Letošnji prvi maj v Trstu in ozemlju bo manifestacija za zaščitenje male in srednje trgovine, male industrije, obrti in malega kmeta ra PHIHORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi g« □« vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 18 do 18 • Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 Ur. finanČDi tn pravni 60 lir osmrtnice 70 Ur. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtler> 750, polletna 1400. celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55.165. 330. 650 din. Poštni tekoči račun ra STO ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun ra Jugoslavijo ^to IV - Cena, 1fi lir - 6 jugolir - 2.50 din Postuuia piačana TRST petek, 23.. aprila 1948 gotov.n 3pcdizione m abbon »:: d- jf artj D W ti' ti f - 0 r PRVI MAJ 1948 V TRSTU IN TRŽAŠKEM OZEMLJU MANIFESTACIJA PREBIVALSTVA TRSTA IN OZEMLJA za ®ir in spoštovanje mednarodnih obveznosti; 24 združitev vseh poštenih v borbi proti kolonizatorskim načrtom imperializma; M enotno fronto delavcev, kmetov in naprednih izobražencev; 14 združitev vseh delavcev v enotni sindikat; 24 enotno žensko fronto; 24 enotno mladinsko fronto; 14 bratsko sožitje med Italijani in Slovenci; 14 volitve v javno upravo, Id naj zagotovijo prebivalstvu sodelovanje v organih jav-ue uprave. MANIFESTACIJA 24 zajamčenje tradicionalne funkcije Trsta kot prehodne luke s prijateljskimi odno-šaji z vsemi sosedi; 14 jamčenje oživitve tržaškega gospodarstva, ki je bilo tako hudo prizadeto od sedanje gospodarske politike; 24 Preprečitev uničenja naše industrije; 24 ukrepe, ki naj omogočijo zaposlitev brezposelnih. MANIFESTACIJA 24 ukinitev odpuščanja delavcev; 24 znižanje cen; 24 nadzorstvo nad cenami, preskrbo in racioniranjem vsega blaga, ld je za življenje nujno potrebno, ki ga mora izvajati prebivalstvo; 24 Popolno revizijo obdavčevalnega sistema (davki in pristojbine); ob^4vrenje po dohodkih; 24 zaščitenje male in srednje trgovine, male industrije, obrti in malega kmeta. MANIFESTACIJA k* bo dokazala, da hočejo biti Tržačani gospodarji v lastni hiši. Ta manifestacija bo resen opomin vsem sovražnikom tržaškega ljudstva, vsem šovinistom, ki izkoriščajo narodnostna čustva za svoje protidemokratično in protiljudsko delovanje. NAJ 2TVT PRVI MAJ PRAZNIK VSEH DELAVCEV, KI SE BORIJO ZA KRUH, Mir in NAPREDEK! NAJ 2IVI PRVI MAJ, MANIFESTACIJA MIRU V BORBI VSEH DEMOKRATOV PROTI IMPERIALISTOM IN VOJNIM HUJSKAČEM! Poslanci PrimorsKe in Istre 0fwič v zvezni snunscini FLRJ r,,llfusJ”'rovne pogod.be z Italijo tla: m - novi Jugoslaviji, v to ‘Predstavniško in zakono-s--•n . an,w0, ne prihaja v tej i 1*e1 marv"t *e * tem , j„ 7° Poletne tčžnje sloi-en-j.^iin . naroda teh po- i »a ., svobodo in neodvisnost ,(i uPno državno življenje z N, Z**'* Sima je nadalje iz-' tn .,styo Slovenskega Pri-' h*1* 1VonJ ,edc1 sodeluje z*osta-%l M’ZVOnskiml nnrodi Pri #- Wfce in pri izgraditvi so- cialiama. Pri tem je poudaril,, uda popolna enakost v pravicah vseh narodov nove Jugoslavije in popolno priznanje osnovnih, narodnih, političnih in kulturnih pravic narodnih manjšin nudita vsej Italijanski narodni manjšini in njenim predstavnikom v tej skupščini, kakor tudi v vseh ostalih predstavništvih naših ljudskih oblasti popolno zadoščenje za njihove težnje m uresničitev ciljev borbe, v kateri so ramo od rami s slovenskim in hrvaškim ljudstvom in z vsemi o-stclimi jugoslovanskimi narodi sodelovali)). Končno je predsednik Simič omenil odnošaje Jugoslavije z Italijo In izjavit, da je jugoslovanska vlada že storila m da bo tudi v bodočnosti napravila vse, samo da bo prišlo do rešitve vprašanja dobrih odnosov z Italijo. Neki italijanski poslanec iz Istre se je zbornici zahvalil za sprejem in obljubil, da bodo v Jugoslaviji živeči Italijani pod vodstvom mar-šcla Tita sodelovali pri izvedbi petletnega načrta. Te svoje težnje in želje so narodi P°*odba B - Bolgarija h! U’ ki ea 22 (T4nJug) — Na ban-..^dor „ ^ Priredil bog a reki am-vf ®acii! , 4ast bolgarski v.adni ‘*jonom Italijanov, da so s tem da so volili za dar ja, da niso b.le svoboden izraz ljudske volje zaradi terorja in številnih potvorb v kor st krščanske demokracije. Dop.snik »Borbe* ugotavlja, da je med drugimi vo.il tudi angleški državljan Charles Davis v volrfnem okrožju št. 178 v Neaplju. Ko so ugotovili goljuf.jo, je Dava baje izjavil, da je bil povabljen v občinski urad. kjer so mu izročil volivni listek. Kaj naj bi dejali, iia-daijuJe »Borba*, o številnih anglo-ameriškh opazovaCcih, ki so lahko obiskali volišča ter volih ne enkrat pač pa desetkrat? Zato se lehko zatrjuje, da predstavljajo italijanske volitve vol.vne goljufije, ki Ji ni para in ki se lahko pripeti v onih državah, ki so na stežaj odp-le vrata reakc onarntm silam mednarodnega kapitalizma. Dr. Vilfan o razdelitvi Palestine LAKE SUCCiESS, 22. — Na današnji seji politične komisije OZN je jugoslovanski delegat dr. Vilfan izjavil, da je treba sklep glavne skupščine glede razdelitve Palestine na vsak način izvesti. Pri tem je obtožil vlado ZDA in Anglije, da hečejo vsiliti enostra/nsko rešitev, ki naj bi podpirala njihove petrolejske interese na Srednjem vzhodu in njihova vojaška oporišča v vzhodnem Sredozemlju. Pred politično komisijo je prvič nastopil predstavnik židovsks agencije, ki j« dejal, da bo 6. maja t. 1. ustanovljena židovska država in da bo s tem dnem tudi pričela delovati. Agencija Fiance Presse pa po-. , ... ... roča iz Damasks, da se na meji demokr.stjane. vol li za suženjstvo koncentrira sirijska voj- svoje države. Jugoslovanski tisk obširno piše o I izidih italijanskih volitev ter pou- I ska in da bodo njene čete, kakor tudi čete drugih arabskih vojsk prekoračile meje Palestine. dne po radiu, da Gardner ne na-merava sprejeti delegacij prebivalstva, temveč le delegacije raznih organizacij. Tako je v teku dopoldneva sprejel delegacijo SIAU, katera Je na iznesen protest dobila odgovor, da člani SIAU ne bodo mogli prirediti zborovanj n ti na trgu Unita, niti na trgu Garibaldi, kar pomeni, da okupacijska oblast še vedno vztraja pri svojih namerah. da bi razdelila mesto v dva dela. Na vprašanje, zakaj je bila policija odsotna pri atentatih v zadnjih dneh, je polkovnik odgcvcril. da mu o stvari nj nič znanega. Tak odgovor amo prav za prav kar pričakovali, ker bi nas drugačen stvarno začudil. Dejstvo, da polkovnik Gardner odklanja sprejem delegacij in noče prisluhniti protestom širokih slojev prebivalstva, pa kaže, da se odgevomosti posameznikov za sleherne posledice, ki bi jih prineslo uveljavljanje znanih namer okupa-oljskih oblasti, tečno podčrtavajo. Vsako izgovarjanje in »diplomatska* uradna poročila tipa g. Alreva Varnostnemu svetu bodo zato kasneje odveč, ker Je prebivalstvo v naprej opozorilo, da ne bo dopustilo neofašističnih provokacij in terorističnih akcij, s katerimi bi ob delitvi mesta pcskučali neofašisti ustrahovati preb!valstvo. Prav ta ko pa je prebivalstvo tudi v na. prej opozorilo, da ne more dovoliti, da bi kdor kol. z odrekanjem mest. nega središča kratil delovnemu ljudstvu ne le tradicionalne prvomajske manifestacije, temveč svobodo govora :n zborovanja sploh. Protest gotp. delegacije FL9J zaradi kraje pakete v TRST, 22. (ATI) _ Jugoslovanska gospodarska delegacija na anglo-^rteriškem področju Tržaškega ozemlja je poslala glavnemu startu clvUite policije In *Pla-ning and Advisorg Office» vojaške komande v Trstu 10. t. m. protestno pismo zaradi poškodovanja in odpiranja pri prevozu preko anglo-ameriškega področja Tržaškega ozemlja zavojev, ki jih pošiljajo v Jugoslavijo jugoslovanski izseljenci iz ZDA in Kanade. Pismo ugotavlja, da je od leta 1946 do danes zmanjkalo v Trstu S9S paketov, ki so bili poslani v Jugoslavijo, ž85 je bilo deloma izpraznjenih, 174 poškodovanih, jts pa so sneli spremne listke, tako da ni bilo mogoče verificirati vsebine. Jugoslovanska gospodarska delegacija ugotavlja, da do sedaj niso izsledili nobenega krivca ter zahteva, da te izsledijo in kaznujejo kakor tudi, da tukajšnje oblasti zagotovijo, da bodo pod vzele potrebne ukrepe, da se v bodoče to ne bo več dogajalo. Tudi na Madžarsken ameriški vohuni BUDIMPEŠTA, 22. — Oblasti so odkrile vohunsko organizacijo ln »o pri tem aretirale okoli 20 vohunov, ki so pošiljali vojaške in diplomatske tajnosti madžarske vlade funk cionarjem ameriškega zastopstva v Berlinu in Budimpešti. NADALJEVANJE RAZPRAVE PROTI GESTAPOVSKIM OVADUHOM Gestapovci so se vdinjali v službo imperialistom Izrabljali so svoje visoke položaje, na katere so se spretno vrinili za vršenje svoje špljonske službe * Ogromno zanimanje za razpravo LJUBLJANA, 22. — Na današnji razpravi proti gestapovskim ovaduhom je izvedlo sodišče zaslišanje obtožencev o njihovem vohunskem de-lovanju v povojni dobi. Prv: je prišel na vrsto obtoženi Diehi, ki Je priznal vsa pod Obtožbo stavljena dejanja, zlasti, da Je imenoval gestapovskega agenta Puf-flerja za ravnatelja steklarne v Hrastniku, čeprav je dobro vedel za njegovo delovanje. Nato je izpove-oal, da ga je soobtoženi Presteri pridobil za agenta inozemske vohunske službe in da se je dogovoril z njim, Ha mu bo kot član kontrolne komisije LR Slovenije dajal vse podatke gospodarskega značaja. Na vprašanje predsednika sodišča Je Dithl potrdil, da je vedel, da Jo Presteri agent tuje špijonažne organizacije in da je kot takemu izročil tudt gospodarske in tajne podatke, ki so se nanašali na petletni načrt, na proizvodnjo, na splošen gospodarski položaj, na razvojne iz-glede domače industrije in podobno. S. tem v zvezi sta mu soobtožena Kranjec in Barle dajala nadaljnje tajne podatke. Na zadnjem sestanku s P:e6terlom leta 1947 mu Je ta dal točna navodila za Sabotažna dejanja. Nato je prišel na vrsto obtoženi Osvald, bivši namestnik ministra za industrijo, ki je zlorabljajoč svoj visok položaj prav tako imenoval za svoje sodelavce največje gestapovske agente. Priznal Je, da Je Diehlu dal važne infouaacije, čeprav je vedel, da je vohun in da se )e zavedal, da vrši tud; sam vohunstvo v korist neke tuje sile. Posebno važne funkcije Je poveril soobtoženemu Kranjcu, Barletu in Puf-flerju. Nadaljnji obtoženec Presteri Je Izjavil, da Je bil v zvezi z nekim vohunskim centrom, ki je imel sedež na Dunaju, od katerega Je prejel nalog, naj gre v Jugoslavijo, kjer bo že določenim agentom dal potrebna navodila za vohuniSko delovanje. Presteri je porabil prv:č to priliko, ko se Je vršil kongres b.v-š‘h španskih bojevnikov. Tedaj se je v Beogradu sestal z Diehlom. k| je pristal na sodelovanje ln sprejel določene nailoge aa izvedbo sabotažnih akcij v industriji. Drugič je bil Presteri v Jugoslaviji Oktobra 194«. Tedaj se je sestal z Diehlom v Ljubljani, s katerim Je organiziral službo kurirjev in izbiro novih a, gentov. Na svojem tretjem potovanju v Jugoslavijo se ja segtal s obto- I ženim Barle tom, kateremu je poleg | drugega naročil, naj mu pošlje članke, ki so izšli v jugoslovanskem ti-I sku glede položaja na Koroškem; V razgovoru i obtoženim Jurani-čem je Presteri temu zaupal, da je vohunski center n4 Dunaju poslal v Jugoslavijo tuje novinarje z nalogo, da organizirajo mrežo vohunov. Obtožen. Kranjc je po priznanju svoje krivde izpovedal, da mu je Osvald predlagal, naj bi šel v London, kjer bi prišel v stik z važnimi osebnostmi. Prizna: je nadalje, da Je omogočil tudi sabotažna dejanja in da Je Diehlu preskrbel važna roročila. Glede sabotaže pri znanstvenem proučavanju se obtoženi sklicuje na to, da te ni vršil, da pa je res, da se Je v laboratoriju bav« samo * »abstraktnim študijem*. Pri tem Je Javni tožilec ugotovil, da je ravno obtoženi Kranjc sabotiral znanstvena raziskovanja v korist Jugoslovanska industrije, da bi s tem onemogočil izvedbo petletke. Proces se nadaljuje in zanj vlada vedno večje zanimanje ljubljanske-ba prebivalstva. Pred sodnim poslopjem se zbirajo pred zvočniki velike množice ljud tva, id naravnost zapirajo večkrat ve* cestni promet. Illusione... Dvojna Igra imperialistov Istočasno s brozojavkami, ki jih v imenu nič oranj kot vsega tržaškega prebivalstva pošilja «sindaco» tržaški, (ki so ga na to mesto menda prav zaradi tega postavili angloameriškl imperialisti), predsedniku italijanske republike De Nicoli in kanclerju De Gasperiju, kako po demokri-stjanski zmagi Trst nestrpno pričakuje trenutka priključitve k Italiji, istočasno dejal bi na minuto, pa se iz Washingtona Cuje glas podtajnika ameriškega-zunanjega ministrstva Lovetta, kako razlaga novnarjem, da s to tako razkokodakano priključi vijo ne bo prav nič, Ce ne bo tudi Sovjetska zveza na celo zadevo pristala... Sovjetska zveza Pa je v svojem odgovoru na tristransko noto imperialistov že povedala svoje mnenje, ki je popolnoma enako mnenju in zahtevam tržaškega slovenskega i« italijanskega delovnega ljudstva ter delovnega ljudstva Jugoslavije in Italije. Glasi se: spoštovanje podpisane in ratificirane mirovne pogodbe z Italijo. Podobne in še bol) goreče brzojavke je obema omenjenima italijanskima državnikoma poslal tudi tajni istrski CLN vseh istrskih esulov, ki so 15. t. m, na bivšem trgu Impero kričali »Vi-va duce» in »Viva fascismo* in tako najbolje dokazali, zakaj so postali esuli (nova Jugoslavija se namreč s fašisti ne šali!) ter najbrž tudi sMovimento sociale italiano per la Venezia Giulia e Dalmaela* in v brzojavkah izražali upanje, da bo vsa Julijska Krajina nič manj kot vsa Dalmacija s takilemi imperialističnimi tristranskimi predlogi priključena k svoji materi do-mov ni. Pač, pri jedi raste tek. Toda, glas mistra Lovetta, ki je pred volitvami bobnal italijanskim nacionalno sentimentalnim ušesom o prelepem preitalijan-sfcem Trstu v De Gasperijevi Italiji, ta glas tega istega -mistra Lovstta pravi sedaj: Nič Jte bo.„ brez pristanka Sovjetske zveze. Tako je. Ce pa mslijo manije-stanti, ki so se 15. t. m. drli po Korzu in na Velikem trgu, da obljuba dela dolg, so se glede teh amerikanskih obljub seveda močno zmotili. Tudi sam pe Gasperi, ki se je že pred volitvami'obvezal podrediti se popolnoma Trumanovim ukazom, je včeraj podal izjavo novinarjem, v kateri je dejal, da s Trstomi pač ne bo tako lahko in da bo treba še precej počakati itd. Illusione, dolce chimera.... Obljube so delali le pred volitvami, da bi s tem, kot smo že stokrat poudarili (in imeli vseh stokrat prav), italijanske volivce nagnali, da oddajo svoje glasove De Gasperiju. To se )S~v precejšnji meri zgodilo; njihov cilj je dosežen, obljuba pa ostane lahko še naprej obljuba. Glavno je zanje, da ostanejo v Trstu, k; je tista prava vojaška baza, tako uporabna za vsak primer napada proti Balkanu ■ m srednji Evropi Seveda s tem še ni rečeno, da si bodo kaj podobnega žmishli čim bodo rabili sredstvo za novo vojnohujskaško izzivanje v tem delu Evrope. Trst je tako pripraven za take stvari! Da bi bolje uspevali v svojih namerah pa ga hočejo sedaj razdeliti na dva dela, kakor Jeruzalem tn Palestino, kakor Indijo in druge kolonije po stari kolonizatorski imperalističrJ praks!.... Pri vsem tem pa je zelo značilno tudi dejstvo, da je italijanska vlada dolgo, dolgo časa ignoriralo tisti del Tržaškega ozemlja, ki ga upravlja jugoslovanska armada. Sele pred nekaj dnevi je opol-nomočeni italijanski minister Guidotti opravil svoj vljudnostni obisk pri komandantu VUJA v Kopru, kar je šlo sicer malo na živce ttajnemu istrskemu CLN-u ln njegovi rodni sestri tGiun-ti* italijanskih nacionalističnih strank v Trstu. Legi pa je bilo naravnost tesno okrog srca. Tako torej italijanska. vlada po eni strani — seveda vse pod vrhovnim vodstvom Trumana — ignorira teritorialno več kot polovico Tržaškega ozemlja ln obe polovici zahteva zase, se nato premisli in pošilja svojega predstat mku na vljudnostni obisk k jugoslovanskemu komandantu. Vsemu temu se pravi dvojna diplomatska igra, ki so jo v zadnjih petdesetih letih imperialisti dovedli do precejšnje popolnosti. Toda še vedno ne do tiste popolnosti, da bi je naše množice delovnega judstva takoj ne spregledale. Votivni manever je bil razkrinkan na licu mesta, kar nismo razumeli samo mi, temveč tudi vseh tistih osem milijonov italijanskih volivcev, ki se nj dalo ustrahovati ne De Gasperiju, niti papežu, še manj pa Trumanu. Oni pa, ki so glasovali za De Gasparija in tri dni prej r Trstu manifestirali, pa so prejeli sedaj od mistra to-vette dobro lekcijo. Ali jim bo ka) hasnda? PRIMORSKI DNEVNIK 23. aprila Ob 4. obletnici mučeniške smrti TRŽAŠKI DNEVNIK DESETI DAN STAVKE PEKOVSKIH POMOČNIKOV žrtev nacifašističnega besa v ulici Ghega Solidarnost s stavkajočimi Danes se nadaljo/ejo razgovori o tovarniških odborih in o sestankih delavstva na kraju zaposlitve Slava padlim Junakom! Banof Ivan Biagi Franc Bizjak Anton Bizjak Roza Blasi Ivan Blažina Justin Bogateč Miro Bole Ivan Burič Ivan Oavallaro Edvard Dekleva Josip Della Gala Julij Eftimiadi Marko Folischia Albert Folischia Franc Geat Irma Germani Angel Grmek Zora Grgič Stanko Guzzi Stanislav Jurman Franc Kariž Hllarij Kočevar Stanislav Križaj Jurij Križaj Alojzij Križaj Karel Makorič Angel Maddalozzo Evgenij Miloh Karel Negrelli-Petraeco L. Pavolin Franc Pelicon Danilo Peric Rudolf Peterin Karel Premru Franc Saba Alojzij Seminaro SalVfttore Serbelin Ivan Soldat Lucijan Steghel Anton Tonioli Gilbert Turk Franc Turk Stanko Turk Jožko Turk Marija TJlivelH Angel Zla ni Srečko Zudič Albert Ženko Venceslav 1 nepoznan. Danes je deseti dan pekovske stavke. Kljub temu da marsikateri pekov.sk. pomočnik, ki ima družino, občuti že precejšnje pomanjkanje, »e stavka nadaljuje enotno tn belei, vedno iste stavkokaze iz drugih kategorij, ki so pa po večini ešuli in Študenti ali pa družinski člani posameznih delodajalcev. Produkcija kruha je tako seveda vseeno se precej visoka, vendar nikakor ne odgovarja higienskim predpisom, keir ga ne peče kvalificirano osebje. Odgovorni uradi okupacijskih oblasti namreč doslej niso podvzeli še nobenih korakov, da be to preprečili, čeprav so na opozorilo pekovskih pomočnikov obljubili to storiti. Odloč.Cni urad okupacijskih oblasti je doslej ukrenil le to, da Jc včeraj pozval s.ndlkaino predstavništvo na sestanek, kjer so funkcionarji urada šele zahtevali pojasnila na zahteve pekovskih pomočnikov. V zveži s trenutno situacijo so zato pekovski pomočniki na svoji včerajšnji skupščini, ki se je začela pozno ponoči, in v trenutku, ko prejemamo to poročilo še vedno traja, znova poudarili identičnost svojega problema s problemom vse industrije, za katero sedaj sindikalni organizaciji vodita razgovore v zvezi s predlogom za novo splošno delovno pogodbo. Zatrdili so tudi, da ne bodo odneha!; prej, dokler ne izvojujejo vse svoje zahteve, ki predstavljajo minimum, kj je potreben za Življenje. Stavkajoč; pekovski pomočniki so si zaradi te svoje odločnosti in borbenosti pridobili simpatije vsega prebivalstva, ki jim preko svojih sindikalnih predstavništev za posamezne kategorije izražajo svojo pr pravijenost, da jih ne sa-. no in najavljeno tudi v časopisju. mo moralno, temveč tudi gmotno j Ci bi imeli poštene namene, bi p-i- podprejo za dosego zmage. Med poslanimi omenjenimi izra2i Simpatij prednjačijo poleg delavstva tržaške industrije, prebivalci tržaške okolice. • * * * Včeraj zvečer je bila skupščina poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev članov Enotnih s'nd|katov. Podrobnost; bomo poročali v jutrišnji številki. Danes pa se bodo na uradu za delo okupacijskih oblasti nadaljevali razgovori o tovarniških odborih in sestankih delavstva na kraju zaposlitve. Delavska zbornica ne mara sindikalnega sporazuma Včeraj ob 18 je bilo v dvorani v ul. Conti 11 zborovanje nameščencev ACEGAT-a, na katerem so razpravljali o pismu, ki so ga poslali člani Delavske zbornice pri enotnem tovarniškem odboru ACEGAT-a in v katerem rovarijo proti odbornikom Enotnih sindikatov. Po uvodnih besedah predsednika je tov. PoggioUni orisal pred delavci, ki so napolnili precej prostorno dvorano, zahrbtno rovarjenje, ki so ga člani DZ naperili proti delovanju tovarniškega odbora. Trn v peti jim je namreč dejstvo, da Imajo ES v odboru- večino, in zato ima vse njihovo delovanje edini namen, ta odbor razbiti. Prečita! je tudi pismo, ki so ga ti odborniki poslali DZ in v katerem Imenujejo pristaše ES tslavokomu-nistč*. Zlonamernost in neutemeljenost v pismu navedenih očitkov pa je najbolj jasna iz dejstva, da n« zborovanju- ni bilo zastopnikov DZ, čeprav je bilo zborovanje jav- Prvomajske prireditve Koordinacijskemu odboru za proslavo 1. maja je Vu doslej dovolila sledeče manifestacij«. *». aprila-1. maja od 1® -22. — Po vsej anglo-amer. con; STO-ja bodo trije avtomobili z zvočniki prenašali glasbo in navodila za telovadne vaje pri Sy. Soboti. zs. aprila od 8. -13. — Kolesarske tekme na grogi Sv. Jakob. Sv. Sobota, Žavlje, Anton, Padriče, Opčine, Prosek, Nabrežina, Sesljan, Barkovljo. od 13.-18. — Igrišče pri Sv. Soboti: Nogomrime tekme - moštev delavskih sindikatov Italije. Jugoslavije, Madžarske in Češkoslovaške. Od 19. - 23, — Pristanišče vodnih letal; Boksarske tekme. td. aprila on 18. - 20. — Igrišče pri Sv. Soboti: Nogometne tekme - moštev delavskih sindikatov Italije, Jugoslavije, Madžarske in Češkoslovaške, od 20. - 24. — Pristanišče vodnih letal: Tekme v odbojki Trst-Rim-Ljubljana. vi. aprila on 18. - 20. — igrišče pri sv soboti: Nogometne tekšne - moštev delavskih sindikatov Italije, Jugoslavije, Madžarske in Češkoslovaške. Od 19.-21 — Vidle Sonnino - Ulica dčlla Tesa: Tekme v drsanju na ko-lrlčicih. 18. - 30. aprila Od 5 -22. —- Igrišče pri Sv. Soboti: Vaje sa telovadni nastop. te. aprila od 18. - 20. — Igrišče pri Sv. Soboti: Mednarouna nogometna tekma. sa. aprila od 21.-22. — Montettello: Baklada. od 22 - 24. — Montebello: Večer u-metnih ognjev. l. maja od 6-23. — Igrišče pri Sv. Soboti: Množični telovadni nastop, od 5. - 8.30 — Rojan-Sv. Ivan, Ro-Jan-Cv. Jakob, Sv. Ivan-Rojan, Sv. JaJtob-Garibnldiiev trg Sv. Jakob, Montebrilo-Sv. Ivan, Scalo I.egna-mi-flv Ivan. Scalo Legna miSv. Jakob, Scalo Lcgnami-Sv. Sobota, Ri-va N. Sauro-Rojkn, Sv. Sobota-Sv. Jakob: Budnice z godbami (9 obhodov). Od 5. -17. — Sv, Sobota, 2avIJe, Bo-Ijunec in nazaj: Tekme v hitri hoji. ed 17.-24 — Skedenj: javni ples na trgu. oi 19. -24. — trg Garibaldi:JaVni file« na trgu. od 20. - 24. — Trg Tra i Rivl (Rojan): Javni ples na trgu. t. maja 05 9. -13. — Igrišče pri Sv. Ivanu: ■Tekmovanje letalskih modflov. od 10. - 14. — Pristanišče vodnih letal: Tekme v košarki, od 10.-18. —■ Barkovlje, Sesljan, Opčine. Bazovica, Opčine, Sekljan, Barkovlje, Proeek, Sesljan, Opčine, Bazovica, Boršt, Sv. Sobota: Mednarodna kolesarska tekma. Od 18. -18. — Igrišče pri Sv. Soboti: Nogometne tekme - moštev delavskih sindikatov Italije. Jugoslavije, Madžarske in Češkoslovaške. V tistih primerih, kjer bodo zborovanja v dvoranah, gledališčih, ali n* športnih igriščih, je odobritev TISKOVNA KONFERENCA ZVEZE TRŽAŠKIH VISOKOŠOLCEV Za demokratizacijo univerze za mir in neodvisnost Češkoslovaška in vsa demokratična visokošolska mladina sveta podpira tržaške demokratične visokošolce v njihovi borbi odrejena predhodnim dogovorom z liki 'astniki t«h prostorov. OBČNI ZBOR KMETOV, TRGOVCEV IN OBRTNIKOV V nedeljo 25. t. m. ob 9 bo v kinu Ideale pri Sv. Jakobu občni zbor malih in srednjih trgovcev, obrtnikov in kmetov, ki K* sklicuje pripravljalni odbor. Na zborovanju bodo razpravlja^ li o davčnem pritisku in obrambi trgovcev, obrtnikov in kmetov. Izlet v Zagreb na velesejem Po pomoti »mo včeraj tudii v tržaški Izdaji našega dnevnika objavili pod naslovom čislat v Zagreb na velesejem* krajši članek z navodili »a prijave ih potovanje zlatnikov, Omenjeni članek z navodili velja samo za izletnike iz Istre, ki bodio odpotovali na velesejem, iz Kopra, V gredo ob 17. popoldne je bila v uredništvu lista «Gioventu» na trgu Ponterosso 8-II tiskovna konferenca Zveze tržaških visOkošol-cev, ki Jo je vodil tov. Danilo Sancin. Konferenci so prisostvovali dopisniki raznih tukajšnjih časopisov. Tov. Sancvn, ki je prisostvoval proslavi 600-letnice Karlove univerze v Prag) je podal pregled in rekel: zKot demokratični Študentje, ki delamo in se borimo povezani v mednarodni dijaški »veti, da bi okrepili enotnost in bratstvo viso-koiolaev vsega sveta, smo smutraii za svojo dolinost sklicati to tiskovno konfereheo, ki naj bi prikazala potek proslave 600-letnice Karlove univerze in iivljenje deških in slovaških visokošolcev po februarskih dogodkih». Poudaril je pomen te pfoslave, ki sledi v kfatkem razdobju februarskim dogodkom na Češkoslovaškem, ko Je češkoslovaški narod preprečil domačim hujskačem in izdajalcem, da bi prodali svojo domovino tujcem. Tržaški vlsoko-solcl 0o bdi zelo počaščeni, da to lahko prisostvovali tej važni proslavi, ker so lehko tako še bolj okrepili prijateljske vezi e češkimi slovaškimi visokošoici. Prav 12 te proslave je bilo ra2vldno. da Je pameti čeških in slovaških študentov še bolj okrepiti znanstvene, kulturne in prijateljske vezi z vsem; demokratičnimi študent, sveta in da jih ne more od tega odvrniti delovanje hujskaških elementov. Teh proslav so se udeležili v polnem številu tudi francoski profesorji, ki so tako dokazali tvojo povezanost » češkoslovaškim ljudstvom. Študentovske skupine raznih narodov so izvajale narodne plese v duhu bratstva in prijateljstva. V teku tedna, posvečenega proslav; 800-letniee Karlove uni-vorae, so ve; gostje, kot Midi češkoslovaški študentje in samo prebivalstvo obiskali meeto Lidice, ki so ga porušili nacisti. Vse te pro- slave so jasno dokazale, da hočejo češko«, ovašk. študenti tn 'intelektualci nadaljevati^ borbo .za. mir skupno z vsemi demokratičnimi silami sveta. *Po razgovorih, ki se jih imel z dijaki in prebivalci Prage, kakor tudi iz porodil mednarodne študentovske zveze, lahko zagotavljam, da so vse vesti, ki so jih prinašali razni časopisi in agencije v zvezi s češkoslovaškimi študenti popolnoma neresnične. Mirne duše lahko izjavim, da ni bilo niti nemirov ie manj pa mrtvih. Štirje Seiko-slovaški študentje, ki so vodili manifestacijo dijakov nacionalne socialistične stranke, so bili aretira- ni. Mednarodna študentovska zveza se je sama interesirala za te aretirance; komisija, sestavljena it treh dijakov in sicer iz enega angleškega, češkoslovaškega in o-meriškega dijaka je pa takoj dognala, da so obsojeni resnično krivi in je zato izjavila, da bi bilo v nasprotju s statutom posredovati za te študente, ki so hoteli nasprotovati volji ljudstva. Visokošolcl, kakor tudi dijaki srednj h šol so z vsem navdušenjem pomagali češkoslovaškemu ljudstvu pr, spremembi vlade. V sami univerzi in šolah so bili usta-novljenl akoljski odbori, ki so zahtevali vzpostavitev zakonov, ki jih je predlagal odbor odporniškega gibanja. Prav tako so predlagali, da se izženejo iz šol z univerze vsi tisti profesorji in dijaki, ki so sodelovali z nacisti. Češkoslovaški študentje kakor tudi vsi študenti drugih narodov, ki so prisostvovali proslavam v Pragi, so pokazali velik interes za našo tržaško univerzo in dokazali, da se njihova solidarnost z borbo naših visokošoicev vedno bolj veča. «Kot mi, Čeprav pod drugimi okoliščinami, se borijo tud, češkoslovaški študentje za zmago reshione ljudske demokracije, da bi zmagal duh mednarodne študentovske zveze v njihovi driavl, da bi bila univerza res v službi ljudstva in da bi Karlova univerza še v naprej bila kulturni center srednje Evrope, preko katerega h* lahko ljudstvo vsega sveta razvijalo načela miru in bratstva med narodi». Po končanem pregledu so predstavniki raznih časopisov postavili tovarišu Sancinu vprašanja v zvezi z mednarodno študentovsko zvezo in njenim bodočim programom in v zvez: s problemi češkoslovaške visokošolske mladine. V imenu ZTV se je zahvalil prisotni predsednik tov. Marslč. šli tudi oni in z odkrito razpravo razčistili ose nesporazume. Zborovalci so. ostro protestirati proti nelojalnemu postopanju članov DZ pri enotnem tovarniškem odboru ACEGAT-a in enoglasno odobrili dite ress/uolji, V katerih zahtevajo, da se vzpostavi zopet tovarniški odbor ES, ki bo brez dz bolje i» uspešneje zastopal pramce delavstva. Slrah Ima velike oči Policija |e včeraj škropila mestne ulice V Trstu bo kmalu tako, kakor v časih najhujše fašistične okupacije, ko so skupino več kot treh ljudi na ulici gladko zaprli. Včeraj proti večeru se je namreč zgodilo približno isto. Nekaj skupin ljudi na Garibaldijevem, trgu je začela policija brez vsakega povoda razganjati. Ko je nekaj izmed prisotnih vrglo po zraku desetine pivo-roajskih leiakov, pa so se gospodje od policije še bolj razkačili, čeprav šo bili letaki dovoljeni In ne kakor deset in deset tisoči, ki jih je Lega trosila v preteklih dneh, Policisti so prijeli neke mladince, katere pa so prisotni takoj sprejeli pod »vojo zaščito. Kljub temu pa se je policistom posrečilo, da so iztrgali ljudem nekega mlad n-ca, ga naložili na avtk> m1 odpeljali. Mladinec pa je bil kmalu nato izpuščen. Surov, neutemeljen nastop poli-cije je privabil nekaj več ljudi. To jc- tako zapre pastilo policijo, da je poslala nekaj kamionov policistov s fremd radijskimi oddajno-spre-jemnimi postajami ter motorno brizgalno, s katero so začeli gotovo na veliko veselje pometačev •— močiti ceale. V času operacij je policija tudi surovo napadla tovariša Lukšo, funkcionarja Enotnih Sindikatov, katerega so najprej vrgli po tleh nato ipa naložili na kamion in ge odpeljali s seboj. Policijsko poročilo tje blamažo hotelo kamuflirati s poročilom, da je razgnala, kar tisoč ljudi, ki so hoteli vdreti na Veliki trg. Kakšni heroji so gospodje policisti! ASIŽZ nadaljuje s nreuledt od voine poškodovanih jlj Nešteto Tržačanov še vedno prebiva v za stanovanje neprikladnih hišah Za to so krive odgovorne oblasti SOLSTVO Redni občni zbor Dijaške matiee bo v nedeljo 9. maja ob 9 v Slovenskem dijaškem domu v ul. Buonar-roti 31. Odbor vabi vse redne, podporne in ustanovne člane ter mladince, da sč udeleže občnega zbora. Zaščitite delavcem zdravje in mesto pred okuženjem V žavljah dela kakih 100 delavcev na zboljševal ih delih na zemljišču, kjer ji v načrtu gradnja novega industrijskega pristanišča. To zemljišče je nastalo z dovažanjem iz mesta smeti in odpadkov, ki Se niso strohneli. Teren je v zgornjih plasteh še neutrjen In še ne Izgoreli odpadki povzročajo silen smrad. Delavci, ki opravljajo ta dela, težko vse to prenašajo. Toda brezposelnost in revščina Je prisilila marsikaterega na' to neprijetno taposlitev, kljub vdihavanju smrada in prahu, ki se dviga iz navozenih smeti. Razen lopate in krampa delavci nimajo nobene druge priprave ati sredstva, ki bi jih zavarovala. Zlasti bi nujno potrebovali rokavice in primemo obleko, da bj bili sa-varovani pred okuienjem. Ta nevarnost pa ne obstoji samo sa delavce. ki delajo tam, ampak tudi za vse tiste, s katerimi ti dtlavcl pridejo v dotikoj V nevarnosti za okuiehje so predvsem delavske družine in okolioa, v kat er, živijo. S tem pa je prav lahko mogoče, da se nale»ljivt in druge bolezni žene,sejo v samo središče mesta, Uprava podjetja se tega saveda in naredi, kar je v njeni moči, Vendar so potrebni tudi drugi oblastveni ukrepi, ki bodo ŠCifih zdravje delavcev in vsega meščanstva. Eno je gotovo, da delavstvo prenaša tetko vse tetave, toda te do neke meje. Potrebni so nujni in odločni uprepi zdravstvenih obl i-sti. Za tako težavno delo pa imajo delavci brezpogojno pravico na posebne doklade in i »redno plačo. Zadnje ielcvaJine priprave za 1. maj PO VSEH VASEH BE TELOVADCI VE»TNO PRIPRAVLJAJO ZA 1. MAJ. (5E NEKAJ SKUPNIH POIZKUSOV IN TELOVADEC BO STOPIL PRIPRAVLJEN NA TELOVADIŠČE. NA SLOKI VIDIMO PRIZORE IZ ISTRE. ■M mirnim Prevelika pollcaiska gorečnost Včeraj okrog 18 je oekaj mladincev metalo med ljudmi na Gari-bald jevem trgu prvomajske letake, ki so bili od oblasti odobreni. PoVcaji pa so takoj začeli loviti te mladince in ustavili tri izmed nj:h. Dva so kmalu po tem izpustili dočim so tretjega naložili na «Emergenzo» in ga odpeljali v ul. Caorin, kjer so ga zadržal; več ur Posebno radoveden Ul. Caprin policist štev hotel od aretiranega mladinca zvedeti, v katerem kulturnem krožku deluje, kakšno je njegovo delo itd. Na policiji »o dobro vedeli, da ao letak; dovoljeni in vendar so pridržali aretiranega tovariša skoraj tri ure. Samo dan poprej so šovi Conski svet soglsia s fašistfinimi goliardi Tudi Sla aensivem svetu se je svetniki Piccoli vzdignil in predla gad, da bi poslali predsedniku italijanske republike čestitke, ker so se volitve izvršile v črnke m redu*. Predlog je bil Sprejet. Kaj ko bi enkrat ie ust evttMhov slišali predlog ea upravne volitve v Trstu t Sledila sta pismi, Ari roma obvestilo urada bojevnikov, ki je sedaj pod kontrolo pokrajine prevzel isto nalogo kot podobni v Italiji, Stranke novih hiš pri Sv. Ani pa se pri totujejo, da manjka oestna rossvet. tjava pri novih hišah. Edina omembe vredna točka dnevnega reda je bil predlog, da bi ponoči začeh dve vri kasneje peči kruh in da bi ga isto tako kasneje pi-odajali. Predlog je bil odbit s pristavkom, naj natančneje kontrolirajo delovni urnik pekam. Mr,d slučajnostmi je svetnik Pln-oherte v zvez i t> Vodiieko, M so ga vrgli U službe samo zarodi tega, ker se je pridružil fronti, in glede gollardov s tukajšnje univerze, ki Zahtevajo premestitev nekaterih profesorjev, kes- so pristopili k fronti, češ da je to izdajanje domovine je svetnik Pineherle predlagal, IZLETI Planinski izlet PDT na Kuoelj-Golaki lzl<*t n« Kučelj-Golake, napovedan zi 25. t. m. je zaradi tehničnih tetkoč preložen na nedeljo dne 9. maja t. 1. Vpisovanje in inforira-d'Je v trgovin; Vi.trjevec v ulici Roma 15 in v čevljarni Prc v ul. Settefontane 3. Preje vpisan; naj obnove svoj vpis. Izlet po Istri v Novigrad in Korte V nedeljo dne 25. t. m. priredi planinsko društvo y Trstu izlet Tovarišice ASIZZ so Obiskale še več od vojne poškodovanih hiš in ugotovile, da je položaj stanovalcev poškodovane hiše v ul. Vespuc-či št. 53 prav tako obupen, kot položaj prebivalcev hiše v isti ulici Št. 61. Na zunaj lepa petnadstropna hiša je bila pri bombardiranju precej poškodovana, stopnice so v dobrem stanju samo do /. nadstropja; osta-le stopnice so na debelo zasute < kamni, opeko, tramovi in ielezjem ter preti nevarnost, da se vsak čas podrejo. Čeprav pomenijo te stop nice veliko nevarnost za stanovalce, se do danes niso pobrigale odgovorne oblasti niti toliko, da bi jih očistile. Stanovanja so že v prvem nadstropju popolnoma razbita in neprimerna za prebivanje. V pritličju živi družina, ki ji jo stanovanjski urad samo «začasno» dodelil stanovanje, katerega zidovi in strop so preaej poškodovani in je samo kuhinja nekoliko popravljena. Se za to popravilo pa gre zasluga prejšnjim stanovalcem tega stanovanja, katerim je isti stanovanjski urad izjavil, da je to stanovanje neprikladno za prebivanje. Toda ta »ačasna dodelitev traja sedaj že deset mesecev, v katerih so pa morali stanovalci redno plačevati najemnino ter še danes zaman čakajo, da bi jim kdo popratll stanovanje. Razen te družine živi prat v istih okoliščinah •še ena stranka Do sedaj ni bila popravljena nit/ vodna, nit i plinska, napel java. Nekaj korakov naprej v ut Sv. Marka št. so je zopet leva kM je pa tudi v notranjosti polnoma porušena, tako da ; piebiva v njej samo v prf«W» sama družina. Glavni zidovi ■ obstčl' so precej poškodovani in 1 varnost, da se zrušijo. V obeh teh hišah so bile ie # umie, * de {K1 krat komisije tehničnega so obljubile stanovalcem, - . , najkasneje v enem eneseeu _ drugo stanovanje, na katero F veda ie danes čakajo. KO so ko pritoževali stanovalci sC opisovali svoj obupen p°“0", tri; se seveda tudi oni, kakor rsi ški prebivalci, zgražali nad Pri SK! preuivmci, zyiu*.u„ , vnttri panjem odgovornih oblasti, K \ ji bolj važna graditev ceste, ^,. olepševanje mesta s saienieVLedr dih drevesc, kot pa da b* tistim, ki so brez stan°^*\ beli vsaj tako stanovanje, v katerert VSIVJ uikv st-uniruunjGt u .• lahko brez bojazni stanovat'-tiste družine, ki so st prijav'*1 d za P bi dobile vojno odškodnino škodovana stanovanja, so v ” (((, šem primeru prejele tO do flJ lir, kar seveda ne more -manj kriti škode, ki so jo im„. inu,n7 KJ u-i srujuc, rut ' .»• istem okraju so sicer kaj stanovanj, vendar so p* , izgraditi tudi stranišče, ; morali na lastne stroške P° f sami stanovalci. Kdaj bodo odgovorne oM«** • dele, da je stanje brezdomci' ; pa stanovalcev tako MS zares obupno in bodo w' avljo** pričele graditi m popra KOLEDAR Petek 23. aprila Vojteh, Vojko Sonce vzhaja ob 5.03, zal haJ* cb 17.54. Dolžina dneva I3'3? Luna vzhaja ob 19.18, ** haja ob 5.06. Jutri 24. aprila Jurij, Igor Spominski dnevi 1616 je umrl genialni angleški pesnik in dramatik IVilliam Shakespeare. Rodil se je l. I36j. 1858 se je rodil Mase Planck, veliki nemški fiaik. PRESKRBA Konstruirano »«*o za bolnike. Danes bodo v mestu in pcdSželju začeli deliti po 2 škatli konservira-nega mesa «Hc,r«e meau na odrezka z datumom od 21, do 30. t. m. Konec razdeljevanja 30, t. m. Cena v mestu 70, na podeželju 71 lir za škatlo. ENOTNI SINDIKATI Vsi kulturni referenti strokovnih zvez ES so vabljeni na vaten sestanek, ki bo danes ob 13.39 v ulici Imbriani 5. Tiskov«* odsek: V petek ob 17.30 bo na »edežu v ulici Imbriani 5 sestanek tiskovnih referentov tovarniških odborov in upravnih odborov. Umetnostna in gledališka stroka: Upravni odbor te atroke se bo sestal v petek okr 10.30 na eodežu v ulici Zonta 2. ooooooooooocooooo°°°^i o § SLO V HUS 1(11 MRODftfl GLEDALlSCB ? OZEMLJE (j 8 g ZA TRŽAŠKO Danes 23. aprila ob 20 W sončni uri): „ pRlJlO^ Goldon i-Rupei: t *•- SKE ZDRAHE*. Gostov^ v gledališču «Ristori» v pru. Nedelja 25. aprila ob it RUSKO V*** K. Simonov: mucu— SANJE*. Gostovanje v Pr nem domu na Kontovelu. Proaimo točnost! Koncert v Gledališču ob iUOiJ0 Danes 23. t. m. ob 20 zv® rr v gledališču ob morju kcnc ^ ga bo priredi. Center za 2- A O1’ kulturo ob stoletnici #rtiCti u nižettija. ZPP Kulturna prireditev ZPP Dramska pri skozi Koper v Novigrad. Ena flku-1 c&kamperht,*. Dramska skupina pina se oddvoji v Idoli na izlet v | ZPP priredi v soboto 24. t m. ob Korte. Odhod ob 7 ;z ul. F. BeVero. I 18-80 v prostorih prosvetnega diru Vpisovanje v trgovini Vlšnjevec in v čevljarni Pirc v ul. Settefontane št. 3. DAROVI IN PRISPEVKI Za Zvezo pnm-orskih partizanov daruje A9IZZ v počastitev spomina pok. očeta Ver« Huaaov* 6000 lir. Za partizanski kongres je ASIZZ iz Bazovice nabrala sledeča živila in denar: 48 kg testenin, 4.5 kg riža, 13.5 moke, 2 kg masti, 3.50 kg krompirja 1/4 kg sladkorja, 11 Jajc in 800 lir. Članice ASIZZ z Opčin so na brale za. ustanovni kongres partizanov 58 kg testenin, 24 kg riža, 20 kg moke, 7.35 kg masti ir) 5050 lir. štva «Škamperle» pevskic-dramski kulturni večer s sledečim sporedom: Nagovor, recitacija, I. Cankar: «Hlapeo Jernej* v 7 slikah, kjer nastopi novoustanovljena dramska skupina partizanov pod vodstvom tov. Košute, nastop paril ižanskega pevskega zbera Prosok-Kontovčl. Vstopnina: odrasli 100 lir, otroci 50 lir. Cisti dobiček predstave bo šel v frhd za proslavo 1. maja. Zveza primorskih partizanov vabi vse člane in demokratično ljudstvo k udeležbi. or na) bi »pet izfaiHl, da «( mogoče omočiti ea izdajalca domovine one ga, hi »i Iabero stranko, ki Je njemu všeč. Ker je Pimohorle poudaril je bti vi na smešnost slogana o izdaji domo-797, ki Je vlne, katerega ec je posluževal po-kofni duče, so se čustva profesorja Coloftlja rarvneta, Čeprav je dejal, da je smešno to, kar študentki zahtevajo. Nesporazume, ki so nastali r-Trosit ČMveteV (nacionalnih), je diplomatsko prekinil predsednik inž. (Jandusio, ki ie svetnike opomnil, Rojstva, smrti in poroke 22. aprila »e J« rodilo 6 Otrok, umrlo je 9 ljudi, porok Je bile 12. cerkvene potoke: uradnik Guldo Benettl in zasebnica Marija B«r» iloni, uradnik Agostino VeSnavcr in zasebnica Ida Hrvatin, urar Jc-sip Gregori in zasebnica Ltvlja Križmančič, uradnik Mavro Som-marlva n zasebnica Lilijana bie-j ga, šofer Henry Hrward Cousins matične toipe strašile pred sedežem , ‘’af ** držijo procedure, ker Ptn- partizanov na Korzu, preti Enotnimi sindikati v ul. Imbriani in pred sedežem indipendentistov, pa ni policija nikogar aretirala, čeprav Je bil« tam blizu. Tud. zaradi letakov, ki so jih legaš! razmetali kar na stote, ni bil nihče aretiran. Danes razprava proti tovarišem le Sv. Jakoba Dane« zjutraj se pred višjim vojaškim »odiščem začno sodna obravnava proti tovarišem Iz Sv, Jakoba. Omenjene tovariše je policija aretirala prejšnji četrtek, ker »o manifestirali proti pojavom šovinizma in fašizma tukajšnje Lege. Iate-ga dne so «mladenlč!» z nožem ranili tovariša Stančiča. Antifašisti *e sprašujejo, kdaj bo poli oi je. aretirala zločlnoa chertov predlog «( protest. S tem je zadeva zaspala kakor vselej, kadar M moral i obsoditi fašistične bandite Zaradi aittentata, ki ga je izvršila fašistična tolpa prot! krožku «Peroaaa», pri katerem je ranila tovarišico Tcrezmo Carluzzl, Je ASIZZ Trsta poslala Mednarodni zvezi demokratičnih žena sledečo brzojavko: «Javljamo fašistični napad proti kulturnemu ki-cika *P<>-rossa» (Trst), pr| knterfm j* bila ranjena naša člantoa Terezina Carhiazi, ASIZZ TRST.* in zasebnica Laura Airoldl, električar Ivan Košuta in zasebnica Rczd&na Košuta Umrli: 531e,!ni Carmelo Stellia, 76)6tn, Peter de Smecchia, 821etna Marija Clmador, 421etna jeetpina Zelenkevič, 471etni Renato Coana, Mlettia A storijo. Gridelli, 431etn) Anton FUlputti, 67letn, Oino de A-pollonio, SČletnj Aniedeo Badodi. Radijski sporedi TRST II (m 203,«, Kr 1474) v petek 23. aprila 7.29, Otvoritev. 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja časa jn poročila. 8.00. Zaključek. 11.29. Otvoritev. 11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Preda vanje: «Novt svet*. 12.10. Slovenske narodne pesmi. 12.46. Napoved Časa in poročila, 13.00. Glasba po želji. 13.46. Skladbe zn klavir. 14.00, Dnevni pregled tiska. 14.15. Pestra glasba. 14.23. Citanje sporeda. 14.30. Zaključek. 17.29. Otvoritev. 17.30. Lahka glasb«. 18.00. Radijska univerza. 18.15. Smetana: Češki plesi. 18.30. Slovenska zomljt. 18.45. Pestra glasba. 19.00, Radijska povest. 19.15. Komorni zbor — dirigira U-bnld Vrabec. 19.45. Napoved časa In poročila, 20.00. Filmska glasbe. 20.15. Srbske narodne pesnit poj« Almozlln Olga. 20.30. Literarna oddaja. 21.00. I^bka glasba. 21.20, Simfonični koncert — preno« ta Ljubljane. 22.20. Pravljic« as odrasli. 22.86, ~ Konferenca OR pri Sv. Soboti. V soboto 24. ‘t. m. ob 20.30 bo v prostorih kulturnega krožka pri Sv. Soboti otfrajna konferenca OF. VAbljeni veri! Sestanek OF pri Sv. Ivanu Danes 23. t. m. ob 20.30 bb v kulturnem krožku Škamperle zborovanje OF za Sv. Ivan. Vabimo vse aktiviste k udeležbi. PROSVETNA ORUiTVA Danes 23. t. m. bo v P. D. *P. Tomažiče ob 20 predavanje v slovenščin . Vabljeni so v»: Slovenci IV. okraja in člani P. D. »Ivan Cankar)). Večer smeha v Lonierju priredi v soboto 24. t. m ob 21 prosvetno društvo Lonjer s sodelovanjem č.ftnov SNG. Na koncertu pevci glasbenega na klavirju jih bo Sode< bodo odseka ( iljala J* Cen'i; v.rju jih bo »prem.pu^L f soric« E!da Botegelli. Pf«J profesoric* bo nastopila Ferla®. C«r Vstopnioe prodaja taJot*tv tra (ulica Mazzini St. 32). GLEDALIŠČE ROSSE^. Jutrj ob 20.30 bo pr*mi*^,if»j da nov« opere «Andre« Cne*: ^ režiji Avgueta Cardija 1° režiji Avgusta Cardija stvom Marij« Partntlj*. V nedeljo bo zadnja opere «Moč usode* kot prejšnje. isti ASIŽZ ASIZZ iz Skednja, Sv. Kolonkovca priredijo s vatijem članov SNG W e družin« prosvetnega drij® M tf Cankar* kulturni večer, k. , jti nos ob 20.30 v dvorani Don ture v Skednju. RAZNO Predpisi lepake, opozarja na občinski Pjgiii' glede leponja lepakov. FTcjrjt lit! in trgovski lepaki smejo ni samo na r« to določenih ' \ j, katerih aeznam Je n* Niee čini. , . F Lepaiki, ki bodo Izobe jituni, žvi imjuu dovoljenih mestih, bodo Z**8 v nji ni In odgovorni lovornl prUbviF":de>i;| stopanje. Prepov ..paKc( ije nedovoljenih y«r \ mliAnlh trnova KI n*. kj ■laitnje po tudi lepenje Platna glasba. Slovensko gospodarsko združenje objavlja: Clam, kateri žele obiskati zagrebški velesejem v Času od 9. do 17 maja, naj se prijavijo pr; kakem tržaškem potovalnem uradu najkasneje do sobote 24 : pri!« ob 12. ker se prijave pozneje ne bodo sprejemale. orgin z rana bedo skuona potovanja po železnici in z avtobusom. I Poedinc:, kater; to žele, pa bodo preko dovoljenih trgovskih', v, tem škodujejo mestni ° prejela plačilo za objavo lepakov. Odg. urednik STANISLAV Ti»k SUblllmento Tip- POZOR — REDKA PBlJ Zaradi odhoda predam KOMPLETNO /IKONSKO SPi' mogli potovati tudi sami zase. Podrobni pojasnila dajejo potovalni z vzmetmi in žimnicah11 ^oefi 1 lir, samsko spalnico *a " gttif ter žimnice, vametl, štirlde ro, moderne zastore, kra*rt° e v( njnlo, divan, štedilnik ,fl uradi :n pisarna združenja. nen; žimnici, Ohčni zbor konzorcija trgovcev Zadružni konzorcij trgovcev z * vili za Trst m okolico v Trstu, ul. Torrcbianc«. 27a, sklicuje redni in izredni občini zbor svojih članov dne 29. t m. ob 20,30 v Ulici Trento 4t. 2-II, (PoligraflCl) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora; 2. poroo'lo nadzorstvenega odbora; 3. poročilo tn razprava o blančnem računu aa 1947: 4. volitev nadzornega, odbora In Overovflte-l]»v; 6 predlog ** spremembo zadružnega »tntuta; 7. »lučajnostl. TRST, ul. R. Sanrio 2° TURISTIČNI I^LETT ZAGREBEŠ veleseJ£v OD 9. DO tova Vpisovanje prt vttho uradih do ti- je1' DNEVNIK 23. aprila 1948 POLITIČNA PANORAMA TRŽAŠKEGA OZEMLJA 1 mislim, obrekovanju in sredstvom, da bi pod-Pri‘ nacionaliste. Razen tega H Tf strjevali, da so zajamčiti 'Okršno koli nadvlado tudi V OrtejH Trstu, ki bi bil anglo-Keriška kolonija. Vse do pred !*?™j dnevi se je reklo: «Ni nttvr enega pomena vrniti se naročje Italije, bistveno je etati tako, kot da bi bila tu pki ’ t0 ie uporaba vseh . tonov in uredb, kot v Ita-1 n i ^Mkom močne podpo-! tem zakonom, ki jo pred- ! pZW° okupacijske čete. j IrjMavnifti nacionalističtie-’ bloka so celo »e včeraj za-j da se morajo meje i^^meričanov kriti z me-i •j*"1* Tržaškega ozemlja na-E[#w Jugoslaviji in ozemlju, ,90, upravljajo Jugoslovani, ! tii n°raj° toke meje biti bra-č* da pričakujejo, da ne ■i r&zočarani. Nekateri ie-i T3® teh predstavnikov so na-j ( ^»t smatrali, da Ameri-. n* njihove hlapčevske de-sti ne cenijo dovolj. Oni Levijo, da se Američani in *** ne zavedajo, kakšne iJH Prijatelje imajo v na-mestu, in da torej iz te-■[ ^estega prijateljstva ne izvajati zadostnih za-{J! .• T° stanje agentov rPtriaUzma, tukajšnjih ta-*J??n0vanih italijanskih» Jničnih gibanj omogoča starega, toda vselej f^avnega načeta, da je na-rr najboljša obramba. Zato “t. Spijejo, da so ljudsko gi-*ve in njegovi voditelji J*« Moskve, Beograda, Ko-r^fortna, slovanskega impe-itd' taJca zameniava P°~ Jeih ’ ^ se brijejo s poloia-^Hdcifašističnih vojnih huj-Sj eu napram Sovjetski zve-‘ resnični braniteljici miru, me°9^.a> da se naidejo argu-,nft in izgovori za preganja-tel■ mib°ij doslednih brahi-;jjev interesov delovnih mno-‘n ljudstva t. j. v glavnem ' ‘^Histov: omogoča moral-s, ‘Pritisk na srednje sloje, ki Jiafo, zavedajoč se j osno-i(j dejstev, rešiti svoje skrbi „*• Obračajo do tistih, ki so iati VolHO in po vojni doka-i. j da so nesebično v službi lmstva. *; Julijansko demokratično v an3e ima povsem razumlji-vpliv na politično ^ Jen je tega ozemlja. Njego-)i0U^efli> ki so jih navdušeno ^ javili italijanski in slo-g m pristaši ljudske fronte j(e : O'ja, so odprli oči po-mu^0m in nevtralizirali ij ki bi bile sicer aktivne M tistega nacionalizma, lila '1,0 kaže, da ne brani ita-nstva italijanskega tjud-^ a> ampak da brani drugo •t« *^alijanstvo*, litalijan-Gasperija, to je Tru- iffirina borbe je tako raz-a prebivalstvo na dva prfj^ujoča si tabora, da je hod tel° ieiak nenaden pre-t enega bloka v druge-c’tnn Preh°d se dogaja ve-^ »na počasi, s težavo, pre-ttitn- Predvsem nacionali-Porf^r duh, ki ga umetno ter/i ^^o tiiti, ki so zain-jtj0 oni na tem, da vzdržu-jfa ■nas stalno napeto da obdržijo prebival-Vcepljeno, izkoriščajoč l',,em nacionalistično ču-*i(. • Prehod iz nacionalistič-j*onftabora v tabor ljudske jjrj, e «e po pravilu dogaja ne ° v*č ali manj dolgotraj-hU ^Vnosti prav zaradi mo-ne(J„e?a pritiska demokratič-' 8tJi itaJijanskega gibanja, ki aaano stran zgodovine Francije. Na tem banketu pa so načelovali mori.cem Francije naj-mzkotnejsi izdajalci: Lamou- reaux, Marohandeau in kanonik Desgrange«. M fiwnlwh i« vaseh in poleg dela za obnovo VarfavO delala in gradila še razne druge vazne objektP. Mladina ščeČin- skega okraja bo pomagala graditi SčoCin, ki Je talno pristanišče za samo Poljsko, kakor tudi za ostale dežele srednje *n jugovzhodne Evrope. Mladina, vroo-lavsk&ga in poenanjskega okraja bo delala pri urejevanju reke O-dre, a mladina Gdanska bo ponovno obdelala najplodnejšo zemljo Poljske. Razen tega bo poljska mladina izgradila železniška progo Radom-Tomašuv MazovfČt-ski, ki bo zelo pomembna za povezavo zapddne in vzhodne Poljske. Da bi isvršila vse te velike na-luge, ki si jih je zastavila, je poljska mladina predložila načrt o splošni obveeni mladinski »hižbi za Poljsko, M jo mora odslužiti vsak mladinec in mladinka od 1« do m leta. Te bo obenem Šola, o kateri *e bo mMdina naveela borbenega duha ter znala čuvati neodvisnost in svobodo srnje do-movine ter tako pripomogla k ustanovitvi enotne mladinske organizacije. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO IZPOD uredniških Škarij 1163 udarnikov, radonaliza-torjev in izumiteljev Lani eo delavci in nameščeno! v podjetjih živilske industrije predložili 91 predlogov za izboljšanje delovnih načinov in uvedbo raznih tehničnih novosti. Sprejetih in uvedenih je bilo 74 predlogov. Z uvedbo teh predlogov v 38 podjetjih so prihranili 5,827.353 din. Skupa.j je bilo lani v živilski industriji proglašene 1163 udarnikov, racionalizatorjev in nevatorjev. Velika gradbena dela v Liki Lani je bila največja naloga v Liki, da zgradijo čim več stanovanjskih hiš. Lika spada med pokrajine, ki so najbolj trpele med vojno. Zato imajo obnovitvena dela selo velik obseg. Lani j« država pomagala s kreditom 208 milijonov din. Z brigadnih, prosto voljnim načinom dela so prihranili 67 milijonov din. Letos bo treba zgraditi še 2.538 Stanovanjskih in 4.542 gospodarskih poslopij. VELIK NAPREDEK jugoslovanske industrije Nove vladne odredbe o preskrbi prebivalstva in cenah ter zmog-lj vost jugoslovanske industrije, ki ;e S splošnim naporom prebivalstva, zlasti s prostovoljnim delom, dosegla veliko prozvajalno moč, go omogočile, da so danes v oknih mestnih trgovin izloženi vsakovrstni predmeti in na razpolago prebivalstvu v svobodni prodaji. Po treh letih trdega dela je v sati a inOgla izdati odredbe o Svobodni prodaji blaga, ih sicer po cenah, ki so dostopne vsakemu prebivalcu. Prebivalci Zagreba in drugih Jugoslovanskih mest si ogledujejo blago v izložbenih oknih. Naprodaj Je sukno, syila, ženski m moški čevlji, razno ku- to najdete sedaj v tovarni. Soška hinjsko m kmečko orodje. Vse to solinlja, človek, ki je v podpisal nacistične zakone in ki sojenih samo 38. Tako je ves vr- „„ m-krtai tud: De Oaulle, ko hovni Stab izdajstva na svobodi. ga je nekdaj tudi De Oaulle, je bil *e na strani odpora, smatral za izdajalca, J« bil tudi lz-puKen, BivSl minister La valove vlade Hubert Lagardell, fa*'st m Mussolinijev špljon, organizator deportacij francoskih delavcev v Nemčijo, je tudi dosegel zn 'Banje kazni m je danes zelo priljubljen pri Schumanovi vladi. Flandin, b!vSi minister Petaina, ni samo svoboden, temveč je imel tudi govore proti odporu. Ta Slovek, ki je leta 1938 podpisal čestitke Hitlerju, leta 1040 pa postal pristaš Petaina, je imel pogum, da je na banketu pred BOO poslanci in senatorji, primerjal Hitlerja s Stalinom. Danes se ta človeški izmeček strinja e De Gauilcm. Na istem banketu je nek drugi »apostol* VlSlja in Monakova. Paul Faure, bivii tajnik soolaJi- Na desetine od njih Je bilo po-miioSčenih in izpuščenr,h na svobodo. Kaznovan; so bili samo La-val, Darnand in De Brion. Izdajalec Francije St,-, 1 Petain, ki je bil obsojen na smrt, aivi na otoku Yen ter čaka, da ga bodo izpustili na svobodo, o čemer se danes v Franciji mnogo govori Omeniiio še, da je bil v Ameriki ustanovljen odbor za osvoboditev Petaina. Na čela tega odbora je senator Vandenberg. Poleg tega pa j s celo De Oaulle zaupno naprosil švicarsko vlado, če bi sprejela Petaina. Lahko režemo, da ni razen Lavala, De Briona In Darnanda, n!hče od višijsklh izdajalcev plačal aa svoje zločine. Toda borci aa svobodo ne bodo nikdar dopustili, da bi pr!šla Franclja aopet v roke tlatih, ki so jo izdali r najte#Jih urah. dolina je postala (M Od on osna in kdor le hoče, dela. Električna centrala, toVama, železnica, cesta, to Je precej in nihče ne pomni, da bi bili kdaj povsod tu naši ljudje. Ne, še blata na cesti niso zaupali Slovencu in tudi na to državno mesto so postavili tujca! Izpolnila pa ge je končno želja uaS vseh: «Na svoji zemlji, svoji gospodarji*. Anhovo postaja tako delovni center teh krajev. Tudi kmetje, ki jim zemlja ne roči do-vo.j, se danes uvrščajo med delavce v tovarni. Naša Soča Šumija tiho po strugi, prisluhne tu in tam, se vape* nja, strmi ln se obotavljaje pretaka proti ravnini, kakor da ne bi hotela iz teh strmih, a srečnih domačih planin. ■ VILHAR STANKA je bilo izdelano v Jugoslovanskih tvomicah. Veliko teh predmetov so domače tvomice izdedale prvič. Podržavljena jugoslovanska Industrija je s tem ustvarila nove odnose med državo in prebivalstvom, zlasti pa odnose med državo m kmečkim prebivalstvom. Po vojni zaznamujemo v jugoslcjvan-ski notranji trgovini tri razvojne stopnje. Najprej Je bilo uvedeno razdeljevanje živil ln drugih po-trošnlh predmetov po sistemu ra-cioniranja. Nato je vlada upelja-la tako imenovani sistem dvojnih cen in nazadnje sistem vezanih ali državnih ceh, ki vodi h gospodarski normalizaciji in odpravi racioniranja. Do lanskega leta so bile izložbe v trgovinah več ali manj prazne. Ljudstvo ge Je moralo zadovoljiti s tem, kar je do- OBNOVITVENA DELA V REŠKEM PRISTANISCU bilo nft nakaznic*. Takrat je reakcija uživala in videla v tem začetek propadanja ljudske oblasti. Kmetje so bili v privilegiranem položaju, ker so ai s prodajo svojih pridelkov mogli nakopičiti denar. Zavoljo splošnega elana in porasti industiljske proizvodnje pp, se jo položaj v državi danes v toliko zboljšal, da so se obroki na nakaznice mogli zvišati ln je tudi mnogo več raznega blaga v trgovinah na razpolago. Da bi se preprečilo tezauttranje denarja in s tem njegova odtegnitev iz prometa, je vlada dala možnost prebivalstvu, da si razen na nakaznice lahko kupi potrebno blago tudi svobodno, seveda po višjih cenah. Na ta način je mogel kmet svoj presežek pridelkov, ki mu je po Obvezni oddaji pridelka državi ostal, prodati na svobodnem trgu. Denar Je tako prišel v promet, kmet pa je z večjim poletom začel obdelovati svoj grunt. To je tako Imenovana trgovina dvojnih cen, namreč takih, ki jih je vlada odredila aa ra-cionirane predmete m drugih, ki so bili v svobodni izmenjavi dobrin. Z nadaljnjim porastom industrijske proizvodnje pa je nastala nova stopnja trgovinske izmenja-ve med kmeti in državo, po kateri kmetovalec daje državi svoje pridelke ne le za denar, ampak tudi v zamenjavo za bone, ki ga upravičujejo na neke njemu potrebne industrijske izdelke kakor raana oblačila, čevlje, stroje ter kmečko orodje, ki ga izdeluje novo ustvarjena jugoslovanska industrija. Na ta način država nadzoruje cene in uravnava vse gospodarsko življenje. Ta novi sistem Je tako zvani sistem vezanih cen. Da se je ta način nove trgovine že dobro obnesel, nam pokaže več primerov. Tako so kmetje v enem Okraju na HryaŠkem na en sam dan prodali državi za 800.000 din (čez pet in pol milijona Ur) živine. V Vlnkovcih so prodali kmetje državi do 20. marca t. a. 367 ton žita in na en dan 147 ovc to 16 prašičev. Podobno stanje izmenjave blaga je opaziti v raznih drugih krajih države in S tem po-spešenje notranje trgovine pod novimi vidiki. Da so bile napravljene napake, je prirodno, ker nekateri ea-družnl funkcionarji niso pravilno ocenili vladnih gospodarskih odredb. V nekaterih primerih pa so bile itludi sabotaže. V nekih krajih kakor na primer na Reki in v Dalmaciji pa Je tudi to, da ir.dustrij»ki izdelki še niso bili razdeljeni zaradi tehničnih ovir. Posledice tega gredo na škodo gospodarske normalizacije. Ven-flar je Očitno, da bo tudi ta faza V racvoju Jugoslovanske notranje trgovine kmalu uspešno premagana in da bo hitro prišel dan, ko bo racictn Ker je ustvarilo prodiranje Rusov na sektorju Spandaua neposredno nevarnost za obrambo Berlina na zapadu, je dobil rajhs-jugendfirer Aimann povelje, da uporabi tu člane *Hitlerjugend» t> sporazumu s komando tega sektorja. Na vsak način je bilo treba obdržati pichelsdorfske mostove čez Havel v Spandauu. To je bila glavna naloga Hitlerjeve mlar dine. Med borbo za Berlin je' Aimann zapustil prostore centralnega vodstva mHitlerjugend» na trgu Adolfa Hitlerja in preme• sta svoj štab na Wilhelmsstrasse, bliže državni pisarni. Vsak dan je prihajal v državno pisarno poročat ali po navodila. Ko so poslali njegove jante v ogenj, je bil skupaj z njimi in se ni skrival v zaklonišču državne pisarne. Vest o naglem poslabšanju našega položaja se je razširila po zaklonišču z bliskovito naglico. Komandanti SS, ki nas prej skoraj sploh opazili niso ali pa so gledali na nas zviška, so se nenadoma spremenili v poosebljeno ljubeznivost. Z Berndom kar nisva imela miru pred številnimi radovedneži, ki so naju lovili v vsakem kotu državne pisarne. «Kaj mislite, kdaj bi lahko prispel Wenk do Berlina?» *Ali se bomo prebijali proti zapadu?y> Tisti, ki so se še včeraj vedli izzivajoče, so iskali zdaj tolažbe in nade. Tako so vpraševali predvsem tisti ki še nikoli niso povohali smodnika. Drugi so sedeli pri mizah, se glasno pričkali, pili žganje ali pa šli pasivno negotovosti naproti. Mor- da tH se bili hrabro borili to*® drugi, če bi jim bilo omogoi sodelovanje v borbi. Do,9°fraL„, in prisilno brezdelje v za»S®* tačas ko eksplodirajo granate n našimi glavami, jih je Pat m lo demoralizirati. Sele tisti r'-je postalo mnogim jasno, da o° zaklonišče njihov grob. Toii bil sem vtis, da nikomur »l * misel ni prišlo, da bi P prostovoljce. Tc’e/oniral sem štabnim °f jem posameznih področij ' S t orli z njimi o duhu v tX>]S _ drugih važnih rečeh, ki v por niso bile omenjene. Slika le povsod enaka. Mnog j starev*!’ :* Ko bo oboroženi in slabo izie'- ?0t volkssturmovci, ki so spoznali i nesmiselnost borbe v mestu,so blizu so- Lete F ie koj ko so slišali, da se vražnik, zapuščali svoje p°: ter odhajali k ženam in otro ki so se skrivali v kleteh P0**, :a „ K pr ri% terja, »laja l v r -M li r šami. Večina se je odzvale V°? . samo iz strahu pred esesov/,,tni ^ , mitraljezi. Toda H, IS in 1 ^ fantiči so se borili z isto zd9 , tej nostjo, kakor drugi vojaki v ^ ojjg, vojni. Tudi ostala vojska se 1 ranj( rila dobro todn bila ie v zel manj**y kem položaju, ker je p*"1 valo municije. Najhuje pa > lo, da se je vedno bolj čut’c' manjkanje za borbo SP°S.. ^ vojakov. Medtem ko so _ ^ tem ali onem kraju ^ vražnikove napade, s0^ n>hi pa*ioi »Ovit :>teg »ti rt drugih krajih, kjer je J”1? vojske ali pa kjer so stali t , Šturmovci, neovirano Pr0°irhor$ hrbet vojakom, ki s° se ,n ,s. Na vseh odsekih je bilo ri^a radi požarov v mestu, < HITLER S SVOJO 2ENO EVO BRAUN ZBIRKA NOVEL Maksa Šnuderla V založbi Slovenskega knjižnega zavoaa .e :zšio Izvirno noveli-stično delo Maksa Žnuderla: novele in povesti «Od polnoči do polnoči*. Pisec ni znan samo kot pravnik in javni delavec, marveč se je že v razdobju med dvema vojnama uveljaval v slovenski li-teraturl kot pripovednik in dramatik. Po daljšem presledku, v katerem leži velika domovinska vojna, je Izdal Makso Snudcri novo knjigo svoje proze. Knj.ga Je dobila naslov po prvi najdaljši noveli «Od polnoči do polnoči*. Tu je pisatelj zajel v okvir štiri in dvajsetih ur življenja v sobi internega oadelka javne bolnice vrsto člavešklh usod, od komično^* tragičnih, k-akor je usoda klepetavega Dihorja, osrednje osebe te zgodbe, do tragičnega dogodka 8 Janezkom. Vsemu dogajanju in vsem tako raznovrstnim značajem pa je dal pravo bolnišnično atmosfero. Povest Je skoraj majhen roman, saj zavzema več ko ffetjlno knjige. — V drugem delu knjige 50 natisnjene nekatere zgodbe, ki segajo po svoji doživljajski snovi v avtorjeva študentovska leta («Anita», »Avtoriteta*) ali r« s« (»Mišja smrt*) dogajajo v kmečkem svetu štajerske pokrajine, iz katere poteka pisatelj. — Drugo polovico Snu-derlove nove knjige je tematlčno in motivično oplodila narodnoosvobodilna vojna. Tu so novele, ki prikazujejo trpljenje našega ljudstva in njegov heroični odpor pod fašistično okupacijo. »Matija Blažon* je zgodba z "iss nasilnega preseljevanja 'tJteIj. kmečkega ljudstva na it* >t> ?o «Na križu« je motiv iz ča .^t«. j *r lijanske okupacije, »Belod ^ »Palmova veja*, »Zverin« | ■ v «Sestnajstorica» segajo v na ^ rodno-oevobodi.no ^°rb0' «C Cn pa razvija Pred. ,wdi* podobe iz življenja našin ^ italijanskem koncentrat j f taborišču. V vseh teh Je na široko razmahnila ^ ^ lova pripovedna umeta« trtem delu zbirke so no^f v zanimivi ln značilni od avtorjevega partizanskega nika, segajočega v let0 1 e'j,e V srečujemo mnoge znane os narodno-osvobodilne borbe. revij* zav«d’ Tloue knjige in Milan Pugelj: Izbrant Izdal Slovenski knjiž"* Ljubljana 1948, str- 345, pr t-Stendhal: Lucijan vedel B. Fatur, izdal Si1” ^ knjižni zaverf, Ljutolj®0® «tr. 484. Mi'an Vidmar: Elektrtf Izdal Slovenski knji?"' Ljubljana 1948, str. 44. ^ „ O novem načinu, Pre',fcL.vens't: 1’esanifc oennh. Izdal Sl knjižni zavod, Ljubljana str. 135. .. ureJ* Rusaki) žurnal, it. I®-Društvo za kulturno *°Y g]C-nje Slovenije e SZ, ,uj,lJ*' venski knjižni zavod, m na 1948; str. 146-192. 000° Joj 'M M 'i« »n ‘k 'ir h oij, (ri f0l ‘m na H n, in »j (o b, vi n OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOIOOOOOOOOOOOO' morda kdo ne razumel njegovih misli. Io vendar vsi vedo - iskreni, Iskren; moramo biti. De, to Je prv. korak k Izgraditvi človeka. Če boš iskren m pravičen, boš razumel in ljubil in drugi bodo vzljubili tebe. V vseh Je hotenje in volja. Zdaj razlaga svojo misel tova-r'4 s sivimi senci. Oftl prešernega fanta se skrivaj srečajo z dekletovimi, ki mu sedi nasproti. Kdo ve, kakšna hudomušna misel je prešinila njegove možgane, da mu je zaigral v oceh čuden, porogljiv nasmeh, k; ni odgovarjal tovariševemu govoru ter pritegnil v svoj izrae Se dekletove oči. Bila Je v tem sfečanju morda le mala iskrica nečesa, čemur b: se ne moglo reči Iskrenost. Drugo dekle Je to opazilo in globoko v duij začutilo pekočo bolečino, kot da Je izgubilo nekaj, čemur bi se lahko reklo sreča, ter Sele sedaj opazilo, da ne sije več sonce sem notri, da je v sobi že mrak, da je zrak nasičen s tobačnim dhrom ln da so obrazi vseh že bledi in trudni. V njeni duSi pa je vrtaia boleča, misel.. ZORA KOŠUTA-JUGOVA 9QE m n rn “3 nr :: 41 m IH i:: i UULZI L3 uu Ah, ti čudovito človeško oko, kako bogeto razsipaš v svet vso notranjost človekovo. Nikoli ne lažeS. Lahko se t; ustne smehljar jo. a če tl Je v srcu težko, odseva žalost iz tvojih oči. Brez besed kričijo v svet, brez dokazov govorijo. Pogled, ki ga nikoli več ne ujameš, tt Je morda povedal več kakor gofcto popisan list papirja. Kolikokrat tl v sreči zatrepeta srce ob samem pogledu. Kako bi mogel popisati vso lepoto, 'srečo in ljubezen, ki seva 'z njega. Koliko solz ln bridkosti lahko povzroči en sam pogled. Kot je lahko brezkrajna sreča, ki seva la oči, za katero *e pesnik ziman išče Izraza, tako Je lahko tudi njegovo gorje hujše, kot zapisana beseda. Nelskreo pogled ti zapusti rano v duSi, ki se le počasi ln težko zaceli. Ali morda ona sedaj obsoja mladega prešernega fanta zaradi tistega nasmeha v njegovih očeh, ali morda ne zaupa sedaj njegovi iskrenosti? Zakaj? Cemu? Nihče ga ni opazil razen nje ln se morda sploh nikoli več ne povrne V te žive, oaar.ejane oči. Sla je mimo temna, bežna misel ln ko je zaigral smehdjaj na njegovih ustnih, Je morda že samega sebe zaradi njega obsodil. Saj Je vendar prej tudi v njegovih očeh sijala Iskrena želja bit; dober, biti Iskren.... Ko se je zvečer vračala domov, Je zavila k morju. Hodila Je ob obali mimo pomolov in kljubujočih vojnih ladij, mimo ribiškega pristanišča, do kopališča za svetilnikom, kjer so velike skale naslonjene k bregu. Zdaj v večeru je tu čudovito mirco. Sedla Je na skalo tik vode, tako da so valovi, ki so se ob skali razpršili, rosili tudi njeno lice. Ze dolgo Ji ni bilo tako hudo kot nocoj. -Adi Je morda krivična, ker očita tisti pogled? Kje je zdaj? Pokaži ga, če morešl UCovl ga v zanko! In vendar Je ravno tLsrtl pogled, čekidi le za hip, le omaje! tisto veliko vero, ki Je vse dotlej tlela v njeni duši, Valovi pod njo se enakomerno rahlo zaganjajo v sk«le in čolne, ki so privezani k obali, in šepe. čejo duši svojo večno, čudovito zgodbo. Veter nežno boža napete vrvi Jamborov ln njegova pesem se Skladno spaja s šepetanjem morje. In ona prisf.uhne in oči Ji žarijo: «Da, prav ima-', morje, kar Je asdfavo ln močno, dobro In Iskreno, to bo ostalo drugo narava uni<$!». NeBOo Je pobožala skalo . ge slonlla uho tesno k njej. ^ ^jfil. v* I * i« op ii lovi še zadnje utrinke Ta trenutek je izginila ^ J« senca iz njene duše. s!e ge v8' ln skočila v vodo, da 8° jjje- razpršili okoU ^ na. B10*',.«« z lovi peneče Plavala Je daleč ven kakor da voda Izpira nJe' duše vso bolečino se g1 nJ«n°. vračala blaženost v ‘‘J'va]a Razkošno se Je preme valovih In se smehlja**■ n1 kapljice pa so se njenem licu. Ali so b!1*, ■ morja'., ^ J* sreče, ali poljub; jena, a olajšana se _ čala k bregu in stopi1* ^ p