila t. 1. Obenem se izdajo tudi oficijelne izkaznice za maščobe za tedne 29.—32. Izkaznice se bodo dobivale v uradih krušnih komisij tekom uradnih ur od torka, 27. t. m., do sobote, 31. t. m. -Priporoča se, da se pri prejemu izkaznic vsaikiJo sam prepriča, je-li dobil zadostno število in je-li so iz-kaznice opremljene z uradni ii pečatom; izkaznice brez uradnega pečata so neveljavne ter se zaplenijo. Vse izpremembe v številu članov družine se morajo javiti pristojni krušni -komisiji. vzroki za vas, princezinja, da se takoj osvobodite teh nadležnih vezi. Vi zaslužite srečno usodo, in vaša mladost ima pravico do nje. Jaz vam take usode ne morem nuditi, kajt; srca vaim ne morem nuditi. — Pošten ste, da mi poveste to; kak drug snubec bi mi morda hlinil ljubezen; česar nimam, si morem pridobiti----sicer pa nisem grličine naravi. Za božjo voljo, kam le meri? Skoraj je izgubil svojo mirnost Ko se je zopet pomiril nekoliko, Je dejal: — Tako ne prideva do cHJa. Položaj je preresen za pričkanje. Dovolite mi, da iz-pregovorim jasno besedo«* — Da, rada----sama žeftiu da se pojasni vse. — Toda princeziitia, ali ml dovolite, da se moram doteknit! stvari, ki bi lih vaša ušesi ne smela sBiati? Pogledala je trenutek v tla, natezava-joč robec, potem pa je odgovorila: — Resna sem nad svoja leta. Vzrastla Giede na bližajočo se cvetno nedeijo razglaša cesarski komisar: Mestnemu magistratu je dospelo več pritožb proti žalostni navadi prebivalcev katastrske občine Konlovelj, nekaj dni pred cvetno nedeljo naravnost opustošajo oljčnike \ svojem kraju. Lastnikom oljčnikov se toplo priporočil, da naj se vzdrže vsakega pretiranega obrezovanja olik. ki tvore najlepši okras njihove vasi. Končno se ojx zarja, da se je čredno nadzorništvo v njenem okolišu poostrilo in bo vsak. ki ga zalotijo pri obrezovanju oljk, naznanjen in kaznovan v smislu zakona o poljskem varstvu in se bo postopalo proti njemu tudi v smislu kazenskega zakona. Poletni čas. Vest, ki smo jo prinesli pret! par dnevi glede uvedbe poletnega časa. je popraviti v toliko, da se 16. aprila t. 1. ure ob 2 zjutraj (in ne ob 3) pomaknejo za eno uro naprej. Poletni čas se konča 17. septembra t. 1. ob 3 zjutraj, ko se torej ure pomaknejo* za eno uro nazaj. Ker b na ta način 17. septembra zjutraj dvakr; : šteti uro 2—3. dobi, da ne bo zamenjav. prva ura 2—3 dostavek A in druga ura 2—3 dostavek B. — TozatJevna naredba je rzšla 18. t. in. v državnem zakoniku. Opozorilo. Kakor nam sporoča vodo-vcL'r.i urad, se je ugotovilo, da izvestne osebe, opremljene z znaki občinskega vodovodnega podjetja, obiskujejo stanovanja s pretvezo, češ, da si morajo ogledati, oziroma popraviti vodov, naprave, ter si dajejo potem plačati za svoje dozdevno delo. Ravnateljstvo vodovodnega uralla opozarja zato občinstvo, da dotičniki niso uikaki uslužbenci vodovodnega podjetja in da nimajo pravice, da nastopajo v njegovem imenu. Ako bi se torej ponovil kak sličen slučai, naj stranke zahtevajo, da se dotičnik izkaže z legitimacijo vtfiovodne-ga urada, podpisano od ravnateljstva, s katero so opremljeni uslužbenci vodovodnega podjetja. Ako te legitimacije nrma, sem brez matere ob strani svojega očeta in sem postala zgodaj samostojna. Citala sem mnogo in razmišljala veliko, m zato mi svet in življenje tuiJi nista tako tuja, kot marsikateri moje starosti, mojega stanu ----mislim, da bom mogla prenesti nekoliko svetovnjaštva____govorite! — Hvala vam. Rekla ste: mogoče je pridobiti, česar človek nima. Gotovo____ samo ne v najinem slučaju. Moje srce ni več svobodno____moje srce je last one žene, ki mi je rešila življenje in mi je zelo, zelo draga. — Lepe Rusinje, takoimenovane groii-ce Oginske____ poučena sem čisto natančno. Me dame najvišje aristokracije, smo, žal, večkrat prisiljene, da se ne oziramo na take stvari____tudi jaz bi se znala prilagoditi taki stvari. Saj ste vendar vi dovolj kavalir ja, da takoj razdere-te to razmerje____ko bi midva zamenjala prstana? Sedaj je mogel izigrati svojo končno karto, sedaj bo svoboden! nkna v imenu vodovodnega podjetja ničesar iskati y hiši. Brzojavni promet v Dalmaciji ustavljen. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Zadru naznanja, da je za sedaj — do nadaljnjih c< redb — privatni brzojavni promet v Dalmaciji ustavljen. Le brzojavke privatnih oseb, ki se nannšajo na oskrbo vojske, se moTejo oddajati. Ali tudi te le potom vojaških oblasti (postajnega ali etapnega za jx> v ed n t v a), a kjer ni teh, tudi potom orožniških postaj. Ra-zun tega so pogojno pripusčene tudi kup-čijske brzojavke trgovskih rn obrtnih krogov in brzojavke privatnih oseb, ako so splošnega interesa. Pritegnitev državnih gozdov za poljedelske porabe. Uradno nam javljalo: Ministrstvo za poljedelstvo je tudi za letošnje leto obnovilo v prejšnjih dveh letih izdane odredbe glede pritegnitve državnih in zakladnih gozdov za poljedelske perabe. Čas za pašo v gozdovih, obremenjenih s pašnimi servitutami, se je podaljšal in se deia na to. da se bo paša tudi z dopuščanjem živine neopravičen-cev izkoriščala v polni meri, da se neobremenjeni gozdovi — kolikor je to go-zdarsko-gospodarsko dopustno — tudi odpro za pašo ter da se zaloge trave na strniščih in na gajevinah istotaiko pritegnejo za krmljenje z zelenilom, ali pa za izdelovanje sena. Odrejeno je tudi ixl-Uajanje listja za krmo. ki 'je posebno za drobno živino dragoceno krmilno sredstvo. Glede pridobivanja gozdne stelje je z ozirom na veliko obremenitev državnih in zakladnih gozdov s pravicami do pobiranja stelje, in to posebno v alpskih deželah, pomnožitev možna le tak' , da se pritegnejo tudi po servitutah neobremenjeni gozJJovi, kjer se je dovolilo ena-kokratno pobiranje stelje na primernih prostorih. Razun tega se bo v sečnjah oddajala stelja iz vejevja in trave in se produkcija stelje iz Šote v eraričnih napravah za tako steljo kolikor le možno pomnoži. Ta oddajanja in privolitve se bodo redno vršile brezplačno, izvzemši steljo iz šote, ki se bo pa v danih slučajih oddajala po znižanih cenah. Oproščenje črnovojnikov za izdelavo lesa in čresia. Prošnje gozdnih lastnikov | za oprostitev vojnih obvezancev radi izdelave lesa in stroj ihte kože, ozrroma čresia je letos obenem za obojno izdelavo enako sestaviti in jih vložiti pri poljedelskem ministrstvu, ne kakor lani pri c. in kr. vojnem ministrstvu. Pri vlaganju vseh teh prošenj je tako ravnati: 1. Obrazci za oprostilne prošnje so izšli v založbi c. in kr. vojnega ministrstva in se dobivajo pri njem in pri vseli c. kr. okrajnih glavarstvih po 3 K izvod. Prošnje, ki niso spisane na takem uradno predpisanem obrazcu, se ne upoštevajo. Na teli obrazcih je navesti na vsa>kc3?i ločeno osebe, kr pripadajo a) c. in kr. vojski, b) c. kr. ogrski deželni hrambi in kr. ogrski črni vojski. Prošnje morajo biii kolkovane s kolkom za 2 K in vsaka priloga s kolkom za 50 vin. 2. Razkaz na tretji strani obrazca je izpolniti resnično in popolnoma. Po vsej vesti je navesti množino kož in lesa, ki sc namerava napraviti in bi se res napravila z oprostitvijo vseh predlaganih op ravnikov in delavnih moči. Rabiti delavce m opravnike, ki so oproščeni za pridelovanje lesa in čresia, v druge namene, ni dopustno. 3. Osebe rojstnih letnikov 1893. do vštetega 1899. se oproste le, če je bila njih nesposobnost ,za službo na fronti že dognana. Oprostitev takih vojakov, ki so v obsežju armade na bojišču al; ki so od-kazani v obrate, kateri delajo za armado, se ne more dovoliti in zato se tulJi ne predlaga. 4. Časa, do katerega se naj dotična oseba oprosti, ni povedati v prošnji. To sc določi na podstavi navedenih ne davkov. 5. Oprostilne prošnje je pred U /iti okrajnemu glavarstvu v potrditev (vidi-ranje) in jih potem najkasneje do 10. aprila 1917 naravnost poslati c. kr. poljo el-skemu ministrstvu na Dunaju. Tedensko zdravstveno poročilo. V r>d 17. do 24. t. m. je bilo v tržaški • i. zaznamovati štiri slučaje davice in .'.a slučara legarja. Umrla je ena oseba za logarjem. Upadanje rojstev. Neki dunajski klinik porodništva trdi, U a je štev^o rojstev ' Avstriji in Nemčiji vpadJo za 50 ' kov. Na podlagi svojih opazovanj trd' ni res, da bi se v vojnih čas ii m« dečkov nego deklic. Normalno ki 106 dečkov na 100 deklic se je mu! 1 no poslabšalo na škodo dečkov. Sedaj da prihajata le 102 dečka na 100 dek 'e. ! vprašanje: ali pa velja to tudi za vse 1 je izven Dunaja?! Taki računi radi pajo. Pomlad z zimo! Mraz pritiska dalje z nezmanjšano silo. Takega nastopa spo- — Motite se, princezinja, ne ločim se nikl-Iar, nikoli od Sonje Ćigirinove! Kri ji je udarila v lica, vstala je in stopila k oknu, potem pa je začela stopati po sobi semtertja. — Sedaj ho takoj konec, — si je mislil, in oddahnil se je že. Princezinja se ie zopet vsedla. — Kaj neki poreče sedaj? — si je mi-siil. _ — Potemtakem bo ta Cigininova resen činitelj, s katerim moram računati. — Ali sva torej na cilju? Ta pogovor postaja vedno mučnejši. Izpregovorite sedaj odrešilno beseuo. S tem činiteljem ne morete računati____ — Moram, zaradi dežele. Prosim, kako si mislite svojo hi mojo bodočnost, če se se»iaj ločiva? Ali ne poznate dovolj rodbinskih zakonov? Ali naj ostanem zaradi vas brez dežele.... ničla v lastni deželi? Ali se hočete poročiti s to Cigirinovo, ali hočete tako dalje____o---- Obrnila se je v stran. V Trstu, 25. 1917. »EDINOST« .04. Stran ni. mladi uc pomnijo ljudje. Zavijajo se V suknje iti tiščijo, kakor se v marsikaterem drugem letu niti c Božiču niso. Od raznih strani prihajajo poročila, da sneži. Od tod tudi pri nas tako občuten mraz. Zagrebški li-f.i poročajo, da je tam prvi dan spomladi padal sneg i:i d;, je ponoči padla temperatura pod ničlo. NenavaCni in težki časi. nenavadno in hudo vreme. To je zlo. In ravno letos, ko ljudje tako hrepene po oliko toplote, ki naj bi pomagala pre-ji\ z! nedostatne hrane! Pa nočejo in ljo priti topli dnevi. Ali je solnce sto-v štrajk, ali tudi ono tira <— obstruk-?! Morda stavlja tudi ono kake — j redpog je . ali — da govorimo v šoti bnem političnem žargonu — richtlinije. SUbi zgledi kvarijo dobre običaje. — K\empla — vlečunt. Vse prav, ali vsake š'orjc mora biti enkrat konec. Pa tudi te erriitrnc zime! Naj začne vendar en-t solr.ce — funkcijonirati. Morda bo ,'eJ ur -dno vplival tudi za naš par-. . it. Potrebujemo lepšega vremena vu in v — parlamentu, toplih oživ-/ j i žarkov v našem političnem živ-.-ju. Dovolj ie bilo mrtvila in hiranja ob i. Pridi življenje v telesa, srca in du- * A:< ka podružnica CMP v Trstu priji v nedeljo. 1. aprila t. L, v gledališki n; Narodnega Doma šolsko pred-: o s sledečim sporedom: 1) »Atku . r : . prizor, 2) »Zakleti kraljevič«, ■ra s petjem. (< imijcnci na bojišču. Gospodična Mila Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 26. t m., se bodo od dop. do 1 pop. prodaja'? na javni dražbi netkagoccni predmeti, zastavljeni meseca aprila leta 1916. na rumenf? listke serije 139 in sicer xl št. 208.W1 do št. 208.800. Iz Sežane. V počeščeiije spomina in mesto cvetja na grob umrlemu N. Mahniču iz Bazovice je daroval g. Peier Peternel, gostilničar v Sežani. K 10 tukajšnji ženski podružnici. Srčna hvala »darovalcu! n Ra lokovič v Gru« cu. Nagler Si. da priobčimo nastopr a n»i je pri srcu skrb za ajajoče se na bojišču, t. j z ci LSt ajo n' j don z doi gar. ,ino. n. Pri t( o me d li dobn ;i!i zapu: bi pf jas e 14, nas >: Že dlje rnlience, za junake, rcin bi gojili • ' 1 iril in Jra- :n in j. sKoijunnem slej blage volje nrki: hvala jim reniii borilcev je D ASOVI. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Ravnateljstvo mestne višje gimnazije K 160 kot prispevek profesorjev in učencev ?a meseca februar in marc, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove ,n sirote padlih vojakov. Za »Vojaški dom«. Vojno-oskrbnejnu iamsjiemu komiteju so došli naslednji na-JaJjni darovi: Rihar'J Tischler 50 K, Ro-:aiiia Lichtensteiger 20 K, tvrdka D. I ripcovich 50 K. ITudolf Steiner 30 K, ing. Gaston I3o's de Chesne 20 K, dr. Lucich Roki 20 K, Hekior Pollich 100 K, tvrdka loslp Angeli 50 K. zbirka dnevnika »La-oratore« (Rovcinsky 20 K Radoslovich iO K) 30 K, F. S. 2-1 K. M. 1. 10 K, Leopold j einer 100 K. legacijski svetnik dr. \V"m-„kel 100 K, ces. nemški generalni konzul 100 K, N. N. 20 K, baronica Kluck 10 K. Skupaj 630 K. Doslej izkazanih 6193 K. Celoina svota 6823 K. — Nadalje so da-■vauli razna okrepčila igralne predmete, nj ge in časopise: Ga. M. Sevastopulo, adjK>ročn?k Pri ves, škofijsko tajništvo, oiel Volpich, tvrdka Battara, nadporoč-n k dr. O. Rybaf, g. Lavers, tvrdka Se-avallo, Casino vecchio, F. H. ScliimpL sti < raz1 prijetnim dan prizadevanju poJpirali ra:-iskrena! In iz mnog> več. kot se vobče misli. Mnogim med njimi so starši že dolgo pod zemljo, raznim so svojci med vojno umrli, in ako kaieri še živi — marsikatera mamica ne zna ali ne more pisati — vsled revščine Borba protiv bijede; in p< iranjkanja ne more svojemu ljubljencu nič rosiati. Pa tudi razne težkoče mar-s;k >ga ovirajo, da si pri poslatvi ne bi znal pomagati, vsled česar poneha takim boiu j očim se rojakom vsak strk s svojci in z ožjo domovino. Četudi se čestokrat javlja tovarištvo v medsebojni ljubezni in blagodušnovii. katera vzbuja čut enakosti in deli tudi posledrrte s tovariši — veniiar ne more popolnoma udušrti bolesti in bridkega čuta v onrh. katerim ni dano. da bi bili deležni pozdrava in sp*nina iz ožje d< n;< vine. Niso deležni ojaCujc^e tolažbe: doma se spominjajo mene. priznavajo in so hvaležni za napore in bolesti, požrtvovalnost in vztrajnost V očigled smrti in p gibe!j : Jo-ma čutijo srca za vsakega posamezni'a. To p:i bi ne smelo biti! Mnoga, premnoga srca so polna hvaležnosti in p* in umet^r^s . »Hrvatska Njiva«, br. 2., ima naslednjo vsebino: prof. Viekoslav Klaič: Deset zapovijedi: Politicus: t Mile Starčevič; dr. 1 ran Tucan: Naše rudarstvo; Marko Car: Novinarski poziv: novinarski zanat; Dr. D. Prohaska: Rasputinovo car-tvo; Andrija Milčinovic: Tri hrvatske devno točno razjašnenje Smotra: Politički pabirci; dobe »Prirodo« po znižani ceni 3 kron, istotako dijaki. Nobena šolska knjižnica na Slovenskem bi ne smela pogrešati poljudno pisane »Prirode« Saj je vendar tako majhna razlika med ' hrvatskim in slovenskim jezikom, da se komaj opaža. In koliko poučnega čtiva je tu zibranega za borih 5 kron na leto, posebno zanimivi so »Razgovori«, »Listek«, kjer gospod u-rednik odgovarja na razna vprašanja. Posebno me je presenetil stavek: »A. J. Velikovec, Koroško —: »Priznajemo, da bi »Priroiia« mogla donositi članke i slovenski pisane. 1 čim nam koji Slovenac pošalje koji članak, mi ćemo ga priopćiti.« Koliko gradiva bi naši gospodje učitelji na deželi nabrali za »Prirodo«. Koliko duševne hrane za svoje ljubljence, šolsko mladino. ' Nobeni boliši hiš; na Slovenskem bi ne smela manjkati »Priroda«. Naj nas druži veda in znanstven, ko so nas razdvajali drugi sto in stoletja. Kremenova. Hermangild Trocca TRST, ulica Barriera veatiia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Vend iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najniije konkurenčne cene. Samo za preprodajalce. Baterije in suetiljhe po zmernih cenah. Poštne pošiijatve po povzetju. A. (3.1. Via Malino plccolo 6II. nadst. DDaaaoaDoaaaanaDgDaDDaDDDODODODa Prva Hrvatska štedionica u Zagrebu. Dne 17. t. m. se je v ršil redni občni zbor tega denarnega zavoda, ki je bil posebno sijajen, kajti omenjeni zavod obhajal je dne 14. grudna 1916 sedemdeseto leto svojega obstoja. Prva hrvatska štedionica je znala tekom dolgoletnega obstoja utrditi svoj položaj tako, da je danes največji in najmočnejši denarni zavod, ne samo na Hrvaškem, temveč na celem slovanskem jugu. Vloge pri tem zavodu so dosegle naravnost ogromno svoto t. j 164 milijonov kron, ter je občni zbor, želeč ojačiti temelj zavodu, sklenil povišati lastni delniški kapital od 6 na 10 milijonov kron. Štedionica ima danes razen delniške glavnice še nadaljnih 10 (ideset) milijonov kron rezerve ter bo po povišanju glavnice razpolagala s K 27,000.000 lastnih sredstev. — K današnjemu oglasu priob-čujemo na drugem mestu prospekt k povišanju, a interesenti morejo dobiti pri tukajšnji Jadranski banki, ki sprejema tudi prijave na subskripcijo, vsako toza- oo M M M M M n □ M M M P P P P bi □a Fotografu atelje DAGDERRE Trst - Corso štev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — □□ a a a □ □ □ □ □ o D D D □ D □ D DD Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od 8*2 zvečer nnprgj Cena: L vrste R 2. II, vrste K1. sti.n r; radi osel men. san r tbiram n h gg. č; >r znan,a napram hrabrim, zve-cem. in ne-ralo jih je, kateri bi zrtvo . , _ t; v ta plemeniti na 0 da bi vedeli, kako. V to svrho 1 ptisrif ovanfflui sorodnih in zna-stii ■ ose*, katerim so raz- e, imena osamljenih vojakov, ta nena pa javljam dobrosrčnim darorateJjen, kateri se zave-ž-\i". njim naznanjenemu :>osaml.iencu« p < iati redno rj^ima darila: dobro, vzp dbudun besedifi^par smork. nekaj čo-kol^_e. časop čti\<> ali razne malenih Marsikateri teli človekoljubov, kateri ie v zahvalo za pošiljatev preiel od . :-rejtn;nika-osaT»»:jenca dopisnico, mi je z: »rieval. da }e ne bi dal iz rok za nobeno ce; . tudi ne za /lato. Iz lastne izkušnje vein. kako priznanje in zahvala jim a kov r.a bojnem poliu. n lovi izrazi zavestne z.nage izpodbude in ojačijo človeka v bridkih trenutkih ter utrde vez na domačo grudo navezanih s požrtvovalnimi, hrabrimi vojniki. Sodim, da se s takim Vclovpnieni ix)spešuje in vzbuja gorak vir sočutja i i l lagodušnosti med ljudmi, ki so si sicer tuji in se cch> nikdar videli niso. Trajen, dobrodelen blagoslov med tako delujočimi sodržavljani ne more izostati. Pred nedavnim sem prejela mnogo imen osandjencev z zatrdi'-m. kako izpudbu-ja.^je vpliva in je potrebno iz ožje domovine dohajajoče >• čustvovanje, kaiero znači s\ etli žarek v temnili, bridkih trenutkih, katero pod veji bojno moč junakov in jih utrjuje v zavesti, da so deležni znaka priznan a m lil' lluflllli onili, kateri s svoio veliMdušnostjo povzdigujejo pc gum in zave-t vojnikov. Ljudi dobrega, plemenitega srca. Katerim razmere dopuščajo, da se u nega dejanja, kai .'c/e tega človekoljub-ro vsebu.e vebi naj- obi b! :osi< profan v ino, da me pri tem podpirajo. Naslovi ofamljencev v vojni se u-tno ali pismeno poizv I meni (Ciradec, Štajersko, Nagler I.). Vem, da mail.na žrtev časa. denarja in mi-li Tnnngo veselja r vzroči. vem pa i povzroči, anje mr zo vpliva gnrznc svetovne kpisi so prisrčno j te vrstice). — željo, ua Li poziv j ne RaJ.il: ovičeve . u č na.številnej- gledsftšče (»Eden«). tudi, da l.istno sode!< na ul lažcnje sedanje vojne. (Slovenski č paprošci i. ia oirav Objavljamo s C: Človt Ivol ubl; J K sponovi Ivan Straussova opereta »Dnnjika kri«. — Juiri. v i Oiie^elji. k, -c i ^novi Leharjev »Grof Lukscnhufški , V Italijanskem ujetništvu — v Podule. pokrajina Sc it no — se nahaja pešec { 8Mier Kr^ii % Trd ič h. št. Hh. že 7. ir.esec. Piše nam, da v vsem tem času nt dobil nobenega gia^u rti svoje družine. Zato je v s k beli. Napmtša nas torej, naj to ob;a\i:iiu . obve^čenje. premijere; NaruJno' gosp^odar-^tvo; Književnost i umjetnost. Listak: Zofka K veder: Mejrima u Zagrebu. • »Priroda«. Glasilo Hrvatskega prirodo-^lovncga društva. — Pred teilni sem čitala v »Edinosti« priporočilo slovenskim čitateljem ter vsem onim, ki ljubijo krasno naravo, naj si naroče list »Prirodo«, kaieri izhaja v Zagrebu ter je glasilo Hrvatskega prirodoslovuega društva«. Ker sem ljubiteljica krasne narave, sem pisala, naj mi pošljejo list. Ugledno uredništvo mi je takoj ustreglo ter mi poslalo eno številko »Prirode«. Zavzela sem se, ko sem prečitala list. Njegova vsebina je pravo umetniško delo. Umetnost je, kako je treba obdelavat! znanstvene tvarine za preprosto ljudstvo, da ga snov ne dolgočasi ter ji sledi z zanimanjem, katero mu dviga duha in mu blaži srce. Sili ga, da z zanimanjem opazuje to tajinstveno staro, a večno mlado prirodo. Da. tako je treba pisati za preprosto ljudstvo, da je snov prebavljiva in poučna obenem. Tako je treba opisovati, to hčerko večne lepote, večne ljubezni — tisoč in tisočletja stare, a večno mlade na-lavc. tako je treba odkrivati njena skrivnostna čudesa, njo, tako lepo, tako vzvišeno, da jo razume Ie oni, kateri se ji [Kjsveti z vso dušo svojo. Oni, ki ljubi to hčerko božje dobrote, ne bo nikdar gazil po močvirju vsakdanje nizkotnosti. l ako urejen list, kot je »Priroda«, blaži dušo in srce. Častitati moram uredniku gospodu dr. Tucanu na umetnosti, da podaja tako težko hrano v taki skledi, da priprosto Ifudstvo rai'o zajema iz nje, da se mu po njej krepi duša in srce. Vidi se, da pozna dušo naroda, naroda hrvatskega, katera ie tako slična duši našega slovenskega naroda. Nočem zlorabljati zasebnega pisma gospoda urednika, ali toliko smem povedati. L a iz njega veje resnična ljubav do našega slovenskega naroda. Naš narod mu je iicgov narod, naše prirodne krasote so mu istotako svete, kot krasote lepe Hrvatske. Zeli poznati te naše lepe gaje, livade, gore in doline. Da. lepa je ta naša slovenska domovina, sedaj torišče gora in solza! Grozna vojna pošast nam je opustošila krasne livade, nam je uničila naše lepe poljane, nam zavila v dim smodnika naše veličastne gorske očake. Razdejala nam je iaše domove, pognala po svetu njegove prebivalce. Ali ni nam vzela naših biserov, naših dragocenosti — od naših pra-Je !ov podedovanih zakladov', naših svetinj. pn Upisimo torej te naše krasote v hrvat-nc 14 k* »Prirodi«. Opišmio lepoto našega gorovja, našega le-potič.a kraških jam, katerih zaklade brani slovenska Vila, da nam jih ne odnese »tuji meč*. Izvedo naj •nifj Hrvatje za naše krasote; vzljubili j ii Ndo kakor jih ljubimo mi. Naše ljudstvo naj pa pridno sega po hrvatski »Priroiii«. Posebno pa naši gospodje učitelji, kateri ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ilica Mmu ngal il. laria Terra. - lastna paiafa. Delnl&ka glavnica K 80,000.000. — Rez. zakl. 25,000.000. Izvftjc liIantRU T!!! bančne in menjalnice transakcije. ---Uvađate vre od • 1 pop. = 00009000000000000000000000000000 ■ □♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦♦□♦□eaecononoDoa § IVAN KRŽE - Trsi § □ Plana San Olovannl 1. o 8 7flI»ni anu. bt. r»n l>ri Sv. J:tkobn je T. ečja množina blevsVe^a ^noj.i na f rodaj, Odda sc v } rv vrst tržaškim okoličanom in ako bi gn ti ne vzeli, se pro la drngain. 30(50 Državni poduradnlk star 40 let, želi znanja z g'1-podiCno ali vdovo od~3 —10 let, katera je praktl ni v ^o s il iških poslih. (. Mijene ponudbe z navedbo p!'e* mo/enja na In^. c