Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Sa celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden i
mesec 1 gld 40 kr.	k
V administraciji prejeman velja:	p
Si celo leto 12 gld., za pol le .a 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
f
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo ln ekspedlclja v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SenieniShlh ulieah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva t e 1 e f 6 n - 21 e v. 74.
•itev. 284.
V Ljubljani, v torek 13- decembra 1898.
Letnik XXVI.
Usodna znamenju.
Nečuvena razdivjanost vlada v političnih razmerah naše države. Politična in narodna strast obhaja svoje orgije. Dunajska zbornica in ona v Budapešti sta kraj, odkoder dobivamo dan za dnem poročila o najhujših surovostih. Ustava, katero so skovali nemški liberalci, jim več ne ugaja ker ne vladajo, s parlamentom niso zadovoljni, ker nimajo v njem večine. Zato so ti nekdanji paten-tovani čuvaji svobode, ustave, parlamentarizma sedaj najhujši obstrukcijonisti ter z nogami teptajo vse ono, kar so poprej v javnosti vstvarili in branili in kar jim je dajalo naslov in pogoj njih političnega dela.
Ni nam treba posebe povdarjati, da nemški liberalci nimajo nobeni ga vzroka s sedanjimi polit,čnimi razmeiami biti nezadovoljni, kajti vedno še Nemci v državi vživajo neke predpravice. Zato je vsa razburjenost, katero iz parlamenta širijo mej svoje somišljenike, le umetna, ker nima svojih korenin v dejanjski potrebi. Vsaj kar se razmer pri nas na Slovenskem tiče, moramo reči, da se niso čisto nič spremenile, naj vlada na Dunaju nemško - liberalna ali pa njej nasprotna stranka, mi ostanemo vedno, kar smo bili, narod, s katerim mogotci menijo da lahko delajo poskuse, narod, prepuščen močnejšim tujcem na milost in nemilost. Da je v naši deželi v narodnem oziru bolje, nego poprej, to ni zasluga države, to je zasluga zavednega naroda, ki v ogromni večini v deželi vendar le neče biti tlačan. Po drugih kronovinah, koder bivajo Slovenci, pa je dandanes
jednako slabo, ako ne slabše, kakor je bilo za časa nemško-liberalnih vlad.
Nemški liberalci torej nimajo nobenega vzroka biti nezadovoljni. In vendar onemogočujejo vsako redno parlamentarno delo, begajo ljudstvo, ne vedoč, da jim mas ne bo tako lahko ukrotiti, kakor samih sebe, ako se razmere spremene.
Jedino katoliško-ljudska stranka obsega mej Nemci še može, ki hranijo kot katoličani v sebi čut pravičnosti do drugih narodov. Zato pa se vale nanjo kar gore nemško-liberalnega in nacionalnega srda. To stranko treba vničiti, tudi kmetsko prebivalstvo alpskih dežela treba vpreči pred nemško nacijonalni voz.
Stališče katoliška ljudske stranke je zelo težavno ; od ene strani se vanjo zadirajo liberalci, od druge strani pa ljudje zbrani okoli »Reichs-poste«, zlasti znani Opitz, ki je toliko časa pisal, da bodo nemški nacijonalci prestopili k staroka-tolikom ali protestantom, ako se jim ne ustreže v njih narodnih zahtevah, da sta Schonerer in Wolf res zgrabila to kost ter jo sedaj glojeta pod geslom : Proč od Rima ! Iz raznih krajev dohajajo poročila, da bodo nemški nacijonalci kar v celih tolpah prestopali v drugo vero in to zato, ker vlada ne odstrani jezikovnih naredb. Sicer je žalostna ta prikazen, ker kaže, kakšne pojme imajo ljudje o veri, na drugi strani pa je tudi smešna, ker resno misleči ljudje prestope v drugo vero vendar s takimi nesmiselnostmi ne morejo opravičiti pred svojo vestjo.
Kar je pri tem najbolj značilno, je pa to, da sta Wolt in Schonerer glede te protestantsko propagande v zvezi z Nemci v Prusiji in da posre-
duje mej obojimi znani grof lloensbroech, odpadnik od katoliške vere. Vsa stvar ima čudno lice, celo verni protestantje s tem pojavom niso zadovoljni.
To ]e nov poskus, katerega vprizarja protestantska Nemčija, da si gradi most do Adrije, kajti popolno jasno je, da sta \Volf in Schonerer in njih somišljeniki popolno v službi pruske pi-kelhaube ; značilno je, da s tako politično strujo javno skupno delujejo tudi avstrijski uradniki, katerih naloga je vsaj po našem mnenju vsa druga.
Povsod vidimo, da silno nazadujemo v državi. Zastonj iščemo enotne vezi, ki bi zopet spojila in okrepila posamezne dele države. Avstrija se je izneverila svojim tradicijam in zato izgublja pogoje življenja. Avstrija naj bo skrbna in ljubeča mati vsem narodom, potem bo zopet mogočna in slavna, ker bo vzgrajena na nepremagljivi trdnjavi vsestranske pravičnosti.
„Pttteriializeiii".
Nazori o človeštvu, katere je liberalizem vcepil ljudstvu, se bore z idejo pravičnosti. Beda, ki se reži z bledo obupnostjo iz obrazov žrtev liberalnega gospodarstva, kliče na pomoč z glasom, kateri se razlega na vseh krajih omikanega sveta, Po imenu različno, a v bistvu isto gibanje, katero se širi pri nas pod imenom krščanskega socija-lizma, razširjajo sedaj amerikanski in angleški listi imenom »paternalizma«. Državna oblast se kaže ljudstvu navadno kot ona oblast, ki zahteva davke, jemlje v vojake in zapira nasilnike. Sedaj pa se zahteva, da naj ne postopa le kot neizprosna go-
LISTEK.
Spomini na dijaška leta.
Spisal J. B—c.
(Dalje.)
Rečani so bili mirni, tihi in so le zdihovali po egipčanskih loncih; spominjali so se lepih časov, ko so spadali »pod Ungherijo«. Grdo so sicer gledali Hrvate ter se jezili, da se je celo na sredi mesta bliščal na plošči zlat napis: »Trg Jelačiča bana.« Par znanih kričačev je ljudi hujskalo zoper Hrvate ter navduševalo za združenje »z materjo zemljo«. Rečani so v teku let resnično to dosegli, a dobrot, katere so pričakovali, niso deležni, temveč izgubili so vse svoje predpravice ; Reka je postalo mesto, kakor vsa druga mažarska mesta, in sedaj še svojega župana nima. Kesajo se Rečani, a prepozno.
Hrvatje so imeli že takrat svoje središče v narodni čitalnici, katera je cvetela, imela mnogo udov, mnogo časnikov ter prirejala v lepih prostorih jako priljubljene in mnogoobiskovane veselice. Kakor slišim, je čitalnica v Reki še sedaj cvetoča in vedno sredotočje hrvatskega narodnega življenja. Dasiravno se mažarstvo grozno širi po mestu in se mnogo čuje govoriti mažarski, vendar zna vsak pravi Rečan razven italijanskega tudi hrvatski jezik in ne more skoraj spregovoriti, da ne bi vmešaval hrvatskih besed ali celih
stavkov. Po gostilnah in prodajalnicah ne more osobje izhajati, ako ne umo hrvaščine. Vsa okolica reška je hrvatska in tudi v Reki ne izgine hrvatski jezik. Ni ga mogla izpodriniti italijanščina, še manj ga bo mažarščina.
Po teh opazkah o reških razmerah naj zopet govorimo o naših dijakih ! Minevali so meseci in leta našega šolanja. Nepozaben mi ostane čas mladosti in bivanja v Reki, zaradi dragih mi sošolcev in mladih prijateljev iz drugih razredov, s katerimi me je vezala vez iskrenega prijateljstva in srčne ljubezni. Malo jih je bilo, a »bili so ljudi«, mladeniči prijazni, odkritosrčni, značajni. Nekaj vrlih Kastavcev in drugih Istranov", nekoliko otočanov, katere smo šaljivo »Bodule« zvali, priprostih, a dobrih mladeničev, nekaj primorskih in provincijalnih Hrvatov in kakih 6 do 8 Slovencev Kranjcev. Zadnje leto so bili tudi trije slovenski Štajerci med višjegimnazijalci in koroški Nemec sošolec, ki ni razven nemški razumel nobenega jezika in mu je zaradi tega prav trdo šlo v Reki. Med sošolci je bil tudi neki baron Ster-neck, sin polkovnikov, v Reki nastanjenega polka. Imenoval sem ga zato, ker ga bom moral pozneje še v misel vzeti.
Zbirali smo se o prostih urah in o dolgih zimskih večerih na Sušaku pri součencu Bohinjcu Mihu D-cu, ki je bil blaga duša. Brali smo časnike »Novice« in »Danico«: posojali so nam jih reški očetje kapucini. Na Jancžičev »Glasnik« smo
bili naročeni. Tu smo zapeli in včasih zagodli in se razgovarjali o tem in onem. Zložili smo včasih nekaj denarja in kupili pri gospodinji par steklenic rumenega, izvrstnega vina, katero je žena v svojem vinogradu tik morja pridelala. Izpreha-jali smo se po okolici, včasih tudi kak izlet priredili v bližnje primorske vasice in mesteca. Po-gostoma so bile take vožnje po morju v malih čolničih jako predrzne in ne brez nevarnosti. Čuditi se moram sedaj, da se nam ni kaka nesreča pripetila. Vračali smo se nekdaj iz Voloskega v Reko v noči po morju, nekoliko nemirnem; ve-slarji in dijaki so bili vinjeni ter so razne burke uganjali. Pozno smo v luki izstopili iz čolna. Gotovo nas jo varoval angelj varuh, da se nam ni nezgoda pripetila. Mladina je vedno lahkomiselna in predrzna. Tukaj moram navesti neko zgodbico, katera bi bila lahko imela za nas dijake jako slabo posledice, a se je vendar iztekla zadeva srečno. Jedini takrat v Reki izhajajoči časnik »La bilan-cia« je prinesel oznanilo, da je neki trgovec izgubil bilježnico, v kateri je bilo nekaj denarja. Ker ima v knjižici marsikaj važnega zaznamovanega, prepusti rad denarje njemu, ki mu vrne bilježnico. Našel jo je naš součenec Ernest J. ter prejel podarjen v nji hranjen denar. Vesel, da jo tako lahko zaslužil novce, nas je prvi prosti dan povabil v bližnjo Drago, kjer smo bili dobre voljo okrepčavši so s kozarcem dobre domače kapljice. Na večer smo se vrnili proti Reki. Že blizo Su-
podovalka z železno roko, ampak tudi kot brani-"teljica ljudstva in ubožcev proti imovitim stanovom. To izraža beseda paternalizem, ki polaga največ važnosti na očetovsko skrb države proti nižjemu ljudstvu. Zdi se morda, da je ta pojem patrijarhalično zastarel, a v življenju narodov pobija brezsrčni liberalizem in se z mlade-nisko silo bori za zmago.
Zadnje volitve so pokazale, da imajo te ideje v Ameriki vedno več privržencev. Governerja Lind v Minesoti in Altgeld v Michiganu, katera sta se na vso moč ustavila kapitalističnim korpo-racijam, sta pridobila večino ljudstva zase.
Zelo važno je, kar je storilo postavodajalstvo angleške kolonije v Novi Seelandiji. Sklenilo je, da bo revnim starim ljudem pomagalo, in sicer tako, da vsaka oseba, ki je dosegla 65. leto in nima več dohodkov na teden, nego 13 šilingov, bo prejemala iz državnega zaklada 7 šilingov na teden, tako, da bo minimalni dohodek vsakega starčka vsaj 13 šilingov, to je 1 funt šterlingov, (v naši veljavi okoli 10 gld.)
To je v bistvu isto, kar se tudi pri nas zahteva z besedo »zavarovanje ljudstva za starost«.
Nova Seelandija je dežela, katero ima marsikateri omikanec pri nas za barbarsko in divjaško, vendar s to postavo je pokazala, da daleč nadkri-ljuje naše moderno občinstvo, ki se iz liberalnega močvirja ne more še povspeti do tako jasnega, človekoljubnega pojmovanja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. decembra.
Pazinsko vprašanje. Prav po vzgledu celjskega vprašanja, ki je dovolj dolgo popolno po nepotrebnem razburjalo dalje časa vse germanske kroge in celo ministerstvu ni prizaneslo, je prišlo sedaj na dnevni red drugo, takozvano pazinsko vprašanje, ki razburja v obilni meri vso italijansko irredento. Žido-lahonski krogi izlivajo namreč ves svoj žolč nad vlado, ker se je udala zahtevi Jugoslovanov in pritrdila ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazinu, v »čisto italijanskem« mestu. Načelnik kluba italijanskih poslancev, baron Malfatti, ter njegov- drug poslanec Rizzi, sta se pred kratkim podala k ministerskemu predsedniku, kateremu sta pojasnila želje volilcev njihovih okrajev ter posebno prepričevalno slikala ne-potrebo hrvatske gimnazije v »italijanskem« Pazinu, češ da bo ta zavod samo središče protiita-lijanske agitacije in da v narodnem oziru ni prav nikake potrebe za hrvatski učni zavod. Svetovala sta tudi grolu Thunu, naj se nova gimnazija, ako že res mora biti, ustanovi raje v Kastvi, kjer ni toliko nevarnosti za italijanstvo. No minister jima je na kratko odgovoril, da je ta zadeva že sklonjena stvar in da noče pieklicati dane besede.
šaka nas dojde ter se nam pridruži par pijanih vojakov podčastnikov. Začeli so nas dražiti, izzivati, a mi smo molčali ter jim tako pokazali, da se zanje ne zmenimo. To jih je vjezilo in postajali so čezdalje bolj nadležni, dokler ni našega Bohinjca P—a potrpežljivost minula; povedal jim jo brez ovinkov, naj gredo svojo pot ter naj nas pustijo v miru. Te besede so bile dovelj, da je ošabni in pijani vojak iztegnil sabljo ter počel krog sebe ž njo mahati in je P—a tudi nekoliko na roki ranil. Tu ni kazalo druzega, kakor umakniti se divjakom, kar smo tudi storili, krenivši po stranski poti proti mestu. Ker je ta prizor mnogo ljudi videlo, se je druzega dne raznesla novica, da so se dijaki tepli z vojaki; ta glas je prišel tudi do gimnazijalnega ravnatelja. Resnica je bila potrjena na videz s tem, da ni bilo v šolo P—a, ki si je doma zdravil bolno roko. Stari vodja je dal poklicati ves razred ter nas neizrečeno hudo kregal, žugajoč nam z dvojko v vedenju, z iz-ključenjem iz šole ter sploh z vsem najhujim. Ko smo mu pa vso zadevo pojasnili, se je mož pomiril; opustil je daljno preiskavo ter nam samo nevoljno očital, kako nespametno ravnamo, da sedaj, ko bi se bilo treba za zrelostni izpit resno pripravljati, čas tratimo, s takimi izleti denarje zapravljamo ter se prepiramo s pijapimi vojaki. Govoril je nemški, dostavil je slovenski: »Pojdite mi izpred oči — in poboljšajte se. Za sedaj vam bomo ta pregrešek izpregledali.« (Dalje slčdi.)
Kajpada je pričakovati sedaj hude borbe proti Italijanom toliko »sovražni« vladi. Iz vsega se vidi, da irredenta v tem slučaju postopa popolno tako, kakor so svojedobno postopali prusofilski Germani, ki bi bili tudi radi dovolili, da se ustanovi slovenski učni zavod v kaki južnoštajerski vasi, da se le ne onečašča »nemški značaj« Celja. Prav kakor Celje ni nemško, ravno tako tudi Pazinu ne more nihče vtisniti italijanskega pečata, razun onih, ki bi radi videli, da čim preje izgine zadnji Slovan iz primorskih pokrajin.
Parlamentarni položaj je še vedno popolno nejasen. Poslanska zbornica ima do božičnih praznikov le še dve seji, in sicer v torek, 13. in v petek, 16. t. m. V teh dveh sejah rešena bo, vsaj tako računata vlada in desnica, vladna predloga o preuredbi plač državnih slug ter morda še nekaj drugih predlog, tičočih se državnih podpor vsled uim prizadetim krajem. Kaj pa se zgodi s proračunskim in nagodbenim provizorijem, še ni popolno dognano, ker desnica želi, da se tudi ti dve vprašanji rešita, ako ne pred, pa vsaj po božičnih praznikih, nasprotno pa je opozicija že izjavila, da bo rešitev teh dveh vladnih predlog onemogočevala tako dolgo, dokler vlada ne prekliče jezikovnih naredeb. Najbolj gotovo je torej, do bo morala vlada uveljaviti obadva provizorija s pomočjo paragrafa 14. V drugih krogih se pa zatrjuje, da bo vlada potrpela le še do petkove seje, potem bo pa preložila zasedanje do srede januvarija. V tem slučaju je torej parlamentarna rešitev predloženih provizorijev že ž, priori izključena. — Poročalo se je tudi, da bo desnica po vzgledu ogerske lex Tisze s podpisi votirala vladni predlogi, toda ta vest se v poučenih krogih označuje kot neosnovana. Mej božičnimi počitnicami bo vlada poskušala doseči spravo mej Cehi in Nemci, ter potem omogočiti odpravo jezikovnih naredeb. Uloge posredovalcev igrali bodo člani katoliške ljudske stranke. Tudi to poročilo se povsem še ne potrjuje, akoravno je dognano, da vlada vedno bolj želi sprave mej Cehi in Nemci, ker le tem potom ji je možno dobiti nekoliko več garancij za parlamentarno rešitev nagodbenega vprašanja v prihodnjem letu.
liiegerjeva osemdesetletnica. Minulo soboto obhajal je v Pragi v krogu do 350 izbranih čestilcev, zastopnikov vseh avstrijskih slovanskih narodov, osemdesetletnico svojega rojstva baron dr. Rieger, starosta-voditelj češkega naroda. Dopoludne se je vršilo v staromestni dvorani slavnostno zborovanje, katerega so se udeležili zastopniki vseh korporacij, šol, zavodov, društev in pri katerem je mej drugimi slov. posl. Ven-cajz v ime 8'ovanske krščansko-narodne zveze izročil slavljencu že objavljeno adreso. Baron Rieger se je v daljšem govoru zahvaljeval za premnoge dokaze ljubezni in simpatij, spominjal svojih političnih prijateljev in sotrudnikov, priporočal narodu, od katerega se je ob jednem po slavljal, slogo in vztrajnost pri narodnem delu ter ob jednem priporočal spravo z drugim narodom na podlagi jednakih pravic. Pri banketu, ki se je nato vršil, napil je slavljencu najpreje deželni nadmaršal knez Lobkovic, ki je slavil dr. Rie-gerja kot patrijota, župan praški dr. Podlipny je naglašal njegove zasluge za praško mesto, posl. dr. Engel pa za češki narod. Razna društva, posebno dijaštvo, prirejala so slavljencu burne ova-cije. Nebrojna množica prebivalstva ga je ob pri hodu in odhodu iz mestne dvorane navdušeno pozdravljala.
Taktika hrvatskih poslancev v ogerskem parlamentu. Splošno se je odobraval sklep hrvatskih zastopnikov v budimpeštanski zbornici, da namreč ti ne podpišejo znane lex Tisza, akoravno jih je k temu z vso silo nagovarjal ban Khuen-Hedervary. Za tako postopanje imajo hrvatski poslanci le preveč razlogov in, ako hočejo pošteno zastopati koristi hrvatskega naroda, morajo z vso svoje vplivnostjo nasprotovati sedanjemu Banffyjevemu zistemu. Toda ti zastopniki so le prevečkrat pokazali, da so jim koristi naroda le deveta briga, naklonjenost vlade pa prvi in zadnji namen. Tako so storili ti »možje« tudi sedaj. Po zopetnem pritisku od strani prvega vladinovca, hrvatskega bana, oddali so naslednjo izjavo: »Z ozirom na predloženi zakonski načrt poslanca Tisze, kateri hrvatsko-sla-vonski poslanci z ozirom na javno - pravno razmerje Hrvatske in Slavonije in posebno z ozirom
na način zastopstva pri skupnem državnem zboru, ter nadalje iz razlogov, da bi se lahko napačno sodilo njih postopanje, nikakor nc morejo in smejo podpisati izjavljajo, da tudi še nadalje vztrajajo v vlado podpirajoči liberalni stranki, ker se popolno strinjajo z njenim stremljenjem.« — Čemu so toraj ti možje odrekli podpis, ako hočejo vsestranski podpirati vlado in njene verne oprode.
Položaj na Ogerskem je postal poslednje dni za Banffyjevo vlado skrajno kritičen. Tekom včerajšnjega dne je bival ministerski predsednik na Dunaju ter poročal cesarju o navstalih neugodnih razmerah. S tem, da je vlada do 17. decembra, t. j. do prihodnje sobote odgodila zasedanje državnega zbora, še nikakor ni rešena parlamentarna kriza. Demisija celega zborničnega predsedstva, izstop lepega števila liberalnih poslancev iz vladne večine, posebno pa postopanje hrvatskih zastopnikov v državnem zboru, ki vkljub zagotovilu bana Khuen - Hedervaryja ne marajo podpisati znane lex Tisza, katero namerava predložiti že v jedni prihodnjih sej, vse to je znatno omajalo stališče barona Banffyja in njegovih drugov v kabinetu in je toraj vedno manj nade, da bi se še nadalje vzdržal na krmilu. Najhuja pa je za vlado še okolnost, da opozicijonalni in iz vladne stranke izstopivši člani niso tako osamljeni, kakor poročaj) vladi na ljubo oficijozni in poluradni listi. Za temi možmi, ki, akoravno ne povsem pravilnim potom, najodločneje ugovarjajo vladnim nakanam in hočejo obvarovati deželo pred še večjimi krivicami, strji ogromna množina naroda, pred katero ima precej strahu Banffyjeva vlada. Saj je odgodila zasedanje največ le radi tega, da prepreči neizogibne škandale po trgih in ulicah glavnega mesta, kjer prebivajo še ponajveč poslušni vladni mameluki. Lahko si je toraj pred-očevati, kaka razburjenost vlada po deželi in tud v krajih, katere zastopajo najverneji BanfTyjevi sluge. Nezadovoljnost s sedanjo vlado mej narodom je tako splošna, da jej vkljub priznano trdi koži ne bo več dolgo mogoče stati na krmilu ogerske državne ladije.
Lex Tisza in opozicija. Povedali smo že, da Banffyjeva vlada z velikim trudom in naporom nabira podpise za znani zakonski načrt posl. Tisze, s katerim se daje vladi oblast, da sme brez parlamenta proti obstoječim zakonom in izvan ustavnega okvira vladati tako dolgo, dokler se popolno ne zaduši opozicija. Tej vladni nakani se z vso silo ustavlja združena opozicija, in ker ne more v zbornici dati duška svoji ogorčenosti, izdala je na volilce nek oklic, v katerem jih poživlja, naj najodločneje ugovarjajo, da bi vladala Ogersko večftia, ki izvan parlamenta ne pomeni nič ustavnega in toraj tako postopanje naravnost nasprotuje določbam ogerske ustave in sploh vsakega reda. Vspeha seveda opozicijonalci ne morejo pričakovati, ker vladin aparat še vedno dobro deluje.
Nemški cesar namerava prihodnjo pomlad odpotovati v Rim ter prisostvovati odkritju novih Iresk v palači nemškega poslaništva na Kvirinalu. Ta obisk, a*o se res izvrši, bo že tretji v glavnem mestu Italije. Kajpada zopet ne bo brez vsake politične barve, kakor sploh ni nobeno potovanje cesarja Viljema.
Dreyfasova afera. Včeraj so razni listi poročali, da je znani ekskapitan Dreylus že na potu v Pariz in da se pripravljajo vsi njemu prijazni krogi na dostojen vsprejem. Neki list je že tudi sporočil, da je Dreyfus že dospel v Pariz, da se pa ne mara pokazati, dokler se ne dokaže njegova nedolžnost. Te vesti so vse popolno izmišljene in imajo najbrže le namen, da se pripravi kaj gradiva za novo razburjenost. Res je dosedaj le, da mu je kasacijski dvor doposlal nekaj aktov in zapiskov iz dosedanjih zaslišavanj, da se mu s tem da prilika pripraviti se na poznejši zagovor. Sodni dvor se dosedaj še ni izjavil za poziv Dreyfusa z vražjega otoka. Dobili so pa Dreyfusovci še neko drugo kost, na kateri sedaj prav marljivo glojejo. Neki član vojnega sodišča, ki je obsodilo Dreyfusa, je baje izjavil posl. Guillemetu, da je vojno sodišče obsodilo Dreyfusa samo radi tega, ker je tako hotel vojni minister, ki jo izjavil, da ima v rokah dokaz za Drcyfusovo krivdo, katerega pa ni hotel pokazati. Sodišče je bilo bojda ravno na tem, da soglasno oprosti obtoženca, kar mu je neki častnik sporočil to novico. — Poro-
čilo o tajnem dokazu je najbrže popolno izmišljeno, vsaj protisemitski krogi vsi trdijo, da je to samo židovska limanica-
Socijalne stvari.
Osoda cerkvenega premoženja na Ogerskem.
Država je vzela samostanom in cerkvam proti vsaki pravici veliko premoženja. Vsaj senco neke upravičenosti je skušala najti v izgovoru, da cerkev ne zna gospodariti in da bo to imetje v svetnih rokah mnogo plodonosnejše in koristnejše. Poglejmo !
»Pressburger Tagblatt« popisuje, kako se gospodari s katoliškim učnim fondom na Ogerskem.
Ta zaklad so zložili katoličani, da se ž njim podpirajo katoliški zavodi, ki so bili od nekdaj ognjišča prave prosvete. Vlada ga je vzela v svoje »oskrbovanje« in gospodari ž njim tako:
Ves zaklad znaša najmanj 12 mil. gold.; ves dohodek iz kapitalij in posestev znaša 429.865 gld.
Od tega se je dalo:
V strogo cerkvene namene samo 80 gold.; katoliške akademije so dobile 68.643 gld., uprava pa stane 201.649 gld.
Ostalo je razdelil učni minister samostojno v druge namene.
Najprej je zanimivo, da uprava stane polovico vseh dohodkov. In vendar je 6 mil. naloženih tako, da je treba samo kupone rezati! Pa kaka je ta uprava, ki je tako draga! Od vrednostnih papirjev v znesku 11.340 gld. je prora-čunanih dohodkov — 45 gld. 1 50.000 oral zemlje, ki bi pri najslabšem gospodarstvu morala nesti čez 200.000 gld., da državni upravi 158.186 gld.
Tu je jasno, da mora denar nekam izginjati. Učni minister razpolaga ž njim. Največ izdatkov gre za penzije. Prebrisani Mažari delajo tako: Kadar se uradniki bližajo starosti, v kateri so zreli za penzijo, jih prestavijo h katoliškemu učnemu fondu; iz tega dobe penzijo, če so tudi 39 let služili drugje. Večina teh penzijonistov je protestantov, kateri so si ob volitvah pridobili izrednih zaslug za vlado. 6 milijonov kapitalij je na razpolago ministru, in od teh je 2'/, milijona v rokah zasebnikov, katerih hipotečno varnost presoja jedino le minister. Nihče niti ne ve, kdo so ti »klijenti« učnega ministra.
Govori se, da sta učni zaklad in verska matica med glavnimi viri, iz katerih tečejo za Ban-ffyja zlati studenci ob volitvah.
Iz cerkva in samostanov so se naredile norišnice, vojašnice in ječe, ob cerkvenem posestvu se pasejo ljudje brez vere in vesti.
Slovstvo.
Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1898
(Ocenili Cirilski.
1. Zgodbe sv. pisma. Dr. Frančišek Lampe. 5. snopič. Str. 481—608. — V tem snopiču nam g. pisatelj razlaga vse psalme od 11. do 133. Na tretji strani platnic »Dragemu čita-telju« navaja važne razloge, ki so ga nagnili k temu, da hoče Slovencem podati knjigo psalmov celotno, ne da bi kaj izpustil ali okrajšal. Tem razlogom g. pisatelja pač ne bo mogel nihče ugovarjati in le hvaležni mu moramo biti za obilni trud, ki mu ga provzroča to težavno delo. Podati plodove najlepšega, najvzvišenejšega, božjega pesništva v lepi, lahkoumljivi besedi ni lahko. Poleg tega pa je treba še marsikaj pojasnil, da more čitatelj psalme umeti in jih čitati s pridom. — Razporedba je ostala ista, kakor v poprejšnjem snopiču. Najprej beremo psalm v prevodu; za tem sledi v manjšem tisku razlaganje in pojašnje-vanje psalma, ki je povsem vednostno, vendar pa jako lahko umljivo. G. pisatelj ne pozabi opozarjati zlaBti na zvezo psalmov z novim zakonom v mesijanskih psalmih in pa na njih uporabo v bo-gočastju kat. cerkve. 23 slik predočuje in poja-snuje marsikaj, kar se le težko da povedati. Jezik je vseskozi čist in res vzoren, pri vsem tem pa prav domač brez nepotrebnih tujk. Slog je prisrčen, prikupljiv in kaže, da se je g. pisatelj potrudil kolikor mogočo olajšati in oslajšati ljudem berilo psalmov, k čemur podaje kratek navod na platnicah. Skažimo se g. pisatelju hvaležne vsaj
s tem, da po njegovih nasvetih pridno beremo to knjigo sebi v prid in korist.
2.	Veliki katekizem ali krščanski nauk. Izvirnik potrdili vsi avstrijski škofje. 244. str. — Ta katekizem je po obliki in obsegu prav tak, kakor si ga je natisnila lani kat. tiskarna. Družba sv. Mohorja mu je dodala le šo predgovor, v katerem povdarja važnost te knjižice, podaja kratko njegovo zgodovino in navod, kako rabiti ga pri pouku na raznih stopinjah. Popolnoma priv je, da se novi katekizem kolikor mogoče razširi, ker se bo tako preje udomačil, ne glede na to, da je, kakor beremo v predgovoru, katekizem kristjanu najvažnejša in najpotrebnejša knjiga, kar pa le preradi pozabimo.
3.	Naš cesar. Spomenica ob petdesetletnici. Spisal Jožef Apih, c. kr. profesor. Ta krasna knjiga nam živo priča, kako neutrudljivo in zares požrtvovalno deluje družba sv. Mohorja za pro-sveto slovenskega naroda. Ta izredno lepi dar, ki nam ga je poklonila letos, bodo gotovo vsi Slovenci sprejeli s hvaležnim in veselim srcem. Prepričani smo, da družbin odbor ni gledal ne na stroške, ne na trud, samo da bi zadovoljil svoje ude in dostojno proslavil cesarjevo petdesetletnico.
G. pisatelj nam je že dobro znan po svoji knjigi: »Slovenci in 1. 48.« ter po drugih temeljitih, domovinskih spisih. Prav tako mu dela čast tudi »Naš cesar«. V tej knjigi se ti kaže pisateljeva samostojnost, razboritost in njegova navdušenost za narodovo prosveto. Z mirnim peresom opisuje prav živo in zanimivo, jasno in nepristransko življenje našega presvetlega vladarja in vse, kar je v zvezi z njegovo prevzvišeno osebo.
V kratkem uvodu nam je g. pisatelj v glavnih potezah orisal slavno preteklost habsburške hiše od grofa Radbota do rojstva presvetlega vladarja (850—1830), takoj nato pa prešel je na tva-rino, katero je prav primerno in spretno razdelil v tri glavne dele : Mladostna doba našega cesarja (1830—59), Vnanji in notranji preobrat (1860 do 73), Napravite mir med mojimi narodi (1874—98) V sklepu pa slavi vrline velikega vladarja ob nje govi petdesetletnici.
Ker je knjiga slavnostna, proslavljajoča vladarjevo petdesetletnico, jezik v nji lahko umljiv in primeren in slog tu in tam vzvišen, se bode izvestno priljubila vsem čitateljem. Z veseljem in pozornostjo jo bode čital kmet in gospod.
Poleg cesarjevega životopisa popisuje g. pisatelj kratko in jedrnato razvoj avstro-ogerske države zadnjih 50 let, pripoveduje, kako se je razvijala ustava, in opisuje gmotni napredek, ozirajoč se na obrt, promet, kmetijstvo in dr. Povsod pa se še posebno ozira na slovenske dežele, tako da nam podaja skoro natančno kulturno in zgodovinsko sliko slovenskega naroda zadnjega polsto-letja. V vsej knjigi se javlja gorka ljubav do lastnega naroda in gospodujoče vladarske hiše. Po sebno nam ugaja, da je g. pisatelj, dasi milo, vendar jasno in odkrito pokazal pogubni upliv liberalnih idej na šolo in kmečki stan.
»Naš cesar« je pisan temeljito ter priča, da je pisatelj dober zgodovinar. Priznati se mu mora točnost, natančnost in popolnost. Mojsterski je porabil tvarino in jo spravil v pripravno celoto. Zlasti nekateri oddelki so prav mično in zanimivo pisani. Jezik je čist in krepek, vendar ne brez napak.
Podobe, katerih je v knjigi 78, so večinoma lepe in dovršene ter knjiga zato še bolj mična in prikupljiva. Nepripravno je le, da se podobe ne nahajajo tam, kjer se o njih čita, in mora zato čitatelj vedno listati. Ako še omenimo, da je tisk razločen, zunanja oprava prav okusna in papir lep in bolji, nego v drugih knjigah, povedali smo menda vse. Iz vsega tega je razvidno, da je knjiga zares krasna in zanimiva in dela čast slovenskemu narodu.
4. Slovenske Večer niče. 51. zvezek. Letošnje Večernice obsegajo več manjših sestavkov. Prvo mesto zavzema životopis dr. J. Mur-šeca. Gospod Vrbanov je vajen peresa in zasluži vso pohvalo. Njegov spis druži v lepi obliki prijetno in koristno. Slika zaslužnega rodoljuba, kakor nam jo je podal gospod pisatelj, je jasna, določna. S pisateljem vred spremljamo v ljubezni in spoštovanju živega dečka, vročekrvnega mladeniča, vnetega in resnobnega bogoslovca, delavnega duhovnika, krotkega odgojitelja, prijaznega in pravičnega profesorja, požrtvovalnega rodo-
ljuba, živahnega in ljubeznjivega starčka na vseh njegovih potih, in naj so še tako skrite pred bvo-tom. Moralizovanje, katero vpleta gospod pisatelj sicer zelo pogosto, vendar ni usiljivo, ker mu zna nadeti primerno obleko. Gospod Vrbanov nam je v tem životopisu napisal skoro celo vzgojeslovje. Spis jo osoljen in zabeljen tudi z mnogimi dovtipi in šaljivimi epizodami (zadnja kita, »grobi« gospod, neljuba ploha itd.) Razdelitev spisa samega je prav primerna. Kar se tiče jezika, so opaziti manjše napake. A kljub tem malim hibam je celoten vtisek zelo povoljen in blagodejen. (Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. decembra.
(Zaplenjena) je bila včerajšna številka »Slovenca«. Povod temu jo dalo 12 vrstic iz dnevne novice: »O zadnjem porotnem zasedanju ljubljanskem«.
(Prijateljski večer.) Prihodnjo sredo predava pri prijateljskem večeru kanonik A. Kalan o pisatelja Frangois Coppče-ja knjigi: »La bonne souffrance«, v kateri slavni francoski pisatelj pojasnjuje razloge, vsled katerih se je oklenil krščanstva in njegovih načel. Ta pojav je zelo značilen in zanimiv. Predavanje so prične ob osmih zvečer v »Katoliškem domu«.
(»Nobel«.) V »Slovenskem Narodu« (št. 284.) pravi dopisnik Academicus, da »smo dandanes že daleč« od one naprednjaške dobe, ko se je kratko malo zavračalo in grdilo vse, kar se je rodilo v srednjem veku pod svetovno vlado katol. cerkve, med izobraženci v pregnantnem pomenu ni več takih mogočnih »ateistov«, ki bi pri vsem, kar nosi priimek »krščansko«, vihali nosove in se za-ničljivo smehljali«, ampak »moderno pozitivistično svetovno naziranje nas uči ceniti vsak socijalni ustroj zgodovinski in priznavati njegovo neizogibno potrebo in njegov pomen v gotovi dobi in v gotovih razmerah, in baš začetniki pozitivizma so nam naslikali v najživejših barvah veliko kulturno misijo krščanstva in njen pomen za obči razvoj in napredek človeškega rodu«. — No, res je »Narod« nekaj napovedal, če odslej ne bo več vihal nosu nad vsem, kar nosi priimek »krščansko« ter se zaničljivo smehljal — toda odkrito mu bodi povedano, cla je pa še daleč od krščanstva. Moderno pozitivistično naziranje o krščanstvu se prav lahko druži z ateizmom. Moderni pozitivist smatra krščanstvo kot nujno fazo v večnem razvoju, vsaka faza ima svojo popolnosti in svoje temne strani, tako tudi krščanstvo — in drugega nič. A da je imelo in še ima krščanstvo poleg kulturne misije večjo in višjo misijo — o tem pozitivizem nič ne ve. Pisava »Narodovega« akademika o krščanstvu so bo morda zdela temu ali onemu »nobel«, a krščanska ipak — ni!
(0 zadnjem porotnem zasedanju ljubljanskem) nam od raznih porotnikov prihajajo prav čudne vesti in pritožbe. Znano nam je bilo sicer že preje, da bode to pot prvikrat kot predsednik nastopal najnovejši in n a j ml a j š i svetovalec ljubljanske sodnije g. W a g n e r. Njegovo imenovanje zdelo se nam je že s početka zelo čudno in neverjetno, zakaj poznali smo tega gospoda še izza časa, ko je bil še okrajni sodnik v Šmariju na Štajerskem, odkoder si je bil pomagal proč, ker je bil tam postal nemogoč. Toda vkljub g. "VVagnerjevi preteklosti o njegovem imenovanju pred zasedanjem nismo hoteli izreči nobene kritike, ker ne maramo, da bi se nam očitala pri-stranost. Sedaj pa, ko je gosp. Wagner stopil v javnost pred poroto, je naša dolžnost, baviti so z njegovo osebo in zabeležiti to, kar nam porotniki pripovedujejo. 2e pri prvi razpravi so porotniki, kakor pravijo, g. Wagnerja prav težko razumeli, ker je bila njegova »slovenščina« sila osorna in nepravilna; niti prisežnega besedila baje pričam ni mogel pravilno in brez napak dopovedati. Med razpravo in v končnem resumeju pa je g. Wag-nerjeva slovenščina postala uprav taka, kakoršno nam Nemci podtikajo tedaj, ko hočejo dokazati, da je naš jezik za uradovanje — nesposoben ! — Najbolj čudili so se pa porotniki, da sta poleg Wagnerja sedela dva starejša sodnika, o katerih so porotniki vedeli, da sta v pismu in besedi slovenščine popolnoma zmožna. Pravi unicum pa je bilo to, kar se je pod predsedstvom g. Wagnerja zadnjo soboto pripetilo. Na zatožni klopi jo sedel
nek ubijalec. Razprava trajala je žo 2 uri, zaslišano je bilo že precej prič, kar se izkaže, da neke zelo važne osebe k razpravi ni bilo. Državni pravdnik je sodniji očital, da ta oseba ni bila pravilno k razpravi povabljena.
(Konfiskovanih 12 vrst.)
— To je plod vašega spanja ali dremanja, gg. državni poslanci! V vladni večini ste; čemu, če Vam za hrbtom zalegajo kukavična jajca v naša gnjezda. Vederemo, kaj ukrenete sedaj.
(Osebna vest) Okrajni nadkomisar vitezRoth pl. Rothenborst v Kočevju je prideljen okrajnemu glavarstvu logaškemu, konceptni praktikant pri deželni vladi, Ed. Grum, pa okrajnemu glavarstvu v Kočevju. — Avskultant dr. Ed. Tainic je imenovan sodnim pristavom za Velike Lašiče.
(Repertoir slovenskega gledališča). Nobena drama v letošnji sezoni se ni igrala tako zaokro ženo in vsestranski popolno, kakor izvrstna V. Leonova slika iz življenja, »Omikanci«. Glavne vloge so v rokah g. režiserja I nem a na, gospe Polakove, gospe Danilove, g. Deyla, g. Verovseka in gdč. Og r in čeve. Pri prvi predstavi je dosegla ta drama najsijajnejši vspeh, nedvomno privabi tudi danes mnogo narodnega občinstva v hram slovenske Talije.
(Premijera »Sina«,) rodbinske drame v štirih dejanjih, katero je spisal g. Eng. Gangl, se radi dobrodelnega konce/ta, ki se bo vršil v petek, 16. t. m. in pri katerem sodeluje več odličnih tujih umetnikov, preloži na torek, 20. t. m. Intendanca hoče, da se vprizori to prelepo izvirno delo g. Gangla kar najpopolnejše, zato se porabi petek za generalno skušnjo »Sina«.
(Pesmarica »Glasbene Matice«), 80 moških zborov, je v drugem natisu (brez životopisov) izšla ter se dobiva pri »Glasbeni Matici« ali pri knjigo-tržcih Giontini, Kleinmayr, Schvventner v Ljub-bljani ali pri g. Jeretiču v Gorici po 1 gld. 50 kr. Moški zbori ali društva, ki jo naroče v večem številu neposredno pri »Glasbeni Matici«, dobe znaten popust. Osemdeset najboljših zborov, razločno tiskanih in lično in solidno v platno vezanih je pač najboljši arhiv za vsako pevsko društvo.
(Tridnevnica bratovščine sv. Rešnjega Telesa.) Ker letos praznuje bratovščina sv. Rešnjega Telesa svojo petdesetletnico, zato se opravljajo po naredbi sv. Očeta slovesne zahvalne tridnevnice. V naši škofiji je bratovščina kanonično ustanovljena v uršulinski cerkvi v Ljubljani. Zato se je ta cerkev oblekla 6., 7. in 8. t. m. v praznično obleko, ko so neprenehoma prihajali pobožni verniki molit Zveličarja v izpostavljenem sv. Rešnjem Telesu. Tri ure so častilci vsak dan glasno molili, in sicer po jedno uro samostanske gojenke, po dve uri pa udje bratovščine. Ob desetih je bila vse tri dni slovesna sv. maša; prvi dan jo je daroval preč. gosp. kanonik A. čeba šek, drugi dan preč. gosp. kanonik A. Zamejic in tretji dan preč. gosp. generalvikar in vodja bra-" tovščine J. Flis. Izbrano petje č. gg. Uršulink je močno spodbujalo k pobožnosti. Slovesnost so zlasti povzdignili govori v čast presvetemu zakramentu. Prvi dan je presvetli knezoškof z apo-stolsko-gorečimi besedami pokazal na sv. R.ešnje Telo, ki je središče in vir naše vere, našega upanja, nase ljubezni, našega poguma in vse naše navdušenosti. Živemu Bogu, pričujočemu v sv. za kramentu, je cerkev izkazovala vedno vso čast Cerkvena umetnost je tekmovala v raznih časih, da bi Zveličarju napravila dostojno stanovanje, cerkvena glasba je bila najveličastnejša in najbolj mogočna, kedar je bilo treba proslaviti to veliko skrivnost naše sv. vere. Bratovščina vednega če-ščenja sv. Rešnjega Telesa je ustanovljena, da bi se Zveličar v presvetem zakramentu bolj in bolj častil. V ljubljanski škofiji obstoji že 40 let. — Presvetli nato pripoveduje zgodovino bratovščine v naši škofiji, ki oskrbuje opravo potrebnim cerkvam. Še večjega pomena je molitev, ki jo opravlja tisoč in tisoč udov, — v prav mnogih župnijah skupno. Silno veselo znamenje je, pravi Presvetli, da se število častilcev sv. Rešnjega Telesa od dne do dne množi, zlasti še število mož, ki opravljajo po noči svoje molitvene ure. Naj zavlada splošno češčenje sv. Reš. Tel. v Ljubljani in na deželi, naj izgine iz mesta in vladiko* vine vse, kar dela nečast Najsvetejšemu, ki prebiva med človeškimi otroci! Drugi govor je ime
cerkveni vodja in spovednik pri Uršulinkah veleč, gosp. V. Eržen. Proslavljal je sv. Rešnje Telo kot jedro vseh božjih čudežev, kot odsvit vseh božjih astnostij, zlasti vsemogočnosti božje. Na praznik Brezmadežnega spočetja Marijinega — kot na zadnji dan tridnevnice — se je število častilcev vedno bolj množilo. Zlasti vesel je bil pogled na veliko množico značajnih mož, ki so glasno od 4—5. ure molili sv. Rešnje Telo. — Ob petih je preč. gosp. generalvikar imel sklepni govor, v katerem je dokazoval dolžnosti molitve. Da bi mnogovrstno stvarstvo imelo um, v divni harmoniji bi slavilo stvarnika. Jedino človek spozna to dolžnost in jo mora izvrševati. Udje bratovščine zadostujejo tudi Zveličarju v sv. zakramentu za vse nečasti. Udje bratovščine skrbe Zveličarju za dostojno stanovanje, ker dajo male prispevke za napravo cerkvene oprave, č. gg. Uršulinke in pobožne ljubljanske gospe in gospodičine izdelju-, ejo leto za letom lepe cerkvene obleke, tako da je bratovščina do sedaj razdelila že cerkvene oprave v vrednosti 198.000 gld. Delujmo vstrajno za lepoto hiše Božje Ko bi dala zemlja iz osrčja vse zlato in srebro in morje vse bisere, bi ne rilo dovolj v proslavo presvetega zakramenta. Po govoru so prejeli navzoči častilci sv. Rešnjega Telesa, ki so do zadnjega kotička napolnili cerkev, popolni odpustek, ki ga je vodja bratovščine po delil s sv. križem. Naj se od slej še bolj goreče glasi v vseh cerkvah Zveličarju v sv. zakramentu čast in slava!
(Z Dobrove,) dne 9. decembra. [Cesarska slavnost.] Ob slovesnem zgodovinskem prazniku 50 letnega jubileja cesarjevega tudi Dobrovčani nismo zaostajali za drugimi. Dne 1. t. m. po »zdrava Mariji« prižgali so se po tukajšnjih hribih kresovi, kateri so dolgo v noč goreli. Streljanje s topiči je pa kar tekmovalo tam ob kresovih po hribih : nad Dobrovo, Smartinem, Utikom in Gabriji. — Tudi razsvitljava tega večera bila je krasna na Dobrovi. Ob kresovih popevala se je veličastno cesarska pesem. Dne 2. decembra bila je slovesna sv. maša, katere se je udeležila v polnem številu šolska mladina s svojo zastavo, pož. bramba v svoji opravi in mnogo drugega ljudstva, da je bila farna cerkev kar napolnjena. Po svetem opravilu v cerkvi zbrala se je v šolskih sobah mladina, kjer se ji je doumno pojasnil pomen tega zgodovinskega dneva. Obe sobi sta bili za ta dan primerno ozaljšani. Otroci so bili obdarovani s podobicami in knjigami. Ta imenitni in veličastni zgodovinski praznik ostane pa v kroniki tukajšnje šole v hvaležni spomin zabeležen z zlatimi črkami. V nedeljo, dne 4. t. m. bilo je pa izpostavljeno od 1. ure popoludne pa do končane službe božje v počeščenje presveto Rešnje Telo. Občinski odbor je tega dne dovolil znesek 20 gld., kot prispevek za cesarjev spomenik v Ljubljani ter sklenil soglasno, da se napravi prošnja na drž. zbor za vseučilišče in deželno nadsodišče v Ljubljani.
(Iz Bele Peči) 10. dec. Cesarsko slavi je in čudne prikazni. Cesarski praznik obhajali smo tudi mi mejaši na severu dostojno. Našega raztresenega trga na predvečer sicer nismo razsvetlili, ali velikansk kres na starem gradu, po katerem se imenujemo, razsvitljeval je mej mogočno odmevajočimi streli vso okolico prekom meje pozno v krasno noč. Drugi dan je bila slovesna služba božja, cerkev polna, ko redko kedaj, staro in mlado, priprosto in gosposko — še protestantska tukajšna tovarniška gospoda bila je navzoča. — Po rs v. maši zbral je obč. zastop graščinsko gospodo, požarno brambo, šolsko deco in doslužene stare vojaka v lepo ozaljšani šolski sobi pred podobo cesarjevo. V krepkih potezah sta narisala gg. župan in šole vodija, prvi vojaške drugi civilne vrline našega milega vladarja. Po besedi pripel je g. župan dosluženim vojakom častne svetinje: Kako vam je mlajša šolska deca strme gledala te ceremonije in svetinje na prsih vže priletnih očancev! Jako ganljiv prizor je bil, ko se na klic postavi 751etni Martin Leiler pred župana še čvrst z mladeniskim ognjem in ponosno gleda svoja okinčena prsa. Kedo bi bil mislil takrat, da bo moža — še junaka čez teden dni vže krila hladna zemlja. Tretji dan sem bil poklican ga previdit bolnega za pljučnico. Ko sem mu omenil cesarjevo slavnost, porosila je starčeku solza iz očes. Ta ni dolgo nosil častne svetinje. Pokopan je, morda prvi odlikovanec — star voj-ščak — ob osmini cesarskega praznika. •— Cvet
in sad — čitam danes — imate okoli metropole. Kaj pa pri nas, mej sivimi gorami 850'm visoko ?■ — Lansko leto baš ta čas skušala sva se s sosedom, kedo bo prvi in več snega nakidal v »Slovenca«. Ne bom pozabil, kako ga nam je nebo natepalo vlani prve tri dni decembra noč in dan, tako, da nas je enkrat bilo le — 5 ljudi — pri zornicah! Bilo ga je najedenkrat 2 m visoko. Letos pa nabiramo v tem času še ali vže — zrele jagode. Sv. Miklavža dan.še sem našel popolnoma godno jagodo in tik nje popolno razvit jagodin cvet. Otroci nosijo v šolo^ pomladanske cvetice; celo vijolico duhamo. — Še redkeja lovska, a istinita ko prva prikazen je pa v teh dnevih pri nas ta, da je v nedeljo v jutro prifrčal lep, velik divji petelin v vežo tukajšnjega kovača Pleša, ki gaje vjel. V vojski z jastrebom je petelin opešal in ranjen na nogi Be zatekel v varneje zavetje, da se reši pogina. Kedor ne vrjame, in meni, da »far-bam«, naj pride naša čudesa gledat, dokler je še čas!
(Z Vrha pri Vinici.) Najpoprej javljam, da je o tem času tu nenavadna gorkota. V sredo, dne 7. t. m. sem šel na sprehod po cesti proti Vinici in sem zagledal na brežuljkih mnogo spomladanskih cvetlic, kakor marjetice, trobentice,. ali kakor jih tukaj nazivljejo, igelce in še več drugih cvetlic. Tudi grmovje je tu sedaj zeleno, a posebno mladi hruševi in jablanovi cepci. Domača vinska trta pa, ki se je tukaj na vsem Belokranjskem najdalje bila ohranila, pa je v večini vinogradov popolnoma izumrla. Treba bo ameriško trto zasajati. Drugo, kar imam javiti, je to, da po tej stranski cesti hodijo mnogi popotniki. Med njimi je mnogo potepuhov. Pred štirimi tedni je prišel neki tak potepuh k meni in bi me bil kmalu za neko stvar dobro prekanil. Treba bo, da.bi se takim postopačem malo bolj trdo na noge stopalo.
(Iz Trnja.) Da se poda šolski mladini trajen spomenik na 50 letnico vladanja našega cesarja, oskrbela se je zastava posebno po prizadevanji gosp. Fr. Rajčeviča, ki je v ta namen nabiral darove, pa tudi v svoj žep prav globoko posegel. Zastava je gotova in dne 1. decembra jo je ve-lečast. g. J. Sajovic, župnik in svetnik iz Slavine slovesno blagoslovil. V krasnem cerkvenem govoru je omenjal o pričetku zastav v katoliški cerkvi, o njihovem pomenu in slednjič nekoliko o življenji Marijintm in sv. Alojzija, katerih podobi ste na zastavi. Bodi mu tem potem izrečena najlepša zahvala pa tudi vsem onim, ki so izvolili kaj darovati. — Dne 2. decembra bila je pa slovesna sv. maša, katere se je vdeležilo mnogo ljudstva ter vsi učenci z g. učiteljem. Po sv. maši so se zbrali učenci v lepo okrašeni šolski sobi, kjer je imel župnik Fr. Rajčevič slavnostni govor, ki nam je podal sliko cesarjevega življenja in delovanja , na koncu so otroci zapeli cesarsko pesem.
(Iz vode je rešil) v nedeljo zvečer sanitetni vojak Schmid neko deklico, ki je blizu Hradeckega mosta na dosedaj neznan način zabredla v Ljubljanico. Vrhna obleka nesrečnice, ki je klicala na pomoč, se je nahajala pri mostu.
(Iz K«čevjri.) Povsod so praznovali jubilejno slavnost z veliko slovesnostjo, tako tudi pri nas; ker se pa večinoma ponavljajo podobni prizori, radi tega ne bom opisoval posameznostij. Večerna razsvetljava je bila dostojna, Blužba božja se je vršila ob azistenci in meščani so peli Nedvedovo mašo prav izborno, kar je napravilo temveč utiska, ker že dve leti nimamo organista. Po službi božji je spregovoril preč. gosp. dekan nekoliko vspod-budnih besed, primernih tolikej slavnosti. Povabil je tudi vse navzoče, naj se popoludne zopet snidejo, da pred sv. R. Telesom poprosijo Boga za cesarja. In res so se odzvali temu povabilu v mnogobrojnem številu, in kar je posebno hvale vredno, ne le preprosti ljudje, marveč tudi uradniki, ki so v polnem številu prišli in vstrajali do konca. — Tako se je slovesnost vršila v cerkvi. Res v cerkvi, a ta nam ne služi v čast. Znano je morda, da smo letos 14. avgusta položili temeljni kamen novi cerkvi. Mislili smo, da bo morda vendar kmalu se pričela dvigati nova cerkev. A zastonj čakamo. Že od 1. 1866 se bije boj za novo mestu in fari dostojno cerkev. Sedanji dekan si prizadeva že celih 14 let, da bi pričel z novo cerkvijo. Nabralo se je darov krog 80.000 gld., posojilo se je dobilo, načrt je napravil sam
slavni arhitekt Schmidt. A do pričetka zidanja ne pridemo« Občina se res premalo trudi za tako važno stvar. Vse drugo ji je na srcu, samo cerkev ne. Napravili smo v poslednjih letih klavnico, novo šolo, katera žal! večkrat v vodi plava —, vodovod in električno luč. Mislili smo, sedaj pride na vrsto — cerkev. Vse tiho! Ne, glasno dovoli, da cerkve še kmalu ne bo! In vendar, koliko težav nam dela ta razpadajoča cerkev! Vsled uradnega odloka zapira županstvo cerkev vselej, kedar močneje sneži, ali pa kedar razsajajo močni vetrovi. Kolikokrat je bila vsled tega odloka že cerkev zaprta ! Služba božja se je morala vršiti zunaj mesta. A kaj to gospodom, ki imajo v rokah oblast, a cerkve ne potrebujejo. Meščanstvo samo pa bi se moralo sramovati svoje cerkve in ne jenjati popreje, dokler se ne sezida nova, primerna razvijajočemu se mestu. Ne omenjali bi teh stvarij, ko bi nam ne bil podal prilike k temu dogodek zadnjih dnij. Nedeljo 27. novembra zjutraj je razsajajoči vihar naš stolp neusmiljeno obdelavah Metal je raz streho cele ploče kositarja in desk. Kolika nevarnost za ljudi, zbirajoče se k službi božji! Služba božja se seveda ni smela opravljati v takej nevarnosti. A ker se je bližala cesarska slavnost, morale so politične oblasti vendar kaj storiti. Cesarski nadinženir je preiskal stolp in odredil, da se mora stolp popolnoma razkriti, preden so bo obhajala služba božja. Mestni očetje so seveda vse lepo obljubili, a storiti menda pozabili ; nevarnost pa je ista kakor preje. Upamo pa, da se Kočevci v zadnjem letu tega stoletja v toliko poboljšajo, da zbero krog temeljnega kamena pridne zidarje, ki bodo v kratkem času rešili mestu čast, in da bo cerkev, kakor je sedaj mestu v sramoto, vsemu kočevskemu rodu v slavo.
(Gfraške vesti.) [Izv. dopis.] »Slovenska« maša v Gradcu še zdaj vznemirja nemške duhove. V mestnem svetu je bila zadeva v razgovoru in župan dr. Graf je obljubil vse potrebno ukreniti, da se take nečuvene žalitve nemškega naroda ne pripete nikoli več. Deželni odbor se v izjavah opravičuje, da ni nič zakrivil in da ne more zlikov-cev kaznovati, ker cerkev sv. Antona, v kateri so se pele slovenske mašne pesni, ne spada v njegovo področje. Župnik Avg. Skočir zagotavlja, oplašen vsled neprestanih groženj, da nikoli več ne dovoli, da bi se v njegovi cerkvi slovensko pelo. Vendar ni še miru, zakaj nemški značaj mesta Gradca je čedalje v večji nevarnosti. Nenasitni Slovenci namreč že prosijo in moledujejo, da dobe vsaj jedno slovensko propoved ob nedeljah. In ni dvoma, da cerkvena oblast prej ali slej ugodi ti skromni želji že iz verskih ozirov. Vsako leto namreč prihaja na stotine Slovencev v Gradec, ki izprva še hodijo v cerkev, a ker ne umejo še nemških propovedi, kmalu izostanejo in se odtujijo cerkvi in veri, sčasom tudi narodnosti, ko padejo v klešče vsemogočih socijalnih demokratov. Cerkev Do morala v okom priti temu zlu. A to bega nemške zagrizence in jim že zdaj beli glavo, ko je še vsa stvar v povojih. — Nemškim buršem ne cveto več rožice tudi v Gradcu ne, kjer so bili do nedavnih časov neomejeni gospodarji. Policija jih je začela hudo pestiti. Zahtevala je namreč, da morajo predložiti vse govore spisane, ki so jih mislili imeti na komerzu, prirejenem na čast novemu rektorju, ker govori na lanskem komerzu se niso kaj posebno strinjali z avstrijskim patrijotizmom. Burši niso hoteli ugoditi ti zahtevi, in policija je komers prepovedala. Ko so za tem na nekem koncertu demonstrativno začeli prepevati »Die Wacht am Rhein«, pometala jih je policija na piano. Proti takemu nezaslišanemu kršenju akademiške svobode so vložili pritožbo in naprosili rektorja profesorja H offmanna, naj se potegne za njih pravice. Na zborovanju, ki so ga priredili v avli, jim je rektor prav hladno odvrnil, da se ne more strinjati z njih nazori in da bo le v toliko upošteval njih težnje, v kolikor se skladajo z obstoječimi zakoni, več pa ne. Seveda jih je ta odgovor poparil, ker so mislili, da mora tudi vsak rektor tako plesati, kakor mu žvižgajo.
(Iz Jarenine na Štajerskem.) Tudi pri nas smo lepo proslavili cesarja jubilarja. Veliko ljudsko cesarsko slavnost smo tu obhajali že poleti dne 21. avgusta, pri kateri je imel preč. g. dekan J. čižek slavnostni govor. Isti večer je bila Jare-nina krasno razsvetljena in možnarji so pokali od ranega jutra do poznega večera. Cela slavnost je
delala vso čast Jarenini. Šolsko cesarsko slavnost smo mislili obhajati ob koncu šole dne 14. s-pt., toda nesrečna smrt naše cesarice nam je to za-prečila, zato smo to slavnost preložili na 2. dec. V predvečer tega dne je bila Jarenina zopet razsvetljena, na hribih so kresovi goreli in možnarji pokali. Dne 2. dec. pa so obhajali šolski otroci na prav lep način svojo cesarsko slavnost. Pri slovesni cesarski službi božji je preč. gosp. dekan blagoslovil kaj lepo šolsko zastavo, g. katehet pa je v primernem nagovoru pojasnil pomen zastave, njenih podob in pomen onega znamenitega dne. Zastava ima na eni strani podobo sv. Alojzija klečečega pred Marijin m altarjem, na drugi strani pa podobo sv. apostolskih bratov Cirila in Metoda, ki se v Jarenini posebno častita, kajti tukajšnje ustno izročilo zatrjuje, da sta se sv. brata tukaj mudila, maševala in naše prednike učila, ko sta potovala v Rim. Zastava, ki je čedno delo mariborskih čč. šolskih sester, je stala blizu 120 gld., katere so zložili vrli jareninski župljani. Kumica zastave je bila velespoštovana gospa A. Ornik, ki je omislila lep cesarsk jubilejski trak za zastavo. Po službi božji so otroci pod razvito zastavo veselo korakali iz cerkve v šolo, kjer se je vršila mala posebna slavnost, potem pa smo vsi šli na šolski vrt, kjer so učenci v trajni spomin cesarjeve petdesetletnice vsadili cesarsko lipo, ki šo bo lahko poznim rodovom pričala, kako so bili Jaro ninčani vneti za dobrega svojega cesarja Franca Jožefa I. Lep je bil ta cesarski dan, ne bomo ga pozabili odraščeni, pa tudi otroci ne.
(Nadvojvodhija Štefanija) se je nastanila s svojo hčerko nadvojvodinjo Elizabeto za nekaj dni v cesarskem gradu Miramaru pri Trstu. Na večer 7. t. m. pričakovali so jo na miramarskem kolodvoru zastopniki tržaških oblastev.
(Od tržaške kmetijske družbe.) Na priporočilo imenovane, za blagor tržaškega kmetovalca zelo vnete družbe je vlada podelila te dni nekaterim tamošnjim vinogradnikom premije v znesku po 50 gld. za vzorne nasade z ameriškimi trtami. Ob jednem je izrekla vlada še drugim vzgojevalcem ameriških trt posebno priznanje za nasajenje vinogradov z amerikanskimi trtami, kateri^ ne uniči trtna uš. Kmetovalcem vinorodne tržaške okolice, ki je bila že popolnoma uničena po trtni uši in vsled te nesreče gospodarski že skoro na beraški palici, je država s tem podprla z nova pogum za obnovitev uničenih vinogradov, ki bodo s časom zopet tako lepo rodili, kakor so pred leti. Kmetijsko družbo pa je zahvaliti za to gospodarsko prerojenje te pokrajine, katere blagra družba ne izpusti ne jeden trenotek izpred vida. Ako se posreči doseči še brezobrestna posojila brez ozira na tržaški magistrat, ki o tem noče nič slišati, tedaj bode zadobil tamošnji kmetovalec še le pravo pomoč, da se krepko loti obnovitve pokončanih vinogradov. Kmetijska družba je tudi v tej zadevi na delu in morda bode imelo nje prizadevanje povoljni vspeh.
(Porotna lista) za okrožno sodišče v Rovinju v Istri se je sestavila prav po želji in volji itali-janaške stranke. Lahonski listi so že poprej ozna-njevali, da bode letošnja porota sestavljena iz oseb uradništva in italijanofilskega meščanstva in da bodo izključeni ljudje iz srednjega ali kmet-skega stanu, torej Hrvatje. In tako se je zgodilo. Porotniki bodo sama lahonska »inteligenca« in najzagrizenejši nasprotniki hrvatskega naroda. Hrvatski porotniki so v tej poroti popolnoma izključeni, kar znači dovolj, kam so merili naši so-vragi v tužni Istri Poslej bodo sodili in obsoje-vali hrvatsko ljudstvo sami rabeljni tega ljudstva, s katerim nimajo najmanjšega sočutja, marveč se radujejo, ako morejo pehati v nesrečo slovanski rod. Za to stvar naj bi se vendar pobrigali merodajni krogi na Dunaju in vprašali pravosodnega ministra, ali on dopušča, da bi ta klika na jadranski obali smela tako po svoje voliti poroto v nesrečo državi zvestega prebivalstva! Ali niso politični odnošaji pri nas taki, da obetajo resnih dogodkov, ob katerih zopet pokaže avstrijski Slovan, komu je na obstanku Avstrije? In ker je tako, tedaj bi kazalo obračati vendar malo večje pozornosti na razmere tu doli.
(Ib Nabrežine) se nam poroča: Dne 1. dec. zvečer je bila praznično nakitena Nabrežina vsa v zastavah in lučicah do pozne ure. Drugi dan po 10. uri nam je blagoslovil preč. g. kurat spomenik : t. j. kamenito piramido, vrh katere čuva
bronasti cesarski orel, postavljen na trgu pred cerkvijo; spomenik je domači izdelek, iz domačega pridelka t. j. iz nabrežinskega kamna, spomenik, ki smo ga postavili v proslavo petdesetletnico. Pred blagoslovljenem je pozdravil g. Ign. Tance, župan naš In predsednik odbora za zgradbo spomenika, k redkej slavnosti došle goste, na kar so je spomenik blagoslovil. Po blagoslovljenju je g. Caharija v slavnostnem govoru obžaloval v zbranih besedah, da Nabrežina ne sme z večim zunanjim sijajem proslaviti petdesetletnice, se zahvalil odboru in prispevateljem za spomenik, ki bo pričal vsemu svetu in poznim rodovom o ljubezni in zvestobi Nabrežine do presvitlega jubilanta. Koncem govora je zadonel trikratni »Živijo« iz grl pričujočih in domači muzikanti so za-svirali »cesarsko pesem« in »Naprej zastave slave« v dokaz, da je Nabrežina zvesta cesarju in domu. Na to smo šli v cerkev k zahvalni sv. maši, v cerkev krasno praznično opravljeno, kjer smo občudovali lepo, ubrano cerkveno petje, ki je dajalo čast Bogu, pohvalo pa g. pevovodji in pevcem. Po slovesni sv. maši z leviti, zahvalnej pesmi »Te Deum« in blagoslovu z Najsvetejšim so nabre-žinski veterani defilirali ob spomeniku in mu ska-zovali po vojaško čast. Krog poldneva so se podali od odbora vabljeni k slavnostnemu obedu, med kojim jo bilo slišati več slavnosti primernih govorov in napitnic. — 2. december je bil za Na-brežino pravi praznik. Nihče ni delal. Službe božje se je vdeležilo vse, ako je lc moglo, kar priča, da so tudi Nabrežinci zvesti geslu : vse za vero, dom, cesarja. Živeli!	—a.
(Zakon o šolskih taksah.) Italijanski listi, pred vsem tržaški »Piccolo«, so poročali, da je deželni odbor v Poreču storil korake pri vladi, da odstopi od prinosa šolskih taks za Istro in da omogoči odpravo zakona o šolskih taksah. »Piccolo« je seveda vso stvar drugače slikal, kakor bi jo bil moral, če bi mu bilo kaj za nepristranost. Žido-lah z lesnega trga je nekaj kvasil o tem, koliko morajo Italijani »prispevati« k hrvatskim šolam v Istri in morajo iste »vzdrževati« itd. Tako hinavstvo velja na zunaj prav izborno, kjer ne poznajo istrskih razmer, da bi menili, kako »dobre duše« so primorski Italijani. V resnici pa bi bil moral našteti, koliko hrvatskih šol pa se nahaja v Istri in zlasti takih, h katerim »prispevajo« Italijani, dalje pa navesti, koliko tisoč za šolo godnih hrvatskih otrok nima še danes potrebnega pouka v tej žalostni pokrajini. Ali morda »prispevajo« Lahoni za tiste hrvatske šole, ki jih — ni? Toda stvar je taka: ako tu in tam v kaki istrski šoli čepi po kak lahonski paglavec, ali da se gre za šole, v kateri uganjajo lahonski »maestri« svojo politične burke — tedaj »prispevajo« Lahoni — že takoj za vse namišljene hrvatske šole v Istri 1 In naposled bode italijanska »zasluga«, ako se odpravi zakon o šolskih taksah in na to pesek v oči nerazsodnemu ljudstvu!
(Trgovinski minister) naznanil je trgovski in obrtniški zbornici, da se v trgovskih krogih z nova ponavljajo pritožbe, ker obstoja časopisni tarif za perijodična objavljenja v kupčijskih zadevah, kakor za kataloge, cenike in jednake tiskovine, pač na Ogrskem , ne pa v Avstriji, in ker so trgovci prisiljeni vsled tega, da morajo taka objavljenja dati tiskati na Ogrskem, oziroma da si morajo dati vpošiljati jih iz Ogrske v Avstrijo. Z ozirom na božično kupčijo bi bilo pač umestno spomniti Avstrijce trgovce nato, da se po razglasu trgovskega ministerstva kakor na Ogrskem, tako tudi v Avstriji dovoljuje za omenjena trgovska objavljenja časopisni tarif pod pogoji, ki v obče veljajo pri pošiljatvi teh tiskovin.
(Dr. Karol May.) Med najbolj senzacijonalne pisatelje sedanje dobe spada dr. Karol May, katerega spisi se v nekaterih proizvodih bero — ne bero, ampak požirajo. »Senzacijonalnih« pisateljev je dandanes pač mnogo drugih, ki se laskajo občinstvu z lascivnostjo in nenravnostjo in s tem kvarijo posebno mladino. A med nje ne spada dr. K. May. O njem pravi dr. Stein, škof utirzburški: »Ta pisatelj se odlikuje z izrednim darom, zna pripovedovati zanimivo, sveže in poljudno. Njegove popotne povesti, znane v najširših krogih, so mnogostransko poučne, nravno vspodbujajoče in stalne vrednosti, in k temu mnogo pripomore tudi zdravi humor pisateljev. In kar moramo šo posebno povdarjati, je krščanski temelj, na katerem so opisane. Proste vsake nenravne lasciv
nosti, odgovarjajo potrebam sedanjega občinstva in zaslužijo odlično mesto v vsaki krščanski hiši«. — Od dr. Karola Maya je izšla v našem slovstvu povest »Gozdo v ni k«. Povest iz ameriškega življenja. Poleg dr. K. Maja III. izdaje poslovenil H. Maj ar. I. Ljubljana, 1898. Založil in prodaja Anton Turk, knjigovezec. Cena prvemu in drugemu zvezku po 1 krona.
(Nesreča na morju) V bližini kakih 20 milj od brega se je pripetila minole dni velika nesreča na morju med Piranom in Rovinjem v Istri. Italijanski parnik »Capraia« je zadel ob parnik av-stro-ameriške družbe »Istria« ter ga tako močno poškodoval, da so je kmalo po. sunku pogreznil. Uzrok nesreči je bila gosta megla, ki je krila morje v zadnjih dneh. Vender je, kakor se po roča, dajal parnik »Istria« dosti zgodaj znamenja in signalov, da bi se bila lahko preprečila nesreča; a »Capraia« se za signale ni zmenila in plula z vso močjo proti »Istri«. Poveljnik poslednje je brzo dal vreči rešilne čolne v vodo, da se je rešilo osobje 28 ljudij, a parnik je šel takoj po tem na dno. Tudi ta nesreča govori o lahko miselnosti Italijanov.
(Zahvala.) Dan petdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. praznovala je tudi tukajšnja šolska mladina prav slovesno. Mej drugim razdelilo se je najubožnej šim otrokom mnogo parov čevljev, kakor tudi druge obleke. Da se je ta dobrodejni čin zamo-gel izvršiti, je v prvi vrsti zasluga tukajšnjih šolskih prijateljev, osobito g. I. C. Juvančiča in njegove gospe soproge; potem gospe M. Fankalove ter gg. bratov Koslerjev, Antona Pogačnika, Jak. Matjana in župana Franc Kauschega. Podpisani si šteje torej v prijetno dolžnost, izreči vsem navedenim dobrotnikom in dobrotnicam v svojem, kakor tudi v imenu šolskih otrok najiskrenejšo zahvalo. V Šiški, dne 6. decembra 1898. Anton Javoršek, šol. voditelj.
(Tatvina.) Pretečeni mesec je ukradel pri meni na Uncu Franc Fortuna 30 gld. On je rojen v Gorenji Vasi nad Škofjo Loko, star je od 50 do 60 let, velike postave; že v njegovih mladih letih pomrli so mu stariši. Začel je postopati in pohajati od hiše do hiše in od vasi do vasi, posebno je obiskoval zelo rad božja pota, zatorej ga ljudje kličejo po imenu »romar«, on je zelo prijazen ter tudi pomaga opravljati kako malo delo. Veselje ima vzlasti do cerkvenega opravila, zatorej seznanil se je z marsikaterim cerkvenikom, da mu ob času kake slavnosti tudi pomaga. Na njegovem obnašanju in govorjenju zapazil nisi nič napačnega, zato smo ga imeli doslej za poštenega in smo mu tudi vse zaupali, tako da smo ga pustili še za varuha, ko smo odšli drugi od doma, a on je pa med tem časom porabil priliko in si je vzel B desetake. Imel pa ravno še ni prav hudobnega namena, ker bilo je denarja še dosti več, a on si je vzel samo toliko za majhno podporo. Zvečer istega dne izginil je brez vsega poslovila, pustivši pa nekoliko obleke in dežnik. Naznanil sem takoj drugi dan orožnikom, da naj poizvedo, kje bi bil, a niti duha in ne sluha se ne sliši o njem, zatorej opozarjam vse dotične ljudi, kateri ga poznajo, da se ga varujejo, naj bolje pa naredi tisti, ako izve za njega, da ga izroči sodišču ali orožnikom, da mu bi povedali : kar ni tvojega, pusti v miru. — Unec, dne 10. decembra 1898. — Ivan Papler, organist.
(Iz tabora vzor-iredente!) Za Plomin v Istri je razpisano mesto občinskega zdravnika. Plača bode znašala letnih 800 gld. in 200 gld. za vo-zarino. Od prositelja za to mesto pa se na prvem mestu zahteva znanje — italijanščine, potem še le in eventuelno znanje »katerega jugoslovanskega narečja«. In Plomin stoji na pristnih hrvatskih tleh in Plominci so pristno hrvatsko ljudstvo! Sedaj pa naj si predstavlja čitatelj položenje hr vatskega naroda v kraju, kjer bode »zdravil« človek. v katerega prsih polje morda vroči plamen političnega sovraštva nasproti ljudstvu, čegar telesni blagor mu bode izročen tako rekoč na milost in nemilost. Poklic zdravnika je sveti člove čanski poklic, s katerim mora biti združeno pravo sočutie s trpečim človeštvom. Kako pa zamore izvajati svoj poklic zdravnik med ljudstvom, za katerega blagor nima najmanjše iskrice ljubezni in še več: kako naj zdravi tak zdravnik ljudstvo, čegar jezika ne razume dovolj, da bi umel, kaj mu toži bolnik? Ali naj si najema tolmača? Na vse
te okolnosti pa so prav gotovo mislili oni, ki so razpisavali službo zdravnika in stavili take jezikovne pogoje. A tu je namen jasen. Zdravnik jim bode ob jednem političen agitator! Znano je, kako so se italijanaški zdravniki obnašali nasproti slovenskim strankam za časa volitev in pozneje v Trstu. Ako mož ne voli z Italijani, mu ne da zdravil itd. itd. Taki zdravniki so tudi pravcati deroči volkovi za ljudstvo in jako nevarno je, zaupati svoje zdravje človeku, ki ti želi mesto zdravja — smrt! Slovane smatra sovražnik za svoje klalne žrtve, kar dokazuje sleherni dan.
(Organizacija Čehov.) Tudi Čehi se gibljejo v krščansko socijalnem smislu, dasi se temu gibanju stavijo sedaj še mnoge zapreke. Med trgovci je imenovati »Kroužek českych kfestanskych ob-chodniku«, kateri se že dve leti peča zlasti s prometom s tekstilnim blagom (v kupčiji s trikoto-vim blagom je dosegel do 15. nov. t. 1. letos že 1000 tucatov komadov). Sedaj je »kroužek« vstopil v novo gospodarsko društvo »Narodni Jedna-telstvi« v Pragi, Železnd ulice č. 539—1. S tem se bo gospodarska organizacija znatno ukrepila.
(Usmiljeuka z 90.000 lr.) V malem Iran-coskem mestu Origny je živel neki Burbureax, ki si je s trgovino pridobil veliko premoženje. Ko je umrl, je zapustil kot dediča jedino hčer nuno. Ker ona ne sme imeti denarja, postala je svota 60.000 fr. last ubožcev in bolnikov.
(Obstmkcijonist — rednik) Nemškonacijo-nalni poslanec in obstrukcijonist Peschka je prosil vodstvo stranke, naj mu dovoli, da gre domov »na bob«. Vodstvo stranke mu ni dovolilo. Prosil je še jedenkrat, češ da je krčmar in župan. »Pri tej priliki se pri nas vsako leto stepo, in jaz kot župan moram biti doma, da se pretepači no pobijejo«, utemeljeval je svojo prošnjo. — Zakaj pa Peschka ne skrbi v državnem zboru za red ? Kot krčmar in župan ima zato pač izkušenj dovolj!
(Javna nravnost.) Pravosodni minister v Bru-selju predlaga zakon, po katerem se naj pevanje nenravnih pesmij vpričo otrok kaznuje z 1—3 mesece <eče, oziroma 100—1000 frankov globe.
(Srebro in steklo) Doslej je bilo nemogoče spojiti srebro in steklo, a neki Ilacker na Dunaju je iznašel način spojenja, katero se pri steklenicah rabi z velikim vspehom. _
Diuištva.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je jako neljub posel, da mora v Apihovem »Naš cesar« (izdala za 1. 1898 družba sv. Mohorja) popraviti besede, ki se berejo na 182. strani imenovane knjige. Naslednje so: »S pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda pa so (koroški rodoljubi) zgradili v sv. Ruprtu poleg Velikovca lepo narodno šolo«. Vrstice naj se resnici na ljubo glase: »Z malo pomočjo koroških rodoljubov pa je zgradila družba sv. Cirila in Metoda v sv. Ruprtu poleg Velikovca lepo narodno šolo«. — Kdor ve le površno, v koliko težav in materijelnih žrtev je potisnila uprav ta šola družbo sv. Cirila in Metoda — ta se je moral začuditi ob onem toliko neresničnem kot družbo sv. Cirila in Metoda žalečem izrazilu.
(Poročilo o X. občnem zborupod-jornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju.) To društvo, ki je bilo ustanovljeno v spomin cesarjeve štiridesetlet-nice 1. 1888, imelo je nedavno X. svoj občni zbor, h kateremu je došlo pred določeno uro dovoljno število udov zanimajočih se za napredek tega društva v korist bednim mladim rojakom na dunajskih visokih šolah. Predsednik gosp. Pukl spominjal se je najprvo v tekočem letu umrlih mož, ki so društvo podpirali, odkar je pričelo svoje delovanje. Jeden izmej najbolj zasluženih za društvo, je letos umrli gosp. dr. Jarnej Zupane, em predsednik kranjske notarske zbornice itd. Ta je bil društveni ustanovnik, a razun tega je društvu vsako leto daroval večjo svoto. Drugi je za društvo zaslužen radi tega, da je bil njega podpornik od početka do svoje smrti in d» je kratko pred svojo smrtjo v Kranju nabiral ter večjo svoto poslal v dobrodelne društvene namene. To je gospod Viktor G 1 o b o č n i k , c. kr. notar v Kranju in bivši deželni poslanec. Slava vrlima pokojnikoma! Društveni blagajnik monsig-nor Fr. Jančar je obširno opisal blagotvorno delovanje društvenega odbora. Iz velezanimivega tega poročila naj sledi sledeče: Društvo je prošlo leto napredovalo v dvojnem oziru: I. da so se pomnožili prispevki, in II. da je društvo podpiralo več revnih slovenskih visokošolcev, nego druga leta. Mej darovalci je v prvi vrsti slavni deželni zbor kranjski z 200 gld. To je jedini dež. zbor, ki je društvo ves čas podpiral ter tako društvu naklonil v 10. letih 2000 gld. Izmej usta-novnikov jo prvega imenovati premil. kneza in
škofa lavantinskega, dr. Mihaela N a p o t n i k a, ki je društvo podpiral vsako leto. Mariborski Slovenci stojč na čelu onih, ki so društvu vsako leto darovali večjo svoto. Za to ima največ zaslug neumorno delujoč mariborski rodoljub gosp. Frano Doleneo, trgovec v Mariboru, ki je vsako leto nabiral ter na ta način v desetih letih društvu nabral čez 800 gld. Bivše leto so mariborski Slovenci darovali 118 gld. 50 kr., pokojni Viktor Globočnik je v Kranju nabral 62 gld., gosp. drž. poslanec V. Pfeifer nabral je v Krškem 41 gl., Fr. Novak, sedanji predsednik »Slovenije« je v Idriji nabral 32 gld., g. Ivan Škerlj, c. kr. dež. sod svetnik v Novem Mestu poslal je društvu v imenu »Narodne čitalnice« polovico čistega prihodka s pomočjo visokošolcev prirejene veselice 24 gl. 45 kr.
V "spomin vladarjevo 501etnice so društvu pristopili kot ustanovniki: Društveni predsednik g. Jakob Pukl, s 50 gld., vč. g. dr. Franc© Sede j, kanonik itd. v Gorici, s 50 gld. in g. Urban Zupane v Ljubljani, s 50 gld. Dohodkov je društvo letos imelo 1869 gld. 95 n.; od teh pripada k osnovni glavnici 150 gld., katera letos iznaša 4890 gld. 68 n. Ilazpoložna glavnica znašala je letos 1719 gold. 95 n. Vseh stroškov je društvo imelo 1576 gld. 22 n. V 10. sejah se je podpor razdelilo 1476 gld. 50 n. med 58 dijakov v 293 slučajih. Podpor v denarju je bilo 885 gld., in 2366 obednic po 25 n. Upravni stroški znašali so 99 gld. 72 n. Po študijah je bilo mej podpirane!: 29 juristov, 7 medicincev, 9 filozofov, 10 tehnikov, 1 slušatelj umetne obrtne-, 1 vinarsko šole, 1 kiparske akademije. Po deželah je bilo 44 izKranjske, 9 izštajarske, 4 izPri-morske in 1 iz Koroške. V desetih letih je društvo razdelilo 10.394 gld. 46 kr. — G. dr. J. Hočevar poroča v imenu revizorjev, da so računi v najboljšem redu, ter predlaga, da se društvenemu blagajniku veleč. g. dr. monsign. Fr. Jančarju za trudapolno in požrtvovalno delovanje izreče najtoplejša zahvala Vsprejme se jednoglasno. Predsednik Pukl omenja, da je društvo žalibog izgubilo zelo delavno moč, namreč veleč. gosp. dr. S e d e j a , ki je, imenovan kanonikom, preselil se v Gorico. Osem let je omenjeni gospod bil za društvo neumorno delaven, tako, da ga je društvo imenovalo častnim udom. Govornik predlaga, da se tudi danes zbor spominja blagega dobrotnika ter da se najtoplejša zahvala zabilježi v zapisnik. Sprejme se jednoglasno. Monsignor Fr. Jančar predlaga, da se za izvanredne zasluge za društvo v teku desetih let društvenega obstanka imenuje častnim udom gosp. Franc Dolenec, trgovec v Mariboru. Predlog je bil vsprejet jednoglasno. Pri volitvah bil je na predlog gosp. dvornega in sodnega odvetnika dr. Seshuna dosedanji predsednik g. J. Pukl jednoglasno predsednikom in gosp. dr. Fr. Vidic, c. kr. uradnik drž. zak. jednoglasno tajnikom izvoljen. Ves drugi odbor je ostal, kakor lani. časnikom in vsem, ki so v prospeh društva kaj storili, izrekel je zbor iskreno zahvalo.
I>arovl.
Jubilejski darovi za družbo sv. Cirila in Metoda. Poslali so : Vodstvo moške in vodstvo ženske podružnice v St. Juriju ob juž. železnici po 43 gld. — Podružnica v Ljutomeru iz nabiralnika pri gosp. Seršenu 5 gld. — Podružnica v Žužemberku po gosp. Ivanu Pehaniju 40 gld. 44 kr. — Iz nabiralnika v Petričevem hotelu kot dobiček od biljarda po g. J. Kamni-karju iz Radeč pri Zidanem Mostu 5 gld. — Vesela družba pri Pintarju v Kandiji 3 gld. 50 kr. in č. gospod prof. dr. Josip Marinko v Novem Mestu 5 gl. — G. Wisjan iz Trsta 14 gl. 20 kr. — Č. gosp. J. Stabuc, kap. pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, iz nabiralnika v gostilni gosp. Pernata 5 gld. — G. prof. Anton Štritof v Kranju nabral 20 gld. — Č. g. Josip Grašič, župnik v Bermu pri Paznu, daroval 5 gld. — Č. g. Matej Preželj, župnik v Mavčičah, 5 gld. — Gdč. Adela Pfeifer, poštna upraviteljica na Vinici, nabrala v veseli družbi 3 gld. 70 kr. — Mohorjani v Ratečah na Gorenjskem po č. gosp. župniku Lav-tilarju 2 gld. — Planinski čitalničarji po gosp. Al. Gratnerju 13 gld. 50 kr. — Ob prvem predavanju preč. gosp. prvomestnika Tomo Zupana o družbi sv. Cirila in Metoda dne 4. decembra se je nabralo v »Slovenski krščansko-socijalni zvezi« v Ljubljani 7 gld. 95 kr. — č. gosp. župnik Mart. Meško 2 gld., č. g. kapelan Ivan |Zadraveo 1 gld. in slav. »Bralno društvo Kapelsko« 2 gld.
—	Č. gosp. konz. svetnik dr. Jos. Dolenec za Miklavža 10 gld. — Č. g. Avguštin Skočir, kurat v deželni bolnici v Gradcu, doneske za 4 mesece (september, oktober, november in december) 20 gl.
—	Žužemberška podružnica po č. gosp. kapelanu Henriku Povšetu 20 gld. — Darovali so v Loki p. n. gg.: I. Tomažič 2 gl., dr. A. Arko, E. Bur-
dyk, F. Kumer, A. Kumer, S. Peharec, B. Bežek, I. Eder, V. Premk, I. Zdražba, J. Premk, N. Lenček, B. Krener, S. Flis, J. Pavlič, L Lušnik, J. Klobovs, I. Koceli, M. Žigon, K. Pehar, G. Car-man, A. Iloman, M. Juvan, T. Hafner, F. Bene-dičič, J. Zettel, V. Lušnik, A. Gašperin, L Lav-rič, J. Jelovčan, G. Majer, I. Hafner, L. Hafner, A. Hafner, M. Debelak, V. Košir, P. Logonder, F. Šink, I. Košir, F. Dolenec, I. Demšar po 1 gld., I. Bregant, M. Brentež, I. Flis, A. Demšar, M. Je-senko, M. Dolenec, M, Maček, I. Maly, A. Sušnik, F. Sušnik, 1. Debelak, A. G., F. Vernig, J. Okoren, J. Šubic, M. Klun, A. Molinaro, A Jamnik, I. Žužek, A. Hafner, I. Kaiba, J. Košir, Hafner, J. Zeller, J. Dolinar, Gaber, A. Leskovec, F. Cadore, J. Gašperin, J. Demšar, J. Kalan, I. N., vsi po 1 krono in M. Trdina 30 kr. — V Kranju so pa darovali p. n. gg. : C. Pire 1 gld. 50 kr., dr. V. Kušar, Al. Lavrenčič, V. Majdič, Iv. Maselj, Ant. Peterlin, Fr. Peternel, Mara Rakovec, dr. E. Šav-nik, Anton Stritof, dr. Josip Tominšek, Iv. Vari in And. Žumer po 1 gld., M. Bregant, Franja Eržen, Em. Jurman, T. Majdič, Mar. Mayr, Ferd. Polak, A. Praprotnik, Vil. Rus, Ferd. Sajovic, Janko Sajovic in Ana Šumi po 50 kr. — Bog plačaj vsem dobrotnikom in vzbudi potrebni družbi še mnogo podpornikov v tekočem letu. Blagajn ištvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Tretji izkaz prispevkov slovenskih občin za cesarjev spomenik. Darovale so nadalje: Cerklje pri Kranju 30 gld.; Št. Jurij pri Kranju 25 gld.; Dolenji Logatec 50 gld.; St. Vid nad Ljubljano 80 gld.; Jelšane 30 gld.; Sv. Križ pri Ajdovščini 25 gld.; Trebnje 20 gld. in II. Bistrica 20 gld.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 12. decembra. Cesar je vsprejel barona Banffyja v jednourni avdijenci. Poslednji je nato konferiral z grofom Golu-hovskim, s Kallajem in grofom Thunom. Zvečer odpotuje Banffy v Budimpešto.
Dunaj, 12. decembra. Cesar je posebno prijazno vsprejel Banffyja ter mu mej drugim dejal: „Le vztrajajte na svojem mestu, jaz pa vztrajam na vaši strani."
Dunaj, 12. decembra. Državni zbor bo imel v torek in četrtek po dve seji, ker vlada želi, da se vsprejme v zbornici zakon o krajevnih železnicah.
Dunaj, 12. decembra. Z ozirom na zopet pričeto obstrukcijo od strani opozicije v državnem zboru se je cesar izrazil: „Žrtvoval sem grofa Badenija, ker sem upal, da se s tem res doseže mirno zborovanje; ker pa je bila ta žrtva zastonj, nisem več pripravljen donašati talcih žrtev brez koristi.
Dunaj, 12. decembra. Poljski klub je imel sejo o položaju ter sklenil vztrajati na dosedanjem stališču. — Poslanec Gnie-Wosz je naznanil, da se je spravil s cerkvijo in storil vse, kar mu je bilo storiti zaradi dvoboja.
Dunaj, 12. decembra. Ministrom za Hrvatsko in Slavonijo je imenovan Ervin Oseh. Včeraj je položil prisego v cesarjeve roke.
Dunaj, 12. decembra. Poročila, da sta poslanca Trum bič in Peric izstopila iz slovanske krščansko - narodne zveze, niso resnična.
Budapešta, 12. decembra. Zaradi predsedstva vlada dela na to, da se napravi kompromis mej večino in opozicijo. —- Bivši predsednik Szilagyi je prišel včeraj na Dunaj.
Budimpešta, 12. decembra. Poročila iz dunajske državne zbornice so vzbudila pri liberalni stranki veliko zadovoljnost.
Budapešta, 12. decembra. Volitev predsednika vrši se v ponedeljek, 19. decembra. Vladni kandidat za predsedniško rooeto, Štefan Tisza, ima prav malo nade na zmago, ker se je proti njemu izjavil tudi jeden del •članov liberalne stranke. V krogu te stranke se imenuje posl. Bela Lukacz kandidatom «a predsedniško uiesto.
Budapešta, 12. dec. Dosedaj je podpisalo načrt posl. Kol. Tisze 241 poslancev. Pet podpisov od strani liberalne stranke še pričakujejo. Ker bodo predlog podpirali tudi hrvatski poslanci, sme vlada računati na zmago.
Zagreb, 11. decembra. Okrajni načelnik Strgar je pri dopolnilni volitvi za okraj Pi-sarovina zavrnil kandidaturo opozicijonalnega kandidata profesorja Pasa rič a, „Obzoro-vega" urednika, ker se nahaja sedaj v ječi. Izvoljen je bil nato s 43 od 315 glasov vla-dinovec Vuksan. Volilo ga je le osein ne-uradnikov.
Pariz, 11. decembra. Špansko-ameriško mirovno pogodbo so pooblaščenci podpisali sinoči ob 9. uri.
Dunaj, 13. decembra. Poslanec Leni i seli je v zbornici predlagal, naj se prične razprava ob odgovoru grofa Thuna na interpelacijo zaradi rabe nemškega jezika na Koroškem, Štajarskem in Primorskem, ter zahteval za svoj predlog glasovanje po imenih. Pri glasovanji je bil Lemischev predlog odklonjen z veliko večino, ker so se antise-miti in liberal. veleposestniki umaknili glasovanju. — Potem je sledila razprava o vredbi plač državnih služabnikov.
Dunaj, 13. decembra. Splošno se govori, da bo vlada v gosposki zbornici v soboto zasedanje državnega zbora preložila.
Dunaj, 13. decembra. Mej vlado in mladočešk. poslanci je nastal raz-por. češki poslanci zahtevajo, da vlada v bodočem zasedanju deželnega zbora odgovori na adreso večine češkega dež. zbora, vlada se pa temu odločno upira.
Dunaj, 13. decembra. V državnem zboru bodete rešeni le še predlogi o uravnavi plač služabnikov in o krajevnih železnicah.
Dunaj, 13. decembra. „Fremdenblattu odgovarja na članek „Hamb. Corr.", ki se peča še vedno z znanim odgovorom grofa Thuna in ki dostavlja: „Vsekako ima grof Thun dovolj prilike premišljevati, kje naj avstro-ogerska monarhija išče svoje zaveznike in svoje nasprotnike". „Fremdenblatt" odgovarja, da je grof Thun že toliko politik, da ve razločevati mej prijatelji in sovražniki, in že tak minister svojega cesarja, da pozna zveze cesarjeve in ve presojati vrednost takih zvez za oba dela.
Dunaj, 13. decembra. „Wiener Abend-post" izjavlja, da se v železniškem ministerstvu sicer resno proučavata načrta za predilsko in železnico čez Ture, da pa se vlada še ni odločila za noben načrt.
Dunaj, 12. decembra. Deputacija poštarjev Baar, Hoppe, Šchrey, Stoisser je bila danes od cesarja milostljivo sprejeta. Po besedah vladarjevih, da se bode s to zadevo natančno bavil, je upati, da se usoda poštnega deželnega osobja kmalo zboljša.
Dunaj, 13. decembra. Napetost mej na-učnim ministrom in mej slovenskimi poslanci je vedno večja, povod temu so šolske razmere na Spodnjem Štajerskem, kjer vlada pospešuje germanizacijo slovenskih šolarjev.
Dunaj, 13. decembra. Od ruskega cara predlagani mirovni shod je preložen do maja zaradi nejasnih mejnarodnih političnih razmer.
Trst, 13. decembra. Agitacija proti osnovi hrvatske gimnazije v Pazinu je od strani Italijanov vedno hujša. Po vzgledu dežel, odbora pripravljajo izjave vse laške občine ter se bodo sklicevali tudi ljudski shodi. Isto baje store Hrvati in Slovenci za osnovo gimnazije.
Zader, 12. decembra. Včeraj zjutraj ob polušestih so čutili na raznih krajih Dalmacije precej močan potres.
Budimpešta, 13. decembra. Listi opozicije pišejo, da bo opozicija v zbornici porabila vsa sredstva, da podere sedanjo vlado. Glasilo katoliške ljudske stranke poživlja volivce podpirati opozicijo, ker deluje na propad sedanje liberalne vlade in sploh liberalizma. (!)
Berolin. 13. decembra. Državni tajnik Bulow je v državnem zboru v daljšem go-
voru zavračal trditve nekaterih krogov, češ da je vslod govora avstrijskega ministra grofa Thuna trozveza precej omajana. Govornik je naglašal, da je trozveza tako trdna, da jej ne more škodovati nobena taka izjava.
Pariz, 13. decembra. Vsled poročil raznih listov o prihodu Dreyfusa se vlada boji večjih nemirov in jo izredno pomnožila stražo v vseh delih mesta. Vsi kolodvori so zastraženi.
Pariz, 13. decembra. Ministerski predsednik Dupuy je za dobo treh mesecev odstavil župana algirskega, ker je kot antisemit na nekem shodu bičal sedanji zistem.
Carigrad, 13. decembra. Veliki knez Nikolajevic dospe na obisk sultana povodom otvoritve spominske cerkve v Galatariji.
Hennebergova svila
od 46 kr. do gld. 14 65 meter — jedino prava, ako se naroči neposredno od mojih tovarn — črna, bela in bar-veua, — najbolj modemih tkanin, barv iu vzorcev.
Na zasebnike poštnine in carine prosto, na dom. — Vzorol obratno. — Ovojni pismeni porio v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
51 (u. in kr. dvorni zalasatelj) v Curlhu. 11 1
ko;
10. decembra. Angela Vrenk, železarskega čuvaja hči, 3 mesece, jetika.
V bolni&niei:
8 decembra. Ivan Dovč, črevljar, 38 let, jetika.
9. decembra. Franc Kocijan, dninar, 51 let, pyelone-phritis.
Meteoroiogično porodilo.
Viiina nad morjem 30ti-2 iu.
12
13
Cm op»-■av&cja
9. ne er
7. zjutraj 2. popol.
Stanje laroiuotra v mm
i i rnpera-
tura i Votrovi
yo Olzijul
743 7 740 0 789 4
-18 i «1-
mik
rt.it>«
metfla
-1-8 13
si. jiali. si. ssvzh
megla del. lasno
- *
5 * m
S 3 ■ * . M
^ s ►
0-3
8redn>» vSerajinja ipmporAtur* —1 2°, za 0-1" nad noru aloao.
g	5
§	f
S-	®
£>	te
h	*
«	-C
.g
in	;š
o	o
'P	_
A	J
<a	>
(A	« 0)
S,
O
A
•pH N
4 1
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenjn, želodčnem kataru. slabem želodcu pomanjkanju slasti do jedi. zgagi itd., ter katarlh v sapllih. zaslizenju, kašlju in (III.)	hrlpavosti.	1—50
Henrik Mattoni v Glesshubl Sauerbrunn.
V Ljubljani »e dobiva v vseh lekarnah, vetjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinanii in vinom.
Uljudno naznanjam, da sem se s svojo mlekarno preselila izpod semenišča na
Francovo nabrežje št. 27
v Kendovo hišo za vodo.
872 3-1
Fani Fabljan,
mlekarna.
Organist
cecilijanec) inv	■■ srn. se sprejme
v župniji Šmartno pri Gornjem Gradu. Več se izve pri cerkvenem predstojnistvu.
Šmartno pri Gornjem Gradu, 5. dec. 1898.
858 3-3
Jak. K Itak, župnik.
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
JBORO",
ki je glasilo slov. katol. akadem. dijaštva.
Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V.. Matzleinsdorferstrasse 76, IV , 30.
Br. 284.
871 3-1
C
Natjecaj.
U stolnoj crkvi djakovačkoj ima se dne 1. veljače 1899 popuniti izpražnjeno jedno mjesto
koralnoga pjevača
tenore primo eroico. Natjecatelji imaju svoje molbe podpisanomu podneti najkašnje do 15. sieč-nja 1899.
S tim mjestom skopčana je godišnja plača
i to:
1.	U gotovom 600 for. (šest stotin forinti),
2.	stan u naravi, odnosno relutum od 100 for. (sto forinti),
3.	šest hvati gorivih drva.
Natjecatelji moraju se izkazati, da su tjelesno podpuno zdravi i da nisu 40. godinu prekoračdi; zatim da su iiguralnom i koralnom pjevanju po-svema vješti.
U Djakovu, dne 9. prosinca 1898.
Stolni kaptol u Djakovu.
„Finger"!
Plzenjske pive grenčeč,
najboljše sredstvo zoper težave v želodou,
je dobiti v Ljubljani pri 864 2—1
I^1. Pettauer-ju, trgovcu z dišavami.
f Najboljše in najzdravejše kadenje
je brezdvomno ono z
Nibrathon-om".
Pristno le z varstveno znamko »otročjo glavo*.
Majhen zvezek zadostuje, da 6-6 zvezkov tobaka stori blago-vkusnega , prijetnodišečega in zdravega.
Edini Izdelovalec
Tli. KEorath
v Gradcu, proditjalulea dišav ,,zum liiber
Za Kranjsko prodaja na debelo Fr. Fettauer
v Ljubljani. — Mali zvezek 10 kr., velik 30 kr., 12 malih ali 4 veliki zvezki franko po povzetji gld. 1-26. 816 10—4
Kar sem jaz proti g. Franc Kovaču, mesarju in go-, stilničarju govoril, da je on od mene omenjeno meso prodajal. m resnica, in nimam proti njegovi mesnici nič slabega omeniti, ravno nasprotno.
Novo mesto, dn6 9. decembra 1898. 870 i -;__Franc Stamcar, dimnikar.
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da prevzemam in izvršujem točna naročila na	294 37 — 36
kavo, tuj, olje, rlž, makarone, delta, saoiB, rlha, it 1
PoSiljatve v omotih po 5 klg. oddajam po poŠti, ona od 30 klg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žel6 o raznih prilikah nabaviti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje itd.
Glavni moj namen Je razpoiiljati dobro blago ln po nizki oeni.
Cenike dopoSljem radovoljno in brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in morem dajati blago po tako nizkih cenah, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem
Ernest Pegan v Trstu,
ulica S. Francesco St. 6.
Št. 42493.
Razglas.
868 3-2
Podpisani mestni magistrat daje s tem naznanje, da se bode vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 29 novembra letos od 15. t. m. naprej prodaja drva premestila s cesarja Jožefa trga, odnosno s Poljanskega nasipa na sv. Jakoba trg in na dalje le na tem mestu dopuščala.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 5. decembra 1898.
Št. 13156.
Razglas.
873 3-1
V deželni blaznici na Studencu se bo zgradilo jednonad-stropno, prosto stoječe poslopje za stanovanje zdravnikov; na oba že obstoječa oddelka za besne pa se bo postavilo še jedno nadstropje.
Za oddajo tega dela se razpisuje znova
pismena ponudbena obravnava
do vštetega dne 23. decembra 1.1. do 12. ure dop.
To delo se bo oddalo le jednemu glavnemu podjetniku proti plačilu po pavšalnih zn> skih za dovršeno delo ter se bodo torej sprejemale le take ponudbe.
Dotični stavbinski podatki, namreč pogoji, načrti, popis stavbe, so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada na Turjaškem trgu št. 4 v navadnih uradnih urah.
Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do 23. decembra t- I. do 12. ure dopoludne oddajo pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega.
Ponudbe morajo bili kolekovane in zapečatene z napisom na zavitku : »Ponudba za zgradbo poslopij na Studencu«. Vsaki ponudbi se mora priložiti 2000 gld. jamščine. bodisi v gotovini, bodisi v hranilničnih knjižicah, ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po kurzni ceni, če ta ne presega minimalne vrednosti.	v
Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da so mu znani vsi zgoraj omenjeni stavbinski podatki ter da se pogojem podvrže.
Ponudniki naj zapišejo razločno s številkami in besedo, kateri pavšalni znesek zahtevajo za obe hiši za besne in za hišo za zdravniško stanovanje, ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan in lastnoročni poapis.
Deželni odbor si pridržuj pravico, izmed ponudnikov po svojem prevdarku izbrati si podjetnika ne glede na to, koliko kdo zahteva ali pa tudi razpisati novo obravnavo.
Oziralo se bo le na pismene, v razpisni dobi došle ponudbe.
Glede varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki na splošne pogoje.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 12. decembra 1898.
Koverte 8 firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
Služba organista»cerkvenika
ki naj bi se ob jednem pečal s kakim rokodelstvom, se odda z novim letom. Zuurad Ajdovee,
pošta Žužemberk. 856 3-3

Odvetniškega koncipijenta
proti dobri plači i š 6 e
DR- JOSIP FURLAN,
advokat v Ljubljani	859 3—3

Od 1. novembra nadalje:
Dunajska cesta št. 6,
poleg lekarne Piccoli.
Ilustrovane cenike pošiljam na zahtevanje brezplačno.
Fras Primožič,
Sv. Petra cesta 34
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
|| Prva naiveeža kranjska tvrdka. j|
X . X X
jermenar in sedlar X *
lijubljana, X
priporoča se slavnemu ^ občinstvu in prečastiti ^ duhovščini v vsakoršno
izdelovanje £
* jermenarskih in sedlarskih proizvodov, *
x
katera okusno, trpežno in ceno izvrSuje.
Ravno tam je velika zaloga različnih konjskih oprem za vožnjo ln Ježo itd. — Izdelovanje jermen za Stroje, mline ln zvonove.
Poprave se dobro in po ceni izvršujejo.	471 60—46
Zunanja naročila se vestno in točno izpolnjujejo.	^
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
s
I > u 11 a j s k a borza.
Dni 12. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.	15 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	»	10 »
Avstrijska zlata renta 4°/„......120	»10»
Avstrijska kronska renta 470 , 200 kron .	101	»	20 »
Ogerska zlata renta 4°/0.......120	»	15 »
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»	70 »
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	914	»	— »
Kreditne delnice, 160 gld..............358	»	— »
London vista...........120	»	65 »
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	59	»	02'/j*
20 mark............11	»	80 »
20 frankov (napoleondor)............9	»	66'/j»
Italijanski bankovci........44	»	45 »
C. kr. cekini......................6	»	70 »
Dnč XI. deoembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 5°,0 .
»	» dolenjskih železnic 4%
166 gld. 50			kr
159	»	—	»
193	»	—	>
98	»	90	>
138	»	25	>
130	»	50	>
107	»	70	>
112	»	—	>
98	»	25	>
98	»	—	»
220	»	—	»
180	»	15	>
125	»	25	»
99	»	50	>
Kreditne srečke, 100 gld..............203 gld. 60 k
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld........85
St. Gen6is srečke. 40 gld.......84
VValdsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3510
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	430
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	63
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	114
Montanska družba avstr. plan.....196
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	173
Papirnih rubljev 100........127
60 50 50 50
25 76
75 50 37
JCSJT Nakup in prodaja "JLZE vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M KI II C U B"
I., Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
iD^T Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosege kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti aSJT naloženih (tlavnic. IS