List 40. m v • lecaj LIV i in I Iihajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ?,Novic". Izubijani 2. oktobra 1896. g nas torej c. kr. oblasti nimajo žaliti z dopisi v tujih Politiški oddeiek. Slovenščina pri sodiščih na Primorskem. jezikih." Sedaj bodo na Dunaju vsaj zvedeli, kako se postopa proti Slovencem v Gorici. Nadejamo se, da ministerstvo pojasni pravo stališče goriški sodniji. Vsekako je žalostno i Večina Goriške, pa tudi večina Primorske sploh je da morajo kmetska dekleta učene sodnike poučevati dr-slovanska, a vendar se na Primorskem jako prezira slo- žavne osnovne zakone, ki poslednji v dolgih tridesetih venščina. Pri porotnih sodiščih v Trstu, Rovinju in Go- letih niso imeli časa, da bi se jih naučili. rici so vselej skoro sami italijanski porotniki, ki sloven-ščine ne znajo in ki so največji nasprotniki našega naroda. Taki ljudje potem sodijo slovenske zatožence. Ra- redu. kriva Taki slučaji niso redkost, temveč so na dnevnem Preziranje slovanščine je vedno očividneje. Seveda ki mnogo vlada, ki imenuje za naše sodnike biti se mora pri obravnavah tolmač, da pretolmači itali- slovenski ne znajo. janskim porotnikom izpovedbe zatožencev in prie. Notar Kavčič je poslal v Gradišče slovensko Varnost pravosodja je pri tacih razmerah pač jako vlogo, sodišče jo je vrnilo stranki brez sleherne opombe majhna, tem manjše, ker so Italijani kruti in sovražniki in rešitve, da si je zakon, da vsaka vloga se mora rešiti našega naroda. tako ali tako. Vloga je romala s pritožbo na višje so Posluje se pri zbornih sodiščih skoro izključno v dišče, ki jo še le vroči sodišču v Gradišču. Da jo pa to laščini. Tako je goriško okrožno sodišče poslalo v Ko- sodišče reši v laškem jeziku to je gotovo i ker tako barid zaradi neke obravnave priči italijansko povabilo. prakso podpira samo višje sodišče. Ali enako naj bi Kobaridu je jedna priča, neka kmetska dekle zaradi tega delala slovenska sodišča v deželi ! Tudi nemške in laške naredila sledečo pritožbo na pravosodno ministerstvo: vloge bi potemtakem morala reševati v slovenščini. » Visoko c. kr. ministerstvo ! Podpisana sem přejela od c. kr. okrožnega sodišča v Gorici povabilo k obrav dan goriškem okrajnem sodišču se slišijo tožbe vsak To sodišče sicer rešuje slovenske vloge tudi v slo- navi; prilagam ga pod A. Ko sem začela čitati, videla venskem jeziku, ali zapisniki so vsi laški. To je nezako- sem » da je italijansko. Razumela nisem nič, a šele drugi nito, Zemljeknjižni spisi se vračajo stránkám z laškimi so mi ga prebrali in so mi povedali okrožno sodišče od mene. î kaj hoče velesl. vročilnimi listi. Te dni je šla na ministerstvo pritožba v Trg Kobarid je čisto slovensk in v čisto sloven tem oziru, ker zavračanje ni nič pomagalo. Višje deželno sodišče rešuje civilne pritožbe v skem okraju tolminskem, v deželi Goriški, kjer prebiva ščini, a ob enem naloži prvi instanci i naj izda stranki velika večina Slovencev. Zato mi je neumevno i kako slovenski prevod. Kolika muka je to za sodnika prve more velesl. c. kr. okrožno sodišče pošiljati meni v Ko- instance. Ali konečno je to vendar le prevod, kar dobi barid laško povabilo h kazenski obravnavi. stranka v roke! Kdo jamči za točnost prevoda? Zatega Jaz odločno protestujem proti takemu postopanju del se je bil dr. Stanič pritožil na najvišje sodišče in za c. kr. oblasti proti meni kot Slovenki te dežele in prosim : hteval » da mora višje deželno sodišče samo reševati slo Visoko c. kr. ministerstvo pravosodja naj blagovoli venske vloge v slovenskem jeziku. Ali najvišje sodišče je naložiti velesl. c. kr. okrožnemu sodišču v Gorici, da mi potrdilo dosedanjo prakso. Gospodje so se gotovo zbali, mora vročiti slovensko povabilo. Sploh pa naj blagovoli da bi ob enem obsodili tudi sebe, ako bi ugodili pritožbi. poučiti c. kr. okrožno sodišče, da tudi za nas od vseh prezirane Slovence veljajo državni ustavni zakoni, da Tako postopanje nadsodišča je kvarno. Po nepotreb nem se obremenujejo sodišča prve instance. To jemlje okraj 304 nim sodiščem veselje do slovenskega uradovanja, češ s tem si naložimo le novo breme prevajanja razsodb višjih instanc. Tudi nižji sodnik tako dobro ne pogodi duha utemeljevanja pri prevajanju, kakor bi ga sodnik, ki je sodeloval pri razsodbi. Seveda to prakso so upeljali zaradi tega, ker pri nadsodiščih nimajo slovenščine veščih sodnikov. Na taka mesta imenujejo se sami Italijani in Nemci* To pa seveda ne zaradi tega, da ni sposobnih slovanskih sodnikov za taka mesta, temveč se to delà še za to, da se ohrani kolikor je moč italijansko ali nemško urado-vanje. Na višjih mestih sploh primankuje dobre volje za slovensko uradovanje. Tako postopanje je škodljivo tudi zategadel Slo-vencem, ker njih sinovi pri sodiščih tako hitro ne napre-dujejo v službi. Zato je pa dolžnost naših slovenskih poslancev, da porabijo ves vpliv v to, da bodo višja sodišča slovenske vloge tudi slovenski reševala. Kadar se to doseže, pridejo tudi k višje mu deželnemu sodišču slovenščine vešči možje in ti bodo tudi po-skrbeli, da se pri podrejenih sodiščih odpravijo vsi ne-dos tatki in konec bode slovenskim pritožbam. Politični pregled. Mac Nevin in — naša imena. — Mac Nevin, ne- premagljivi paša celovški, spravil se je bil nad brata „Sabla-čana" in z njima vred hotel je „posabljati" ves slov. koroški rod. Pod kaznijo jima je zapovedal, da imata svoje slovensko ime „Zablacan" ali „SablaČan" pisati po nemškem pravopisju — tedaj „Sablatschanu. Naši poslanci opozorili so ministerstvo na delovanje g Mac Nevina, vsled priziva bratov Zablačanov pa se je pečala s to zadevo visoka c. kr. deželna vlada ko- roška ter jo z odlokom z dne 3. julija t. 1., št. 3355, rešila tako, da smemo biti zadovoljni. Odlok slove tako-le: „Št. 17763. Gospodu Mihi Sablačan-u v Glinjah, obč Medborovnica. YTisoka c. kr. deželna vlada je z odlokom z dne 3. julija 1896, št. 3355, vsled priziva Lovrencija Zablačan-a in Mihe Sa- blaČan-a, posestnikov v Glinjah, tuuradni ukaz z dne 13 prosinca 1896, št. 30 045 1 1895, s kojim se jima je v smislu cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854., drž. zak. št. 96. pod kaznijo napovedalo, da imata svoja družinska imena pisati v smislu pisave, katera se nahaja v krstnih matrikah glinj-skega župnega urada, „Sablatschan" in ne kakor doslej ,,Za-blačan" oziroma „Sablačan" — razveljaviti izvolila. C. kr. okrajno glavarstvo. V Celovcu, dne 7. julija 1896. C. kr. dež. vlade svetnik Mac Nevin 1. r.u Vsled tega odloka smeta se brata Zablačana pisati kakor doslej za „Zablačana" oziroma za „Sablačana". A ta odlok je hkrati prevelike važnosti za koroške Slovence sploh, kajti konsekvence, katere smejo izvajati iz njega so našle Inje: Vsak Slovenec sme svoje slovensko ime pisati tako, kakor se njegovo ime piše v pravilni slovenščini. Kdor se je pisal z „tsch", „schu, „gg" itd., sme se od zdaj naprej pisati s slovenskim „č", „šM, „k", itd. Nikdo mu tega braniti ne more Tudi se sme zahtevati, da se krstne matrike popravijo v tem smislu ter da se slovenska pisava družinskih imen spoštuje tudi v uradih. Vzdramite se torej, Slovenci in Slovenke koroške, ki imate spačena in po nemško prikrojena imena, in pišite jih zanaprej tako, kakor so jih pisali vaši pradedje pred stoletji, t. j. z domačimi slovenskimi crkami ! Mac Nevin in volitve. — V celovškem okraju so volitve za Slovence neugodno izpadle in v krajih, v katerih bi smeli pričakovati zmage. Morda je to marsikomu bolj umljivo, če povemo, da tu glavari Mac Nevin V več občinah, zlasti v Slov. Plajbergu in Podgoro je g. Mac Nevin kot komisar od-pravljal volilce iz volilne dvorane, češ, da tam nimajo veè opravka, ko so oddali svoj glas. To se nam hkrati čudno in nepostavno zdi. Da hočejo slovenski možje pri celi volitvi biti navzoči, za to imajo uzrokov dosti. Navadno sedijo v volilnih komisijah, in tako je bilo tudi v imenovanih krajih, sami na-sprotniki. Slovenski volilni možje imajo zato vendar dolžnost in pravico, da sami pazijo ali se vse v redu vrši. Pravijo sicer vsaj so navzoči politični komisarji, ki morajo gledati, da se postopa po postavi. Znani so slučaji ravno iz Rožne doline, da so bile volitve zavolj nepostavnosti ovriene, dasiravno je bil vladni komisar navzoč. Morda ve o tem tudi žlahtni g. baron Mac Nevin? — V onih krajih torej je spravil vladni komisar iz sobe vse slov. volilce, ko so šteli glasove. To je pa naravnost zoper § 36 dežel. volilnega reda, ki pravi, da smejo volilci biti v volilni sobi. Volitev je vendar javna, zakaj hoče le g. baron Mac Nevin vse opraviti tako tajno-skrivnostno, v krogu svojih ožjih somišljenikov ? In nobenega drugega okraja v tem oziru ni došla nobena pritožba, samo iz celov-škega. Vidi se, da tu v vsakem oziru vlada drug duh, kakor po ostalem Koroškem. Državni zbor. — Vlada misli takoj državni zbor raz-pustiti, ako bi jej začel delati kake ovire. Novi volilni red se je že razglasil, in so torej nove volitve vsak čas lahko raz-pišejo. Razglasilo se je že tudi navodilo glede volitve v peti kuriji. Ko se državni zbor razpusti, imajo županstva razglasiti, da se pozivljajo vsi, ki imajo pravico voliti v novi kuriji, a ne občinske. Nadalje imajo vsi delodajalci naznanil vse delavce in druge uslužence, ki imajo volilno pravico v novi kuriji. Na to se bode sestavil seznam volilcev, proti kateremu bode določen 8 dnevni rok za reklamacijo. Otvorjenje Železnih vrat. — Minoli teden se je otvoril nov kanal pri Železnih Vratih. Železná Vrata je imenovana ožina Donave, na ogerski meji, kjer zaradi ska-lovja vožnja z večjimi ladijami skoro ni bila mogoča Sedaj so pa napravili nov kanal, po katerem bodo lahko vozile naj-večje ladije. K otvorjenju tega kanala so bili prišli avstrijski cesar, srbski in rumunski kralj, vsi avstrijski in ogerski ministri in nekaj srbskih in rumunskih ministrov, blizu 3000 raznih gostov. Otvoritev je bila jako slovesná. Po otvorjenju je avstrijski cesar olpotoval v Bukarešt, kateremu potovanju se pripisuje velik političen pomen. Moravski Čehi mislijo v posebni spomenici pojasniti grofu Badeniju svoje težnje, ko pride na Moravsko, da se vlada ne bode mogla izgovarjati, a ne pozna njih teženj. Na Moravském vlada lahko veliko stori za Čehe. Tri četrtine dežele so Češki, v deželnem zboru je pa nemška večina po vladni milosti, če vlada porabi svoj vpliv, pa srednja stranka vele-posestva zapusti Nemce in deželni zbor ne bode več oviral čeških teženj. Sedaj deželni zbor samo pospešuje nemštvo, češke potrebe pa zanemarja. Turčija. — Zatrjuje se odločno, da je mesarsko klanje Armencev v Carigradu vodil sultan sam. Njegov ukaz je bil, da so turški vojaki in uradniki tako neusmiljeno ravnali z ubogimi Armenci. Da bi Turki Armence za tem strašneje upor- neže narisali svetu, razstavili so orožje, katero so baje našli pri Armencih. To seveda je še tem bolje razburilo Turke zoper Armence. Dvomljivo je pa prav, da bi bili razstavljeno orožje res našli pri Armencih. Najbrže je bila razstava orožja le zvijača v prilog Turkom nasproti tujim velevlastim. — V An-gliji še vedno ni konca gibanja proti Turčiji. Znani Gladstone je imel v Liverpoolu strog govor proti Turčiji, češ, da se mora narediti konec Turčiji in preganjanju kristijanov, Anglija naj prepriča druge velevlasti, da je ne žene sebičnost, Če hoče razmere v Turčiji urediti. S pomočjo drugih velevlastij naj sultana požene iz Evrope. Dočim so se prvotno domenile Ru- r 395 sija, Avstrija in Nemčija, da hočejo varovati Turčijo pred mo- Zborni dimniki za odvajanje saj v klet se naj pri rebitnim napadom Anglije in so Rusijo pooblastile, da vse po- novjh stavbah, kolikor mogoče, predpišejo. trebno v tem oziru ukrene, se zdaj nekolita) čuje o tem, da hoěe Rusija vendar v zvezi in sporazumno z Anglijo prijeti Vsak neprolazni dimnik mora imeti spodaj i kjer Turčijo. Pravijo da poslediea carjevega bivanja na An- gleškem Obisku carjevemu na Angleškem so připisovali vě- se sam začenja in v podstrešji za to, da se osnaži saj, stransko odprtino s 40 cm višine in toliko širine, da je liko politično važnost. Sedaj sklepajo listi iz tega obiska na- jadnaka dimnikovemu premeru; to odprtino je napraviti vedeno sporazumljenje. Turski sultan se ba e že resno boji skupnega postopanja Rusije in Anglije proti njemu. Očividno je pač, da Če se velevlasti zjedinijo za skupno postopanje, turškega gospodstva v Evropi kome. Ruska carska dvojica pride oktobra Dne oktobra Francija in Rusija. na Francosko v Cherbourg dne se o carjevi navzočnosti položi tu temeljni kamen velikemu mostu, kateri dobi ime po carj^vem očetu Aleksander III. Priprave za dohod carjev so velike. Car obišče tudi francoski o bli-Po- parlament, kjer se mu predstavita senat in zbornica, žajočem posetu carja na Francoskem, pišejo listi mnogo. udarja se, da je prihod carja v Pariz velikega pomena in to nimi drogovi in narediti jih je, kolikor primerno strešni konstrukciji, na vsak način pa tako, da je oddaljena od vsakega lesa. Te odprtine je zapirati z dvojnimi železnimi sna-žilnimi durcima, ki imajo 0 03 m široko pripiro, tako da se na vseh štirib straneh trdo prepro na zid. Durca je poskrbeti z dotičnimi številkami stanovanja in nadstropja. Skupine takšnih snažilnih durée v podstrešji je napraviti tako, da se zapirajo z železnimi počez polože- največ moči, zunaj hodnikov. za rusko-francosko zvezo in za ohranjenje miru sploh. Zatrjuje se tudi, da Rusija in Francija tem povodom skleneta vzajemno postopanje v Turčiji v tem smislu, da se Turčija ohrani. Karakteristično pri tem je to, da nobena velevlast brez Rusije ne upa nič proti Turčiji. Le če bi bila Rusija poleg, potem se žilnih durec, podstrešnih odelkov, da so dostopni od zveznih Lesene konstrukcijske dele, ki so v bližini sna- najmenj v dolžini dimnikove telesnine da vse storiti. Kakor iz bivanja carjevega na Angleškem skle- obviti s pločevino. pajo na vzajemno postopanje Anglije in Rusije v Turčiji, tako i iz bivanja carjevega na Francoskem hoČtjo politikť izcimiti skupno postopanje Rusije in Francije v Turčiji. Bližnja prihod-njost bo pokazala, če bodo velevlasti res kaj ukrenile proti Turčiji, ali če ostane pri starem. Dobro bi pač bilo, če se . Pri ozkih dimnikih, ki sezajo nad 1 m nad streho kolikor moči uporabljati kameninske nastavke. » . Prepovedano je ustje dimnih cevij iz hiš obračati proti ulicam ali proti dvorišču. tega malomarnega sultana prav pošteno přijelo. Dimnice ali prekajalnice. ^ dfelfe ituiittiitytetiitiitiiitetiiÊi iflt&Aífijftit^fljitiflťl^fejl^ jfl^ftAAjfc US »1» «i Obrtnija. ........................................ w . B -» jám ' 4 ' ■ ii ^ Stavbenski red 66. Dimnice ali prekajalnice morajo biti proti ognju varno zidane, oblokane, z železnimi vrati zaporne in s kamenjem ali opeko pomostene. Parnokotelske naprave. I. Veliki kotli. deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 25. maja t. 1. (Dalje.) Neprolazni dimniki. 67. Veliki parni kotli naj se kolikor moči po stavljajo v pogreznjenih prostorih in oddaljeni od stano Od delaren morajo prostori za takšne parnoko cm de van), telske napi biti ločeni s polnim najmenj 60 65. Glede stavbě uporabe neprolaznih dimnikov belim zidom (izvzete so neobhodno potrebne zvezne se je držati nastopnih predpisov : prtine), smejo biti samo lahko pokriti in nikoli ne oblo 1. Neprolazni dimniki se smejo narejati okrogli ali kani ali na vrhu zazidani. Izhodna vrata je v vsakem kvadratični. Najmaijša izmera takih dimnikov je pri slučaju napraviti proti dvorišču tako, da se ven odpirajo okroglih 017 m v premeru j pr kvadratičnih pa 0*15 Za postavljanje velikih kotlov je treba odobrenja stranske dolžine in noben dimnik se ne sme narediti z stavbinskega oblastva, ki mora popřej v presojo name manjšo ploskovno mero. 2. Vsaka kurilna skupina posameznih nadstropij mora dobiti svoj dimnik. » ravane naprave prouzročiti komisijonalno razpravo zmislu SS 23. do 25. v Parne kotle je vzidati po črtežih, katere je sestavil Če se več nego dve kurišči priklopiti k takemu izdelovalec dotičnih parnih kotlov ter dotični potrdil dr to dimniku, tako je njegov rabni prerez na 300 cm2, je pri okroglem dimniku premer na 0 20m, pri kvadra- Pra- žavni nadzorni organ razširiti II. Mali kotli in kotliči. 68. Za male posamezno uporabljane parne kotle tičnem pa stranska dolžina na 0*18 m viloma je napeljati največ po tri kurišča v jeden dimnik. se glede njih postavljanja dovoljujejo olajšave. Več nego štiri kurišča napeljati v dimnik okolnostmi nedopustno. pod vsemi Mali kotli, to so takšni, katerih prostornina pri polni napolnitvi do zakonite vodovišinske marke ne pre- Notranja ploskev takšnih dimniških cevi mora sega 1 m\ njih parni pritisek ne 6 atmosfér in njih ku- biti kar najgladkejša. rilna ploskev ne 10 m2, se smejo postavljati v hišah, v 4. Ozke dimnike je napravljati kolikor največ mo- katerih stanujejo ljudje, in prosto v delarnah 5 če goče navpično. Postavljati jih na pošev pod 60 stopinj k vodoravni črti ni dopustno. v neposredno nad njimi se nahajajočih prostorih nihče ne stanuje in če v njih ne bivajo stalno delavci 2. dimnik, ki sme biti tudi navaden dimovni odvod, presega najmenj višino strešnega slemena neposredno bližniih hiš ; 3. ostane kotel najmenj 3 m od vsake sosedne meje oddaljen. Za postavljanje malih kotlov je treba odobrenja stavbinskega oblastva. Za postavljanje kotličev, t. j. takšnih kotlov, katerih prostornina pri popolni napolnitvi do zakonite vodo-višinske marke ne preseza 0*5 m3, njih parni pritisek ne 4 atmosfere in njih kurilna ploskev ne 2 5 m2, veljajo predpisi obstoječi za napravo kurišč. Isti ne potrebujejo posebnega stavbinskooblastvenega dovolila, vendar mora uporabitelj pred obratovanjem s takšnim kotlom to naznaniti stavbinskemu oblastvu, dokazavši pritrdilo hišnega lastnika, in kakor pri velikih in malih kotlih, pristojnemu parnokotelskemu komisarju, ter pri tem položiti prepis zakonitega certifikata o parnem s pritisku, o čemer mu je izročiti potrdilo izvršenega na-znanila. (Dalje sledi.) Navod o přidělován ju slame za pletenje. Splošno. Ker se za pletenje slamnatih kit večinoma upo-rablja samo pšenična slama, zato je v tem navodu, kadar je govorica o slami sploh, razumeti vselej pšenično slamo. Pri pridelovanju slame je ravnati tako-le: Nekoliko dni potem, ko se je osulo cvetje, se slama s koreninami vred póruje in v šopke poveže. Šopki naj bodo tolikšni, da jih je lahko z eno roko objeti. Te šopke je potem najpoprej prav dobro posušiti; med sušilom pa na nje ne sme priti niti dež, niti kaka druga moča. Suši se lahko na solncu ali tudi pod streho, n. pr. pod kozolcem ali na kakem drugem pripravnem prostoru. Kadar so šopki suhi, se denejo na kup nekoliko oblože in najmanj 6 do 8 dni tako puste. Tako zlo-ženi pa lahko ostanejo tudi veliko dalje časa, celo več tednov ali mesecev, to pa samo tedaj brez kvare, če so bili do dobra suhi, in če tudi med tem časom ni nobena mokrota prišla do njih. Ko so se šopki dovolj uležali, se na ravno po-košenem travniku ali na pašniku prav . na redko raz-grnejo, tako nekako, kakor se razgane pahlajča. Tako razgrnjeni naj leže tri dni in tri noči. Tretji dan se obrnejo, da pride spodnja stran na vrh, in tako naj ostanejo zopet en dan in eno noč. Ko so se od zadnje rose posušili, je vse delo opravljeno. Podrobno. Pšenično slamo je zato tako zgodaj poru vati, da se ne primejo stebel temni madeži. Ko namreč pšenica dozoreva. se delajo po največ stebelcih bledi madeži. Ti madeži pozneje počrne, in z nobeno rečjo A ' I > - ^ ' " î ' — jih ni moči odpraviti. Taka madežasta slama je tudi mnogo manj vredna. Toda tudi prezgodaj ruvati slamo, ni dobro, ker je steblo pri kolencu še premehko; zato se pri sušenju I* r W skrči in ga gre precej v izgubo. Da se kolikor mogoče natančno določi, kedaj je pravi čas ruvati pšenico, je treba za pletenje odmenjeno stebelce, to je oni del stebelca, kateri sega od glasu pa do prvega ko-lenca, samo iz zavitka potegniti in je na tistem mestu poskusiti, je li mehko ali trdo. Če je ondi zadosti trdo ter se torej ni bati, da bi se pri sušenju skrčilo, tedaj začneš lahko takoj ruvati. V obče je čas za to nekaj dni potem, ko se je cvetje osulo. Vzrok, zakaj je ruvati slamo s koreninami vred, je ta, ker se šopki brez korenin nikakor ne morejo tako trdno povezati, da ne bi se poizgubilo precej stebelc, kadar so že suhi in se sem in tja prenašajo. Vezati je zategadelj dovolj trdno in blizu korenin. Za vězilo je dobra stara slama, v vodi namočena. Tudi ravno izruvana stebelca služijo, ali motvoz ali kje kako drugo trdno vezivo. Pripravna bi bila tudi kaka trdna trava, na pr. tako zvana „trda tra vaa. Boljše je, da se napravijo šopki bolj majhni, k večjemu tako veliki, da jih je moči z eno roko ob-seči. Prst, katera se še drži korenin, je dobro otepsti. Sedaj pride sušilo. Ves ta čas ne sme priti na šopke nikakršna mokrota, oziroma rosa ali dež. Dobro je torej, če se pšenica poruje takoj dopoldne kakega lepega dne, da poleži slama do večera na njivi in se že takoj prvi dan precej posusi. Šopki se potem neso vsak dan ob lepem vremenu na solnce in zvečer, predno prične padati rosa, ali če se pripravlja k dežju, zopet pod streho. Tako se ravna toliko časa, da je vse popolnoma suho. Šopki pa se posuše tudi na ta način, da se razobesijo takoj od začetka pod kozolcem ali na kakem drugem pripravnem kraju. Paziti je na to, da visi klasje naravnost navzdol, a ne morda po črez, ker tako se lahko stebelca skrive. Za to sušilo je pač treba dalje časa, prihraniš pa si delà, ker šopki lahko vise pod streho, kolikor časa hočeš. in jih ni treba tja in sem prenašati, da se dovolj posuše. Kadar so suhi, se šopki lepo zlože na kup; klasje bodi obrnjeno na znotraj, korenine na zunaj, stebelca pa morajo vedno lepo ravno ležati. Tako ostanejo šopki najmanj 6 do 8 dni. Ce potem ne utegneš slame še dalje obravnavati, ali če hočeš iz katerega koli vzroka počakati, ostanejo šopki lahko še na kupu. Gledati pa je na to, da se ne zmočijo in da se slama vzpričo tega ne ugreje in ne plesni. To bi bilo zelo napačno in bi lahko slamo do cela pokvarilo. Posebno je paziti, da niso mokra tla, kamor se polože šopki, da ne postanejo vlažni. Če je precej * ' '» * fc* à * velik kup slame, je treba večkrat pogledati in ga od vseh strani preiskati, tu in tam izvleči kak šopek 391 ter si ga ogledati, če ni začel plesniti, ali če ne diši po plesnobi. Ako je kje kaj sumljivega, se mora kup takoj razdreti in šopke takoj na solnce in na zrak znositi, da se popolnoma posuše. Ce si kakor koli primoran, če ne zadosti suho slamo na kup dejati, tedaj napravi kolikor mogoče majhne in prav redke kupce, da more od vseh strani zrak do njih, pri prvi priložnosti pa jih zopet znosi na solnce. V tem oziru bodi sosebno skrben, ker že ena noč včasih zadostuje, da postane slama manj vredna. Če je dovolj suha, potem se ni treba nič bati, ker postane toliko lepša, ko leži. Doslej je slama še vedno temnozelene barve, sedaj pa jo je treba beliti. V ta namen se prineso šopki kak lep dan zgodaj zjutraj na ravno pokošen travnik in se tukaj prav na redko razgrnejo, tako nekaho, kakor se razgrne pahljača. Stebelca pa ne smejo ležati druga nad drugim, ampak če le mogoče vsako samo za se. Seveda velja to samo za prednji del stébla, pri koreninah morajo šopki vedno biti zavezani. Nočna rosa in solnčni svit belita slamo. Slama naj tako leži tri dni in tri noči nepretrgoma. Tretji dan, takoj ko je suha, se šopki obrnejo, da pride spodnja stran na vrh, in potem naj se še enkrat orose. Ko se je ta dan slama posušila, je dobeljena in se spravi pod streho. Pri beljenju je najbolj na to paziti, da slama ne postane rumena. Da se zabrani, je tako-le ravnati. Za beljenje naj se izbere tak čas, ko kaže za štiri dni lepo vreme. Slama naj se zlasti ne dene na kak travnik, kjer je dolga trava, ampak trava bodi kolikor mogoče kratka in gosta. Kak pašnik, posebno če je gričast in prisojen, je najpripravnejši za to. Prstena tla niso ugodna, n. pr. strnišče, zaradi tega, ker deževne kaplje lahko privzdignejo prst, katera se oprime slame in jo napravi madežasto. Na čistem prođu ob vodi je tudi pripravno beliti. Gledati je, sploh na to, da se slama vselej, kadar jo zmoči rosa ali dež, kakor hitro mogoče zopet posuši ; slama postane namreč rumena le od tega, če je za en pot predolgo na moči. Malo dežja, takoj za njim pa solnce, to je koristno za beljenje in je pospešuje. Dolgo deževje ali če se slama več dni ne posuši, škoduje slami; in sicer prve dni manj, zadnje dni to je proti koncu beljenja pa bolj. — Po večjem de-ževju je torej gledati na to, da se slama kakor hitro mogoče posuši ; zato se mora brez ozira na druge okolnosti enkrat ali, večkrat obrniti, posebno če še na dalje kaže dež. Če je treba le še malo časa, da se popolnoma ubeli slama, n. pr. samo en dan še, in kaže hud dež, jo je vsekakor spraviti pod streho in jo morebiti pozneje o priliki še dati na belilo. Če je torej treba šopke pri lepem vremenu samo enkrat obrniti, se lahko primeri, da jih je ob deževju iz, navedenih vzrokov dvakrat, trikrat ali pa še večkrat obrniti. V takih slučajih se tudi za beljenje namesto 4 dni potřebuje 5 do 6 dni. Sploh se ravna ta doba po večji ali manjši množini rose, katera pade po noči. Pomniti pa je, da se slama lepše obeli, če se obravnava ob manjši rosi, za to pa eden ali dva dni dalje časa. Ako je torej na izbiro prostora za belilo, izberi s kratko in gosto travo obraščen grič, kateri je proti solncu nagnjen. Ako je trava previsoka, jo je dobro prej pokositi. Zelo je paziti tudi na to, da se slama preveč ne ubeli. To bi bilo v nekaterih slučajih jako napačno in bi lahko slamo storilo mnogo manj vredno, ali jo celo popolnoma izkazalo. Ni težko spoznati, če se predolgo beli, ker tedaj začne postajati slama sivkasta ali pa pepelnata; če se pa prav beli, je pa svetla in belorumena. Pomniti je, da je veliko boljše, ako se slama premalo, nego preveč beli. Nekaj o umném přidělo van ju slame. V naših krajih ni dosedaj še nihče poskusil pri-delovati pšenične slame, kakršna je samo za pletenje. Zato naj povemo, kako po drugod, n. pr. na Laškem ravnajo. Prav tako bo najbrže tudi pri nas pridelo-vati slamo; če bo kaj drugače ukreniti, to se pokaže sčasoma. Najprej je dognati, katero seme je najboljše za pšenično slamo, ker vsaka ni pripravna za pletenje. Vrsta, ki najbolj sodi zato, mora biti taka-le : Pšenica imej le majhno, drobno belo klasje; zrnje bodi zelo redko, a prav tikoma, Rese naj bodo majhne, kratke in belkaste. Stebelca morajo biti vsa enako debela zlasti sprednji del, tako imenovani pletič, ne bodi na konceh drobnejši kakor na sredi. Najboljša utegne biti tista vrsta, ki se ji pravi „bela résnica". Pšenica, ki nima resastega klasja, je najmanj prikladna za pletenje. Tudi ne priporočamo pšenice, ki delà prav velike klase rdečkaste barve in z dolgimi resami. Enako skrbno, kakor seme, je izbrati tudi pravo njivo za setev. Njiva bodi bolj plitva, precej pusta, spodaj kamenita; najboljše je. če leži na prisojnem griču. Solnce jo mora obsevati ves dan. Gnojiti je ne smeš. Za setev je vzeti semena skoraj trikrat toliko kakor navadnega, to pa tedaj, kadar hočeš pridelati fino slamo, kakršne največ žele. Primeri pa se tudi, da včasih bolj zahtevajo debelo, grobo slamo kakor fino; tedaj pa sej na njivo, ki je globoka in mastna, pa tudi pognoji, kolikor je treba. V tem slučaju moraš prav na redko sejati, ker po taki set vi 0 . — \ . . so stebelca sosebno močna, debela. Tudi menjava njive je važna. Če seješ več let zaporedoma vedno na isti njivi pšenico, bodo stebelca nazadnje silno tenka. Ako pa premeniš njivo, boš vselej prvo leto přidělal debelo slamo. Iz tega je razvidno, da je popolnoma od nas odvisno, če se ravnamo po povedanih pravilih, da pridelamo ali tanko ali debelo slamo. 3»§ lumb ođriniti tega člověka, a se ma je izmuznil kakor kača in kakor divja zver se zagnal na Alvaro «3 Poučni in zabavni del. » Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) (Dalje.) Jednajsto poglavje. Dosežen smoter. Če tudi je Talaverovo poročilo Kolumbu vzelo skoro slednjo nado na uresničenje njegovega načrta, se on vendar ni odločil, da bi ostavil Španijo, na katero so ga sedaj vezale srčne vezi. ki so bile sicer drugim tajne. rekel je Kolumb očitali, da si se udala kla- Jaz ne morem prenašati, svoji Beatrisi, da bi tivitezu. Najin zakon naj ostane tajen ljudem, radi moje in tvoje časti, naj ga že sedaj posveti cerkev. In res sta se poročila čez nekaj dnij v nekem oddaljenem samostanu. (Mnenje, ki je vladalo dosedaj, Kolumb ni bil poročen z Beatriso, je napačno, da kakor se je pokazalo zadnji čas. Rajmund Bulda iz Valencije in Marcellino de Cirecca iz Madrida našla sta listine, iz katerih je jasno vidno, da je Beatrisa bila v rednem zakonu s Kolumbom,) in sunil ga s kindžalom v prsi. Presveta Devica, jaz umiram, je stokal ne-srečnež s pretresujočim glasom in padel na tla. Dvorni strežaji in stražniki pali so na morilca ali on jih je odrival od sebe, kakor otroke in planil s okrvavljenim mečem na markizo de Moja... To se je zgodilo tako hitro, da bi markiza bila gotovo izgubljena, da ni bilo zraven Kolumba. Hitro kakor blisk je skočil mej fanatika in markizo in prijel ga za roko, v kateri je držal kindžal. Zastonj je morilec napenjal vse sile, da premaga nepričako- vanega zaščitnika, posrečilo se mu samo ; da je nekoliko opraskal prsi Kolumbu z oštrim orožjem. tem se je tolpa zavedla in planila na fanatika in ga v pravem pomenu besede raztrgala na kosce Hrup je vzbudil tudi kraljevo zanimanje. Kralj je z kraljico přišel iz palače. Markiza je tresoč od strahu šla jima naproti. Bodi blagoslovljena Presveta Devica, za klicala je oslepila je blazneca, da ni napal njiju veličanstvi, temveč samo naju, zvesti slugi!... Gospod Alvaro, zaklical je kralj. Ko so pokrovitelji Kolumbovi izvedeli, kako Nevarno je ranjen, vaše veličanstvo, rekel razsodila junta, so si prizadevali, da najdejo sredstev, je jeden dvornikov. v drugič ga predstaviti vladarjema. To je bilo tem In vi, markiza? vprasala je kraljica s so ložje, ker sta kralj in kraljica se le nerada odrekla čustvom. od načrta, ki je obetal sijajne uspehe. Čez nekaj dnij Ne, jaz sem nepoškodovana, odgovorila je dobil Kolumb naročilo, da se ne sme oddaljiti od je hitro markiza, vsled poguma Kolumbovega se kraljevega dvora, kajti njegova stvar se bode vnovič mi druzega ni zgodilo, kakor da sem se prestrašila. pretresovala, kadar se le konča vojna. K temu pismu Ne vznemirujte se, gospa, je bil priložen talon za 3000 maravedisov (2400 gld.), lumb, ko je stopil rekel je Ko- katere dobi iz kraljeve blagajne. Vi veste, da jaz ne pre- jemljem hvaležnosti.. . Storil sem samo to, kar Dan pred naskokom na Malago je Kolumb přišel storil vsak člověk na mojem mestu. v kraljevo taborišče, da se znova predstavi kralju in kraljici. Ko se je približal kraljevi palači, je našel okrog nje polno radovednežev, skozi katere se je le s te-žavo priril. Kaj se je zgodilo? vprašal je poleg sto ječega moža. Mari ne vidite, glasil se jako nepri jazen odgovor, — da hočeta kralj in kraljica ogledati taborišče. Konji so že pripravljeni. Kolumb se je naposled vrinil v krog radovednežev in videi, da so se odprla vrata palače in iz nje přišel VIŠJi kraljevi dvornik Alvaro de Portugal in višja kraljičina dvornica gospa Beatrisa de Bobadilja markiza de Moja. Nastala je grozna gneča. Vsi so se ri-nili naprej, da bi bolje videli izhod kraljeve dvojice. Kolumba so odrinili prav k durim kraljeve palače. To trenotje se je prikazal pri njem člověk temne Vi usipljete goreče želje na mojo glavo spod odgovorila je markiza go in imate popol • • • No, moj Bog, kaj vidim? Vi ste ra noma prav njeni? Ni imel še časa, da bi jej bránil, ko mu je že razkrila rano in nanjo položila svoj naglavni robec. , gospa markiza, vi se. po nepotrebnem trudite ! samo navadna praska. zaklical je Kolumb in se přiklonil. To je To je vendar kri přelita zame, rekla je s prepričanjem markiza. Naj utrdi naj ino prijatelj- stvo ! Pozabite in odpustite, kar sem zakřivila proti vam ; prizadevala si bodem to popraviti ! Podajte roko in bodiva prijatelja. Kolumb je stisnil ponujano mu roko ponosne gospe in čutil, da je goreče stisnila njegovo. tem je kraljeva dvojica se odpravila ogledat polti, obraza bliskajočih se očij in od strasti izkaženega gospoda Alvara. Rana njegova se je pokazala jako # • • nevarno. Strašna zguba krvi je tako ranjenca oslabila Vsled nekega nejasnega čuvstva hotel Ko- da ležal, ne da bi se kaj ganil. Ko je kralj ukazal i 399 da mu morajo skrbno streči, si je še dal jedenkrát točno poročati o nesrečnem dogodku. 4 r ' , ► jf .»• * •. ' V tem se je markiza de Moja pod pazduho Kolumbu približala kraljici. — Vaše veličanstvo — zaklicala je in ponižno se priklonila. — Tu je rešitelj mojega življenja, katero je do poslednje kaplje krvi vašega veličanstva. Zatorej se upam nadejati, da ne odrečete svoje milosti gospodu Kolumbu! — Sprejmite mojo hvaležnost, gospod Kolumb. — odgovorila je kraljica. — Dokler nam Bog daje oblast in zmožnost vladati te dežele, se vaši interesi in načrti ne pozabijo. S tega trenotka jaz vas zrna-tram, da ste v kastiljski službi, če tudi se je dosedaj le redkokdaj kaj storilo v tej deželi brez odločitve in odobrenja kralja aragonskega. Ta trenotek se je približal kralj. — Jako me veseli, gospod Kolumb, — zaklical je prijazno, — da je vas sreča pripeljala ravno pravi čas, da ste odklonili nesrečo. Presveta Devica je tako očitno vodila vaše korake, da to naju navaja, da po-števava vaše predloge in náčrte. Počakajte še malo. Kmalu se za sveti križ ne le nad Malago, temveč nad gradom Alhambo v Granadi. Potem ne bode ničesa oviralo uresničenja vaših načrtov! — Potolažen bodem čakal ta čas, vaše veličanstvo, — odgovoril je Kolumb — in nizko se poklonil kralju. — Da se pa vam zboljša gmotno stanje — rekel je kralj, — dobi naš kraljevski blagajnik ukaz, da vam izplačuje stalno plačo . .. Vzlic trdni odločnosti kraljevi, minoli so meseci, da celo leta, predno je zmagal križ nad polumesecem. Malaga, Baca Mursija so se udale le po hudem uporu in še le po celi vrsti krvavih bitev je bilo mogoče prodirati proti Granadi. Znamenito jutro, ki je naredilo konec gospodstvu polumesecu na Španskem in ki je razvila krščansko zastavo kastiljsko nad visokim stolpom Alhambre, nastopila je še le v janu-varju 1492. leta. Kolumb se je dejanski udeležil vojne, vedno sledeč kraljevemu spremstvu; večkrat je osebno pokazal svojo hrabrost, zlasti pri obleganju Bace, kjer je navzočnost kraljice napolnila s pogumom vojake. Njegove osebne stvari se pa za las niso dalje pre-maknile, samo ljubezen do Beatrise, ki mu je dala sina z imenom Ferdinand, mu je pomagala, da je potrpežljivo prenašal počasnost na potu do uresničenja njegovih načrtov. Ker je vedno dobival samo ^zanikalne odgovore, je ostavil taborišče in zopet začel pogovore z vojvodama Medino Sidonijo in Medino Celi, a ko to ni imelo nobenega uspeha, je sklenil slediti nedavno dobljenemu povabilu francoskega kralja in ostaviti Španijo. Ko bi še tukaj nič ne bilo, ostala mu je še Portugalska. Njegovi portugalski prijatelji ga še niso pozabili. Njegov brat Jernej, ki se je bil preselil v London, se je z Moniko zopet povrnil v Lizbono, in je spremljal Dijaza, ki je odkril Nos Dobre nade. Kmalu je Kolumb dobil pismo od kralja Ja-neza II., naj pride v Lizbono, da se obnove dogovori o njegovih načrtih. Pri tacih razmerah Kolumb ni mogel zgubljati časa. Ko je za trdno sklenil, da ostavi Španijo, je šel v samostan La Rabida, da vzame svojega staršega sina Dijega, ki je bil ondu v oskrbi in pod varstvom prijorja Marčene, da ga združi z ženo in drugim sinom. Ko je spoštovani menih po sedemletni ločitvi zopet videl Kolumba mej zidovi svojega samostana in slišal, kaj je ta čas izkusil, bil je globoko ga-njen. Ko je slišal iz ust samega Kolumba, da misli ostaviti Španijo, ga je to silno potrlo. — 0, sveti Jakob! Tako važna stvar naj se torej izgubi za mojo domovino? Ne, moj prijatelj Krištof, to ne sme biti! Še jedenkrát se posvetujeva in presodiva, kako bi se dali uresničiti načrti vaši... Ostanite ta čas tukaj pri svojem sinu, jaz pojdem v mesto in se kmalu povrnem. Pater se je hitro oblekel in ukazal poklicati Dijego. Predno sta oče in sin preživela prvo veselje zaradi svojega sestanka, je menih že odšel v Palos. Kmalu se je povrnil v spremstvu svojega učenega prijatelja Garsija, Ferdinanda in paloškega mornarja Martina Alonza Pinsona. Ko so se pozdravili, se malo pogovorili, začeli so znova presojati Kolumbov načrt. — To je res sramota, rekel je Ferdinand, — da se pri dvoru dosti ne zanimajo za vaš načrt, in ste prisiljeni ostaviti Španijo in oditi v Francijo! — Meni samemu je težko, — odgovoril je Kolumb, — zdi se mi, ko ostavljam Španijo, da ostavljam svojo domovino. Poleg tega me vznemirja misel, da najdem pri drugem dvoru ista pomišljevanja in ista nezaupanja, kakor sem je našel na Portugalskem in na Španskem! — Zato ni treba ostavljati Španije! — zaklical je razvnet Pinson. — Jaz sam imam dosti ljudij in vam dam na razpolago svoj denar in samega sebe .., Čemu se je še potreba dalje dogovarjati z dvorom? — Vi ste jako dobri, gospod Pinson, — odgovoril je Kolumb, srčno stisnivši roko mornarjevo, — toda tako se delati ne more ; vojvodi Celi sta tudi hotela meni preskrbeti štiri ladije, toda podjetje je preveč veličastno, da bi je mogel izvršiti navaden smrtnik. — Vi imate popolnoma prav, — odgovoril je prijor, — vaš načrt morejo uresničiti le vladajoči ljudje. Jaz vidim še jedno pot, katera morda pripelje k zaželenemu smotru. — Kako pot? — vprašala sta patra tovariša. — Druzega mi ne kaže, kakor sesti na mulo in kot bivši kraljičin duhovnik poprositi jo za avdijenco. Ona mi je ne odreče. 400 — Zaklinjam se pri sv. Jakobu, našem patronu, vi imate prav! — zaklical je Ferdinand. — Pa spo-mnite se na svoja leta in na težave potovanja... — Res sem star, — rekel je smehljajoč se pater, — pa poglejte moje živce, tako so še krepki, da bi prenesel potovanje z gospodom Kolumbom; do. konca sveta. — 0, prečastiti oče, — zaklical je Kolumb, — s čim pa jaz zaslužujem to požrtovalnost ? — Z vašimi plemenitimi namerami, sin moj — odgovoril je prijor. — Kdo je toliko trpel za idejo kakor vi in jej ostal zvěst, — ta je vreden zaupanja vseh poštenih ljudij, tem bolj, ker ima vaša zadeva tudi namen razširjati vero Kristusovo. Zato ostane pri tem, jaz pojdem, vi pa počakajte tu v samostanu poročila o uspehu mojega prizadevanja. In plemeniti naudušenec je še tisti večer ukazal osedlati svojo mulo in odpravil se na kraljevski dvor, pustivši Kolumba v samostanu v gostih. Častiti pater je, da se kaj ne zamudi, potoval naravnost čez od Mavrov nedavno vzete dežele v novo osnovano mesto SantoFe, od koder je kraljeva dvojica vodila oblego-vanje Granadě. Kraljica Izabela je takoj vsprejela bivšega svo-jeda duhovnika. — Kako je lepo, častiti oče, — zaklicala je, — da ste se spomnili nas in prišli z nami veselit se zmage nad neverniki! — Vaša zmaga me seveda veseli, kraljevska moja hči, a odkritosrčno povem, jaz sem semkaj přišel še iz nekega druzega povoda! — Iz druzega povoda? — zaklicala je kraljica; — kaj je tacega? — Oprostite, vaše veličanstvo, da se drznem vas vznemirjati s svojo stvarjo. — Govorite kar naravnost, rada bodem vas po-slušala — odgovorila je kraljica. — Da, blagoslovi vas, Presveta Devica! . .. Torej, — nadaljeval je pater naudušujoč se, pri misli, da bode mogel razložiti Kolumbovo zadevo v pravi luči. — Usojam se opozoriti svojo duhovno hčer in zapo-vednico na člověka, kateri je pred sedmimi leti přišel pred vrata mojega samostana z otrokom umirajočim od glada, in ki je s tega časa mnogo hudega pre-trnel pri dvoru vašega veličanstva zaradi svoje ideje in svoje udanosti do znanosti, zaradi svojega teženja * i K ' á ' . po svetlobi in omiki! Borba s temo, kigaje obdajala, je izcrpala sile njegove, toda pogasila ni božestvenega ognja v prsih njegovih. On hoče ostaviti Španijo! Mari ta svetilnik, katerega je prižgal sam Bog, naj bode zgubljen za Kastilijo in mari naj zašije v drugi deželi? Ne, jaz, ne morem verjeti, da bi vaše veličanstvo to dopustilo! Vi ste mu obetali pokroviteljstvo in podporo, mari naj tesnosrčne sveti ljudij, ki ne pojmejo njegove velike odmembe, zmagajo nad odkri-tosrčnim in velikodušnim srcem duhovske hčere ? Mari ona ne razume, da načrti gospoda Kolumba, niso prazne sanjarije, temveč svetle ideje, katerih uresničenje pokrije z večno slavo krono Kastilije in Aragonije? Vsled naudušenih besed prijorjevih se je kraljica zamislila. Pověsila je oči in premišljevala. Naposled je vzdignila glavo in radovedno pogledala v prijorja. -— Ste li res naredili dolgo pot iz vašega samostana semkaj samo za to, da prosite za Kolumba? — vprašala ga je. — Nisem se ustrašil te poti, — odgovoril je & dostojnostjo pater, — kakor bi se tudi ne bal podati na pot s Kolumbom, ako bi vaše veličanstvo to želelo, kajti njega varuje Bog. Bog bode pripeljal njegovo ladijo v varno pristanišče, kajti njegovo podjetje ima namen razširjati slavo božjo. Kaj se je meni> slabému smrtniku bati pod takim varstvom ? Kraljica je bila ganjena. a ni spregovorila besede v odgovor in obrnila se je k svojej světnici markizi de Moja, ki je bila v avdijenciji. — Markiza, kaj pa vi mislite o idejah in na-črtih gospoda Kolumba? — Vdihnil jih je sam Bog ! — zaklicala je markiza s trdnim prepričanjem. — Torej ste tudi vi o njih prepričani? A jaz se spominjam, da ste še nedavno vi popolnoma drugače mislili in njegove náčrte imeli za sanjarije domiš- 0 t- IH a n Bi a K ljavca in klativiteza. — To přiznávám in globoko obžalujem svojo zmoto. Kraljica je malo pomislila, potem je pa šla k: svoji pisalni mizi, vzela pero in zapisala nekaj vrst. — Samo z upanjem na božjo pomoč v tej stvari — rekla je stopivši k prijorju, — se udajam vašemu prepričanju, če tudi se je junta jako neprijazno izrekla v Salamanki. Tu je nakaznica na izplačilo 2000 maravedisov iz moje blagajnice. Pošljite k nam vašega Kolumba, da se še jedenkrát pogovorimo ž njim. — Da blagoslovi Bog vašo odločitev! — zaklicala sta prijor in markiza, poljubuje kraljici roko. — Pa vi ne smete izključevati kralja iz naše zveze, — pristavila je Izabela. — Kralj nikakor ni prijazen náčrtu gospod Kolumba, a upam ga dobiti na našo stran. — Če je načrt gospoda Kolumba si pridobil tako zagovornico, kakor ste vaše veličanstvo, — odgovorila je markiza de Moja, — je stvar že zagotov- ljena. Hitite* častiti oče, sporočit voljo naše kraljice gospodu Kolumbu! Častiti menih ni zgubljal časa. Hitro je odposlal Kolumbov denar s pismom o uspehu avdijence in ta se je odpravil na pot. Ko je přišel v granadsko ta-borišče, ga je veselo vsprejel Alonz Kvintanilja. Čez nekaj dni je Kolumb bil priča, ko je pala Granada. Videi je Boabdilja poslednjega mavriškega kralja, ko ja 401 izročil ključe Alhambre španskemu kralju in kraljici. Veselje je napolnilo vsa srca. Polumesec je vlađal 800 let na Pirenejskem otoku in sedaj se je za zmiraj umaknil krščanski zastavi, ki je vela na stolpu Alhambre. Kraljica je držala besedo, katero je dala pri-jorju samostana La Rabida in markizi de Moja. Znala je kralja tako pridobiti za náčrte Kolumbove, da je naravnost, ko se mu je Kolumb představil, da je častital k padu Granadě, imenoval komisijo za pretresovanje pogodbe ž njim. Žal, da se je predsedstvo te komisije zopet izročilo starému Kolumbovemu na-sprotniku Ferdinandu de Talavera. Ker je bil ta čas imenovan za nadškofa granadskega, je imel še večji vpliv, kakor pri zasedanju junte v Salamanki. Seveda sedaj se stvari sami ni mogel naravnost upirati, ker se je kraljica naravnost izrekla za nje ; a zviti menih je stavil Kolumbu take pogoje, da bi veliki mornar ne dobil za-se nobenih ugodnostij, če se stvar tudi posreči. Take so bile razmere, pri katerih se je začelo zasedanje komisije v Granadi. Ko so pripeljali Kolumba v dvorano in je ta zasel svoje mesto, je nad-škof otvoril zborovanje. — Kralj naš in kraljica sta naklonjena vašim predlogom, — začel je, — ne ozirajoč se na to, da se je junta v Salamanki izrekla proti njim. Sedaj mi moramo določiti pogoje pogodbe za obe stranki. Koliko ladij in koliko mornarjev je treba za vaš smoter ? — Upajoč na božjo pomoč, — odgovoril je Kolumb, — ne zahtevam dosti sredstev. Treba mi je le dveh ali treh lahkih ladij pod zastavo Kastilije in Aragonije in toliko mornarjev, kolikor jih je treba mej vožnjo. — Člani komisije so se začuđeno spogledali, ko so slišali tako skromne zahteve. A — Torej samo s tremi ladij ami se hočete podati na neznano pot na zapad? — opazil je nadškof. — Ce tudi je kastilska blagajnica izpraznena, vendar se tako število ladij vam lahko dovoli brez vsacih te-žav. Vi seveda zahtevate, da bodete imenovani za poveljnika ekspedicije. — Gotovo vaša prevzvišenost. Zahtevam poobla--st.il admiralovih. Če tudi je število ladij majhno. vendar so nevarnosti velike. Zato pa mora člověk, na katerega ramenih leži odgovornost za tako podjetje, imeti vso oblast, katero dajo vladarji. (Dalje sledi.) — Cesarjev god bodo slovesno praznovali avstrijski narodi dne 4 oktobra t. 1. proseč Vsemogočnega, da ohřáni še na mnoga leta predobrega vladarja. Ljubljanske šole praznu-jejo cesarjev god jutri dne 3. oktobra. — Državnozborska volitev. Pri dopolnilni državno- zborski volitvi za državni^ zbor je izvoijen z 161 glasovi proti 104 glasovi g. dr. Šušteršič, čemur se ni čuditi pri strašni agataciji, ki se je bila razvila od neke strani zanj. Narodni kanditat se je bil pred volitvijo odpovedal kandidaturi. Kršćanski socijalni kandidat g. dr. Grregoric je dobil 104 glasove, mej tem večina glasov narodne stranke. Mej katoliško in krščansko-socijalno stranko se je pokazal hud razpor, o katerem pa sodimo, da se poravna do prihodnjih državnozborskih volitev. — Dopolnilna deželnozborska volitev za kočevsko-ribniški in velikolaški okraj namesto pokojnega kanonika Kluna se bo vršila dne 29. oktobra — Slavnostna procesija povodom kronanja kipa žalostné Matere Božje pri sv. Justu v Trstu, ki bi se bila imela vršiti dne 20. septembra v dan kronanja, a se vsled skrajno neugodnega vremena ni mogla, vršila se je najsloves-neje dne 27. sept Procesije se iredentarski mestni zastop ni udeležil, pač namestnik Rinaldini. Pravijo, da se je slavnosti udeležilo do 100.000 oseb. Lep slovenski značaj so dali procesiji Slovenci, ki so kot večina udeleženccv slovenski molili in peli. — Kmetijsko kemično poskuševališče se ustanovi v Ljubljani. Poljedelsko ministerstvo je naročilo načelniku ke-mičnega poskušališča v Celovcu g. dr. Ernestu Kramarju, da izvrši v ta namen potrebne priprave. — Továrno za izdelovanje železnin in električno centralo za razsvetljavo Kamnika z električno lučjo, namerava graditi inžener g. Ivan Spaiek — »Zveza« vojaških veteranskih društev za Kranjsko se osnuje. Dotična pravila je deželna vlada ž<* potrdila. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu septembru je 57 strank uložilo 11.530 gld. 92 kr., 15 strank uzdignilo 2.301 gld. 4 kr., 14 stránkám se je izplačalo po-sojil 5.984 gld 12 kr. Stanje ulog 47 874 gld. 47 kr., de-narni promet 35 579 gld. 85 kr. — Samomor. Dne 20. sept je skočil 371etni Ožbald Pengov iz Duplice v kamniškem okraju v potok Zabjek in je utonil. Mož je bil močno pijančevanju udan. — Ubila sta v poboju dne 19. septem na Hujah pri Kranju brata Franc in Janez Jezeršek iz Kranja Franca Župana iz Huj — Sreča v nesreći. Minoli torek popoldne je peljal Turkov hlapec Knez iz Mestnega trga pa ozkih Krojaških ulicah dvouprežen voz peska. Konja sta po strmi ulici hitro vozila. Ob voglu za Ljubljanico bi se bilo moralo z vozom zaviti, pa zlomilo se oje, konja je pognalo dalje proti ograji za Ljub-ljanico. Ograja se je zlomila in konja sta z vozom vred za-grmela v vodo. Hlapec je prej odskočil. Dasi bi bila lahko nesreča hotela, da bi se bil ubil hlapec in oba konja, se vendar nobenemu ni nič posebnega pripetilo, le voz je ves razbit. Potegnili so namreč konje srečno iz Ljubljanice — Ulomili so v noči od 23. na 24. sept, neznani tatovi v kupčijo Janko Travna na Grlincah pri Ljubljani in odnesli 500 gld. denarja, nekaj zlatnine in srebrnine. — Nesreča na železnici. Dne 26. sept, zjutraj je pri Podnartu na gorenjski železnici vlak povozil 501etnega čuvaja Grašperja Jereba. Mož je malo preveč pogledal v kupico nesreČnega „jeruša" in zašel na železniški tir ter je bil ondu obležal. — Neusmiljena mati se mora pač imenovati posest-nica Barbara Jerman iz Preserja, občine Homec v kamniškem okraju, ker je imela že od letošnje pomladi svojo 21 letno blazno hčer zaprto v vlažni kleti, katera nima nobenega okna. Nesrečni hčeri ni mati dala niti slame za ležišče. Proti neusmi-ljeni materi se je pričela kázeňská preiskava. Hčer so odvedli v blaznico v Ljubljano. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.