Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemati velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
•4 gld., za en mesec 1 irld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta
I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila finserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I., 17. Izhaja vsuk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
«5»t ©V. 171.
V Ljubljani, v petek 29. julija 1892-
Letu i Is XX.
O katoliški zavesti.
Govoril dne 26. julija t. I. č^st. g. Janez Ažman na pripravljalnem katoliškem shodu na Brezjah.
(Konee.)
V novejšem času je vedno bolj opazovati, kako povsod Slovenci naprej tišče; katoličan pa naj bo z a d a j a 1 i t a m n a strani nekje. Učeni možje in različni doktorji ugibajo, kako bi Slovencem pomagali do boljše bodočnosti, napravljajo shode in veselice, svetujejo to in ono: samo o veri molče: te ni treba zraven; če pa že kaj govore, gotovo se ne zgodi s spoštovanjem, ampak nasprotno. Vsa očitna vprašanja se obravnavajo le s časnega stališča brez ozira na večnost, kakor da bi bil Slovenec le za ta svet, in kakor bi razven časnih potreb nobenih drugih ne imel!
Bes, da so le nekateri, katerim vera in katoliško prepričanje preseda— p a t o j e ž a 1 o s t n o , da ti maloštevilni g o v o r 6 in pišejo v imenu vsega slovenskega ljudstva, ki je v svojem jedru še zdravo, veri in cerkvi katoliški iz srca udano. Naše ljudstvo je vajeno, vsako reč ne le z zemeljskega stališča gledati, ampak vedno tudi z ozirom na vest in vero, na večnost in Boga. In če se v novejšem času ne godi vselej in povsod tako, je treba, da se za časa še obrne, dokler zlo ne postane občno.
Slovenec in katoličan se ne dasta ločiti; Slovenec je najprej katoličan, in mu je skrbeti najprej za dušo in izveličanje po besedah našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je rekel: „Iščite najpoprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse drugo vam bo privrženo!"
Pri sodbi ne bomo vprašani, če smo bili Slovenci, ampak če smo prav in krščansko živeli! Sv. Peter pravi: „Bog ne gleda na osebo, ampak med vsakim narodom mu je prijeten tisti, ki se ga boji in pravično dela!"
Dragi poslušalci! Prav me razumite! Mi katoličani smo gotovo vneti za pravice našega ljudstva in za mili materini jezik; to nismo enkrat, ampak večkrat, da vedno pokazali. Mi pa vemo, da ima kristijan še večji in imenitniši nalogo: namreč skrbeti za izveličanje svoje. Mi se ravnamo po besedah rajnkega škofa Slomška, ki so tolikokrat povdarjali kot pogoje naše časne in večne sreče to dvoje: vero krščansko in besedo materino.
Naj bi se vsi Slovenci tega pravila držali — verjemite mi, ne bilo bi med nami nobenega nasprotja. Ako pa nekateri tako imenovani izobraženi Slovenci prvo prezirajo — potem ne more biti sloge in jediuosti. Naj le v verskih rečeh, v katoliškem prepričanju, v spolnovanju cerkvenih zapovedij tako gredo z nami, kakor mi gremo v narodnih, jezikovnih z njimi, smo pa skupaj! Če se bomo v cerkvi skupaj dobili, potem smo edini, potem pa smo tudi močni in srečni 1 In to je ravno tisti rak, ki razjeda naše društveno, javno življenje; ker nekateri Slovenci mislijo naše ljudstvo k sreči pripeljati brez vere. In v tem ravno ima katoliški shod veliko storiti, da se v tem, če mogoče, na bolje obrne! — Hvala Bogu! Vsi omikani Slovenci niso taki. Glejte, tukaj med nami so učeui posvetni gospodje — pa ne prezirajo vere; oni z nami mislijo in z nami delajo, naj vsi tako store — in najtežje vprašanje pri nas je rešeno: Slovenci smo zjedinjeni!
Tedaj Slovenci smo, pa katoličani smo! — in sicer je katoliško prepričanje več, kakor narodnost. Katoliško prepričanje je jedro, narodnost, jezik je le vnanja oblika.
To pa vedite, da je dober katoličan tudi dober Slovenec; saj ravno naša vera nas uči, da moramo ljubiti očeta in mater — domovino svojo in materin jezik. Vera nas pa tudi uči, da smo pravični drugim ljudstvom. Zatorej se nikar ne bojite, da bo narodnost trpela, če resnično po krščansko živimo!
Predragi, ne dajmo se nalašč motiti! Prav je in dolžnost naša, da se potegujemo za pravice svoje in drazega nam naroda, ker se nam še vedno in občutljivo kratijo. Kar je v naši moči, bomo tudi še storili in delali v tem oziru ! Ali to vedite: Ce bo tudi slovenščina povsod vpeljana v uradih in v šolah, pri železnici in trgovini, ali kjer si bodi po naših deželah, pa naše ljudstvo s tem vendar še popolnem ne bo srečno! Zakaj tisti, ki slovenski govore in ki bodo še slovenski govorili in bolje in čisteje govorili, kakor mi — ostanejo vendar še ljudje podvršeni vsem slabostim človeške narave: in teh ne odpravimo z jezikom, ampak s pomočjo sv. vere in njenih božjih blažil! Iu na telesu našega ljudstva li ne vidimo strašnih krvavih ran, da se nam res mora smiliti naš rod : pijančevanje, žganjepitje, razuzdanost, poboji itd. In te rane, ali se mar celijo z jezikom, z ljudskimi veselicami! Nikoli in nikjer! — Za te rane ima zdravilo le katoliška vera. In bolj ko se bo naš rod nje oklenil in njenih blažil, bolje mu bo v duševnem in gmotnem oziru.
Zato pa je greh zoper naš rod, če ga z besedo in zgledom odvračujejo od pobožnosti, od verskih vaj, če smešijo svete obrede in cerkvene služabnike in sicer s pomočjo našega jezika. S tem vzamejo spoštovanje do duhovnikov in vsled tega do vere in njenih naprav! Vedé ali nevedé vodijo naše ljudstvo in bi ga radi privedli dotlej, da bi se navadilo tudi brez vere živeti. Gorjé pa našemu ljudstvu, kadar bo prišlo tako daleč, da mu za vero in verske vaje več ne bo mar! In ravno v tem mora katoliški shod kaj storiti in upamo, da 8e ravno vsled katoliškega shoda tudi v tem na bolje obrne.
Pri tem pa razun duhovščine morete posebno vi, zatedni možje veliko storiti: namreč tako, ako vsak po svojem stanu, v svoji okolici in v svojem delokrogu zastopate in razširjate kat. verska načela, pa to ne samo z besedo, ampak z zgledom. In
LISTEK
Neron.
(Priredil Vilinski.)
II.
Licin je videl zunanje veličje in napuh mogoč-njakov, topost in nesramnost ljudstva, neznano razkošje, neizmerno bogatstvo, velikanske veseliee ogromnega Babilona v zahodu. Pogleda naj še v notranje odnošaje, v družino rimsko, o domače življenje.
Kakor so se bili zmenili, gre Licin k svojemu sestraneu Narcisu. Pri njem izv^, da je bil že Glavko tu ter sporočil, da v hiši bogatega Solina je izpraznjeno mesto retorja. Brez odloga se napotita v hišo Solinovo.
Toliko da stopita čez prag, vsprejme ju roj sažnjev, oproščencev, varovancev, pride tudi Solin, prijazno se smejoč Narcisu, izvedavo motreč modro-slovca Licina. Solinov pogled spravi Licina v zadrego, da pobesi oči, zakaj čutil je, da je ogledovan kakor blago.
„Atenec si ti ?" vpraša Solin.
„To sem," potrdi Lucin.
„Poprejšnji moj hišni modroslovec je bil tudi Atenec. Stojik je bil ter se ni malo ponašal s svojo
modrostjo. Ime mu je bilo Fulokle. Je li si ga poznal?"
„Slišal sem o njem."
„Ta Fulokle je bil smešen tolpač. Ni se dal pregovoriti, da bi bil hod'l lepo opravljen, da bi si dal ostriči dolgo brado, če tudi bi bil lahko storil na moje troške. Od svojega domačega modrijana ne potrebujem in ne zahtevam, da bi se oblačil kakor Narcis, v zlatotkanem jopiču torentske robe, v belih nogovicah, v atičanskih črevljičih, — toliko pa tir-jam, da mojim služabnikom in poslom ne delaj sramote. Tepče nam je presedalo s svojimi smešnimi prepirkami, nadlegalo nas z .rogatim sklepajem', s katerim je dokazoval, kako more dokazati, da vsak ima roge, potlej z ,verižnjakom' in pa z nespametnim ,rezanjem', s katerim je dok&zoval, da ne moreš rezati, ki režeš, da greš, ki ne hodiš, da ne gre, ki ne hodi, da nihče nima nosu in da eden nima nosu, in več takih budalostij. Poznaš tudi ti take nauke ?"
Narcis dd Licinu skrivaj znameuje, naj zanika. Licin odmaje z glavo pa reče: „Ne poznam takih naukov !"
Licin je lagal; prvikrat v svojem življenju.
„To me veseli. Stojika ne bi vsprejel v službo. Ne zato, ker cesar sovraži take ljudi, ampak zato,
ker so neprenosni. Pripadaš morda ti taki modri-janski ločini ?"
Narcis zopet migne; na to odgovori Licin: „Nespadam v nobeno; jaz sem retor."
„Retor! To pač! Dobro! Vsprejet si. Pri meni ti ne bo manjkalo ničesar. Nisem stiskalec, najmanj pa umazan do učenjakov. Ljubim znanost. Bolj natanko ti pove moja žena. Dober dan želim!"
To reče Solin, pa stojika obrne hrbet ter jame govoriti s kuharjem in o kosilu. Narcis pove Licinu, naj gre k gospodinji. Licin se da, predstaviti Solinovi ženi Meliti, katero je česala njena sužnjica Vijola. Sužnjik vede Licina v sobo pred gospodarico; Licin se ji globoko prikloni. Melita je bila postavna, rejena gospa; a po mnenju naodroslov-čevem je bila mičniša njena česalka Vijola. Ta suž-ujica je bila tako nežna, tako mehkogleda, duhovita, sramežljiva, nekam bolestnih potez okolu usten, plemenitega vedenja, da se je Licinu zdelo to bitje nekam čudno, skrivnostno, krotko, prijetno, skoraj častitljivo.
„Prihajaš k nam v službo?" vpraša Melita.
„Želim se udeležiti tolike časti," izpregovori Licin.
„Kaj pa znaš? Ali znaš tiste modroslovske kr-petine prevračati, smešne nauke suhoparnih čuda-
glejte, kakor vas čislam in spq$tujem, f pa p«-grešam pri v^s prave odločnosti in y s t r a j -nosti, opazujem pri yas neko bojazljjvost, in razne predsodke, ki so pa silno pogub^jvj fl^še Ijuijj posebno pa za mladino, Jie z nekim stfaljom marsikdo prihaja v cerkev in vzlasti k sv. obhajilu, boječ se, da ga kdo ne videj.
Proč s tako pijano boječnostjo in sramežljivostjo! Nam je katoliška cerkev precej priskočila s svojo tolažbo, komaj da smo na svet prišli — in si njene pomoči gotovo vsi želimo tudi na zadujo uro, zakaj pa bi se tedaj v življenju tega sramovali in ogibali!
Torej možje gorenjski, posebno do Vas se obračam — bodite res moški, srčni, katoličanje ne le po imenu, ampak v resnici! Dajajte svojim so-občanom, sosedom, podložnim, otrokom in poslom lep vzgled; spoštujte svojo vero, nje obrede in služabnike, prejemajte nje sv. zakramente. In nikar ne mislite, da bote s tem kaj časti zgubili, ali zavoljo tega ne boste v srenjski ali v kak drug odbor izvoljeni, ali da zavoljo tega ne boste več možje! Ravno nasprotno. Če mi kateri reče: Ta pa ta je pravi mož, postaven, zveden, zmeren, varčen, je dober gospodar in vrl narodnjak ... če pa mi zraven morete reči in spoznati, da v cerkev ne hodi, vam na vse usta povem, da tak ni pravi mož, naj ima premoženja tudi na tisoče!
Postavim vam v izgled moža in ko bote zgodbo njegovega življenja slišali, upam, da bote vsi pritrdili in rekli: Da res, to je bil pa pravi mož!
V inislih mi je irski poslanec Dauiel Okoli el. Ta je bil doma na Irskem — sin katoliških starišev, namenjen za duhovnika — pa si je izvolil raje odvetniški stun. Kakor nekdaj Mozes v Egiptu, ko je videl kako Egipčani zatirajo Izraelce, tako se je tudi Okonel potegoval za svoje rojake, katoliške Irce, katere so Angleži zato zatirali, ker so bili Irci katoličani in niso hoteli k protestantovski veri prestopiti. Angleži so kat,. Ircem vzeli vso deželo in jo med bogate lorde in angličansko duhovščino razdelili. Irec je bil na svoji zemlji hlapec prevzetnemu, neusmiljenemu Angležu, plačevati je moral oženjenemu angleškemu škofu ali župniku in njegovi družini, katoliškega duhovnika pa je moral še posebej plačevati, če ga je hotel imeti. Katoliški Irec ni imel nobenih pravic, ni mogel biti in smel biti ne v srenjskem zastopu ne v očitni državni službi, ni imel svojega deželnega zbora, pa tudi poslanec ni smel biti. Samo eno pravico je imel: lakote umreti in pokopan biti v zemlji svojih očetov, če bi bil pa prestopil v krivo vero — so mu bile naenkrat vse službe odprte in čakalo ga je bogastvo in čast !
A Irci se niso dali ukloniti: raje so stradali, lakote umirali, kakor da bi bili zapustili ljubljeno domačo deželo in sveto vero katoliško 1 — In temu revnemu ljudstvu, katoliškim Ircem je v začetku našega stoletja Bog poslal Okonela kakor za odreše-nika. — In kaj je storil Okonel ?
Zbiral je ljudstva v družbe in klical na shode, in podučeval in tolažil in vnemaljih je. So mu eno družbo prepovedali, brž je napravil drugo; so ga
kov, kakor oni Fulokle? Ali boš govoril o slovniš-kih pravilih. Če je to, moreš koj oditi."
„Po takem želiš, milostiva gospa, da ne učim, temveč da te zabavam ?"
„Nečem nauka, hočem zabave; uči pa moja dečka; Vijola ti ju bo koj pokazala."
„S čim hočeš, da te zabavam ?"
„Znaš peti? Na piščal piskati? Na citre igrati? Plesati ?"
„Ne znam, milostiva gospa."
„Znaš govoriti, da v srce gre?"
„Potruditi se hočem, da se naučim, kakor boš želela,"
„Znaš li pesmikovati ? Napisati zaljubljeno pismo?"
„Prvo bi se mi še posrečilo, drugo mi je nemogoče, ker se s takim opravilom nisem pečal, pa sem tudi premalo izkušen."
„Sirotek! Neizkušen si v stvareh, ki se tičejo ljubavi? Aha, pečal si se z nauki! Ko so te jeli pa dolgočasiti, šel si ter se vkrcal, s kuštravo brado, raztrganim plaščem piškavega modroslovca, s svojo modrostjo, pa semkaj v Rim pripotoval. Tu si se čudil veselemu življenju, ti, ki nisi nikdar živel, pa si jel hrepeneti, da bi bil srečen tudi ti, in pa vesel in zadovoljen. Je-li?4	(Dalje sledi.)
v ječp vi^ijijjj p komaj je prjipl ippet m* dan, že je »J>ra| po stq{j80č Ircev na taborih in jjft vodil do zrqage. On je dosegel po postavni poti, da so Jrpi dobili pristop v očitne in državne službe v državijj zbor. Sara je bil izvoljen za državnega poslanca jn je s svojo govorniško besedo, še bolj pa s svojq ustavnostjo in doslednostjo skoraj vse pravice priboril Ircem, katere zdaj imajo! Učil je svoje ljudstvo raje krivico trpeti, kakor puntati se; učil jih je pa tudi vseh postavnih sredstev se posluževati, da bi dosegli državljanske pravice, enake pro-testantovskim državljanom!
Pa kako je to dosegel? Daniel Okonel, katerega so njegovi rojaki na rokah nosili, katerega so se Angleži bali kot svojega najhujšega nasprotnika, katerega je ves tedanji svet občudoval in ga zgodovinar še danes proslavlja — ta Okonel je vse dosegel s pomočjo in na podlagi sv. vere!
Ta Daniti Okonel je živel popolno po pravilih svete katoliške vere. Pred vsakim shodom in taborom je ukazal popred moliti. Če je še toliko dela imel, svete maše skoraj noben dan ni zamudil. Predno je šel v zbornico, je šel poprej še v cerkev, skoraj vsak teden k sv. obhajilu! Ko so v angleškem državnem zboru prvi ministri in državniki sklepali o osodi irskega naroda, ali naj mu d& svobodo ali ne, je Okonel za stebrom stal in sveti rožni venec molil, in vso zadevo Mariji izročal. In res je njegov predlog zmagal. Irci so bili osvobo-deni in so slavili Okonela za svojega osvoboditelja. On pa je vso čast na Marijo zavračal, njo je kot osvoboditeljico Irske proslavljal. Okonela ni bilo sram, na taborih in ljudskih shodih, pri katerih je bilo 100.000 Ircev, govoriti o slavi Marijini!
30 let je delal neprehoma za blagor svoje irske domovine, pa vselej z ozirora na nebeško domovino, vselej le u* podlagi in s pomočki katoliške vere! Njegov čist značaj in njegova velika duša pa se kaže še najbolj na koncu .svojega življenja. Pred smrtjo bi bil rad videl še Rim, središče katoliškega sveta in papeža, glavarja katoliške cerkve. Š'.-l je na daljuo pot, pa ni prišel v Rim. Na peti je umrl v Genevi, star 73 let.
Svojo oporoko je naredil z besedami tako-le: „Dušo Bogu, srce Rimu, telo Irskej!" Hotel je reči: „Kot kristijau izročam svojo dušo v milost božjo, od katere upam zveličanja, kot katoličan izročam svoje srce rimskemu mestu v znamenje, da je vedno bi o za čast in povikšauje ka-liške cerkve. Pa tudi kot sin irske domovine ji dam nazaj svoje telo, da naj počiva v zemlji mojih očetov, kjer je rastlo m živelo do pozne starosti.
Slovenci! Toliko stor4 možje, ki mislijo, delajo in žive kot katoličani. Živimo tako tudi mi Slovenci, tedaj bomo tudi mi kmalu gledali domovino svojo mogočno, slavno in jedino! Kakor Okonel izročajmo se tudi Mariji, zavetnici svoji. In vzlasti danes, zbrani pod varstvom kraljice nebeške, katero Slovenci častimo kot „Marijo pomagaj", prosimo mogočuo mater, naj vsprejme Slovence pod svoje varstvo, naj nam ohranjuje živo katoliško zavest! Poslovimo se danes od Marije vsi z iskreno, skupno prošnjo: Slovencem-trpi-nom „Marija pomaga!"
i
Katoliško-tiskovno društvo v Ljubljani.
(Poročilo o V. obenem zboru dne 28. julija 1892.)
V veliki dvorani knezoškofovske palače sešlo se je ob 10. uri dopoldue okoli 40 čč. gg. drušive-nikov iz raznih krajev dieceze. Počastili so skupščino s svojo navzočnostjo tudi prevzvišeni gospod , knez in škof, mil. g. generalni vikar dr. pl. H. j Pavker, prečast. gg. kanoniki: prelata dr. And. C e b a š e k in dr. Jan. K u 1 a v i c , pa gg.: And. Zamejec, L Jerau, K. Klun in Jan. Flis. , Po dovršenem zborovanju „Duhovsko - podpornega društva" je predsednik g. prof. A.Zupančič pričel zborovanje z naslednjim nagovorom :
Prevzvišeni gospod pokrovitelj!
Prečastiti društveniki!
Ko mi je bila lani čast, dn^ 1. julija stopiti tu pred vas, naznanil sem VBm odborov sklep: kar brž začeti z zidanjem nove tiskarne na dvorišču kupljenega posestva. Rekel sem ob oni priliki: „če Bog hoče in prijatelji naši, Vas bodem, prečastni gospodje, prihodnje leto ob občnem zboru povabil, da st ogledate društveno tiskarno v novi, lepši in razširjeni obleki."
Bogu gre hvala in JiOdpornlko« katoliškega
tiska, morem danes ponoviti to flovabllo: idite. oglejte sj prilično v Vodikovih ulicah »Katoliško Tiskarno«, novo, lepšo in dokaj večjo od prejšnje. Dodelana je! Dnö 15. t. m. blis« poldne zavrtiio se je vprvič v novem poslopju kolo novega, velikega stroja, In prve b?sede, k| so vjpričp več gospodov ljubljanskih Mtisnene prišle izpod koles, so bile svetopisemske besede: „Adjutorium nostrum in nomine Domini, qui fecit coelum et terram !"
Od tega dnč naprej vršila se je selitev iz dosedanjih najetih prostorov na Valvazorjevem trgu, in je bila dovršena zadnje dni preteklega tedna.
Dne 20. t. m. nam je mestni magistrat dovolil, da smemo novo poslopje rabiti.
Minolo nedeljo, 24. julija, klicali smo po cerkvenem obredu blagoslov božji na novo napravo. Mil. g. prelat dr. And. Čebašek, „Katol. tiskovnemu društvu" bivši predsednik, je namreč v navzočnosti več odličnih gospodov duhovskega in svetnega stanu in vpričo vsega tiskarničnega osobja blagoslovil novo hišo in stroje tiskarske, kateri naj bi nam, čeravno so mrtve stvari, s svojimi izdelki pomagali razširjati kraljestvo božje na zemlji, ki naj bi zdrave, tečne duševne hrane dajali našemu slovenskemu ljudstvu.
In kako je bilo mogoče v teku jednega leta toliko storiti, v dvanajstih mesecih, bi rekel, iz tal priklicati čisto novo tiskarno, oskrbljeno z vsem, kar je potrebno takim zavodom ?
To je Vaše delo, to so storili večinoma duhovniki slovenski ! Komaj smo lani objavili prošnjo za podporo, ko so kar tekmovati začeli naši prijatelji v velikodušni požrtvovalnosti za novo tiskarno, soo-znavši važuost našega delovanja za pravi blagor ljudstva.
Ni še preteklo mesee dnij po lanskem občnem zboru, ko je odbor že imel na razpolago 4000 gld. zgolj darov. Sedaj so nas oveselili posamezniki, tudi taki, katerim ni bilo lahko, si kaj pritrgati za dobro stvar, sedaj gospodje zbrani na pastoralnih konferenc jah, ter so nam pošiljali zbirke v korist krščanskemu tisku.
To je dalo odboru pogum, da je tiskarno uredil tako, da bode zadostovala ne le sedaj, ampak menda tudi za prihodnje časp.
Res, troški so zaradi tega visoko presegli dohodke naše, kakor boste izprevideli iz g. tajniko-vega poročila. A pomoč, upanje naše je v Bogu. Onih velikodušnih gospodov vzgled, ki so do sedaj nad 10.000 gld. darovali za našo dobro reč, vnel bo gotovo tudi druge, ki dosedaj še niso dosti cenili našega delovanja, kateri niso še izprevideli, da pri „Katol. tiskovnemu društvu" ne gre za oseben dobiček, ampak le za podporo krščanskega tiska, za razširjenje dobrih spisov, za pomoč časnikom, v vrlem domoljubnem in krščanskem duhu vredova-nim. Pa že do sedaj je duhovščina slovenska toliko storila za tiskovno društvo, da smete, prečastni gospodje, o „Katoliški Tiskarni" po vsej pravici reči: Naša je!
Gradba je dovršena in ostanejo nam le še razna popravila pri stari kupljeni hiši. Odslej se bomo prosto gibali na lastnih tlčh, neodvisni od tujega lastnika bomo delovali pod domačo streho, kar je pri takem podjetju, kakor je naše, velevažna stvar in neprecenljive vrednosti. In kolikor urnejše nam bo mogoče poravnati dolgove, toliko več bomo storili za katoliški tisk.
Toliko za uvod. Več boste, prečastiti gospodje, izvedeli iz poročila našega gosp. tajnika. On Vam bo opisal odborovo delovanje v minolem letu. pa tudi današnje naše denarstveno stanje. Slišali boste, da smo se res precej hudo zadolžili in se še bomo, kar pa odbor more zagovarjati, ker je vse premično in nepremično društveno imetje danes veliko več vredno, kakor znaša narejeni dolg, čeravno smo jeseni leta 1887 pričeli skoro a praznimi rokami, a v trdnem zaupanju na božjo pomoč, katera na9 je do sedaj milostno spremljevala. (Dalje sledi.)
Fo.litičm pregled.
V L j ubij a ni, 29. julija. 3fotranje dežele.
Položaj. „Grazer Volksblatt" piše, da so najbrž jako utemeljene vesti, da je stališče ministroma grofu Schönbornu in grofu Falkenhaynn jako omajano. Hohenwartov klub ni storil svoje dolžnosti. V važnem vprašanju ni ta klub dovolj podpiral vlade. Položaj je tali, da najbrž gori omenjena ministra pojdeta v pokoj, Hohenwart bode pa prestavljen v gospodsko zbornico.
Češko. Praški mestui zbor je bil sklenil, da bode praški magistrat v bodoče češki dopisoval z vsemi c. kr. uradi, občinskimi in avtonomnimi obla-stvi češke kralievine; vloge strank pa bode reševal v jeziku, v katerem so pisane. Namestuištvo je raz-veliavilo ta sklep, v kolikor se tiče poslovanja praškega magistrata kot političnega oblastva, ker v tem delokrogu nima mestbi zbor odločevati o uradnem jeziku. Sklep mestnega zbora praškega kot tak more nam ugajati, ali z ozirom na druge okolnosti vzbuja resne pomisleke. Z nikomur se ne bodemo prepirali o tem, kako jasen je mestni pravilnik v tej zadevi, ker nekatere politične pravice je magistrat pač še le pozneje dobil, ko so se v Avstriji ločile politične in sodne oblasti. Z našega BtOTHnstrpga stališča bi bilo jako nevarno, ko bi se mestom z lastnim štatutom pustilo, da sama odločujejo v svojem političnem delokrogu uradni jezik. Gospodie v Celovcu in Celju bi se v tem oziru ne ravnali po Pragi, temveč bi svojo oblast v to porabili, da ohranijo čisto nemško uradovanje. Da je vlada razveljavila sklep praškega mestnega zbora, to ni posledica kake „nove mrzle sape", temveč grof Taaffe se je takoj iz začetka držal tega stališča, katerega se je držalo tudi upravno sodišče. V tem zmislu je vlada že odločila proti celjskemu in celovškemu magistratu in sicer nam Slovencem v korist, in proti liberškemu mestnemu zboru v korist Cehom. Upravno sodišče se je celo izreklo, da je celovški magistrat kot politična oblast tako podrejen vladi, da celo nema pravice uiti on, niti mestni zbor proti vladnim odredbam v tem delokrogu se pritoževati. Vlada se je strogo držala tega stališča že pred leti, ko se je v državnem zboru razgovarjalo o izvršenju narodne jednakopravnosti. Tedaj se ji vlada izrekla, da vre-jenje jezikovnih stvarij spada po njenih misl'h v delokrog eksekuiive, to je v vladni delokrog.
Izključen je čeških dijakov. Predvčeraj je v mladočeškem društvu „Sladkovskj" bilo razgo-varjauie o izključenju čeških dijakov. Odvetnik dr. Paxa je grajal češke profesorje. Dokler je vseučilišče bilo nerazdeljeno, se kaj takega ni pripetilo, nemški profesorji nikdar niso kaj takega sklenili. Češki profesorji podkopujejo vsako znanstveno teženje in svo-boduo gibanje. — Drugi govornik je češkim profesorjem očital, da opravljajo policijsko službo. Ko sodišče ni ničesar moglo "torni dijakom, iih ie pa izključilo vseučilišče. — '1 -etji govornik je trdil, da se ne more govoriti v Pr ^i več o češkem, temveč le o avstrijskem vseučilišči.. Profesorji se ne čutijo Cebe; dr. Randa je celó n-kdaj zaklical: „Mi smo Avstrijci I" — Češki profesorji knjige poprej pijejo v nemščini, potem jih pa prevajajo v češč no. Celó v šolah se otrokom vbija v glavo, da je le avstrijska država, in se jim ne pove, d» so kdaj tudi drugi vladarii, kakor Habsburžani, vladali na Češkem. Govornik je predlagal resolucijo, da praškega vseučilišča ni talco dolgo zmatrati za češko, da z njega zgine nazadnjaški duh in ga prešine nov svež češki duh. Vladni komisar ni dovolil glasovanja o tej resoluciji, ali udeleži tel j i so kar sami, ne da bi jih bil kdo poživljal, vzdignili roke in tako pokazali, da so za resolucijo. — Senat je morda proti dijakom zares tnalo preostro postopal, ali s takim zabavljanjem proti češkim profesorjem se pa škoduje vseučrlišču. Nemci pri vsaki priliki slikajo Čehe za slabe Avstrijce. k?r gotovo otežuje češkim državnim poslancem stališče na Dunaju. Taki shodi, na katerih se celó izpodtikajo nad profesorjem, ki se je izjavil, da ie dober Avstrijec, so pač le voda ua nemški mlin.
Ceško-nemška sprava. Ker se je položaj mej Čehi in vlado jako poostril vsled tega, da se je sklicala komisija za razdelitev okrajev, je Win-discbgriitzeva skupina velöposestva sklenila odložiti mandate, ker se ne strinja z večino veleposestnikov. Ta skupina je za to, da naj se sprava nadaljuje, dočim so Schwarzenberg in tovariši proti nadaljevanju sprave.
Viiaitje držav©.
Bolgarija. Zastopniki nekaterih velevlastij so skušali izprositi pomiloščenje za štiri na smrt obsojene ali bolgarska vlada se na njih želje ni ozirala. Viadni list „Svoboda" pa piše, da naj rodbine obsojencev zahvalijo le Rusijo, ki je vse to zakrivila. Tako naj se zgodi vsem, ki hočejo domovino vreči pod noge carju. Nemški listi, ki navadno neso posebno prijazni Bolgariji, dajo Stambolovu prav, da strogo postopa, ker sicer ne bode konca zarotam. Nekateri celo' zahtevajo, da se sedanjemu težavnemu položaju v Bolgariji s tem naredi konec, da velevlasti priznajo kneza. Skoro vsi nemški listi so pa prepričani o pristnosti diplomatičnih spisov, katere priobčuje „Svoboda". „Kölnische Zeitung" je izvedela, da se v Carigradu in Belemgradu zopet kujejo zarote proti Bolgariji. Sedanji bolgarski zastopnik v Carigradu Dimitrov ni nič bolj varen svojega življenja, kakor je bil njegov prednik. Ko je bil Načevfc v Carigradu, zaletavale so ga sumljive osebe. Ta list pravi, da od časa, ko so se za umor Viljema oranijskega obetale velike nagrade, da odstrauijo strašnega nasprotnika španjske države, zgodovina ne pozna takega zakonom nasprotujočega postopanja, katfir je rusko postdpanje proti Bolgarom.
Nemčija. Nemški liberalni listi hudo pišejo proti peticiji šlezijskih Poljakov za poljske uarodne áole. Po njih mislih Nemci ue morejo popustiti tal,
katera so si že bili pridobili. Ravno tako seje treba ; upreti poljskim tefcnjam, kakor so se liberalci Žedlitzo-vemu načrtu šolskega zakona. — Ker pri dvoru ne veje več tako sovražna sapa proti Poljakom, pa hočejo proti poljskim težnjam liberalni Nemci začeti silno agitacijo. Nemški liberalci so povsod jednaki, v Nemčiji kakor pri nas.
Rusija. Poslednji čas je na Rusko-Poljskem bilo več dinamitnih atentatov. Dinamit je bil ukradeu raznim industrijskim zavodom. Oblastva dosedaj zločincem še neso prišla na sled.
Francija. V Parizu se pomnoži policija za 1100 mož in se jej zboliša plača. Polovico višjih stroškov plača država, polovico pa mesto. Pariški mestni zbor se brani plačila višjih stroškov za policijo, ali vlada hoče k plačilu mesto prisiliti.
Anglija. Sedaj je baje že gotovo, da se prihodnja liberalna vlada najprej loti irskega vprašanja. Irci bodo pri adresni debati podpirali Gladstone-a. Radikalei z Gladstoneom neso prav zadovoljni, ali vendar je pričakovati, da bodo pomagali vreči sedanjo vlado.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. julija. (Imenovanje.) Z Dunaja se nam brzojavlja, da je nadinžener g. S v i t i 1 imenovan stavbenim svetnikom, inženerja gg. W ase hi ca in Žužek nad-inženerjema, stavbena pristava g. Muck in gosp. Toman inženirjema za državno stavbeno službo na Kranjskem.
(Kanonična vizitacija z birmovanjem) bo letos še v Starem Trgu pri Ložu dne 22. avgusta.
(C. kr. poljedelsko ministerstvo) je za konjsko dirko v St. Jerneju na Dolenjskem dovolilo 200 gld.
(Župnijo Sv. Goro) je dobil čast. gosp. Gašpar Maj ar, kapelan v Predvoru.
(Javni napisi v Ljubljani.) „Slov- Gospodar" poroča ob kratkem o znani prepovedi slovenskih napisov v Ljubljani ter dostavi: „Kaj pa je torej s pravicami Slovencev v Maribor«, na Ptuju v Celju? V vseh teh mestih ne najde človek niti ene ulice, da ima poleg uemškega slovensko ime, iu vendar prebiva v njih razmerno več Slovencev, kakor v Ljubljani Nemcev." „Siidsteirische Poit" piše o tem: „Radovedni smo, ali bodo na podlagi državnih j temeljnih zakonov sedaj tudi občinski zastopi mest 1 Maribora, Celja in Ptuja, kjer prebivajo znatne slovenske manjšine, dobili ukaz, da napravijo dvojezične napise ulic iu cest." Kjer ni tožnika, ni sodnika. pravi stari slovenski pregovor. Ker je nemška manjšina v Ljubljani s protestom dosegla, da morajo na javnih prostorih poleg slovenskih napisov i biti tudi nemški, morajo iste pravice veljati tudi za j slovenske manjšine v mestih z neslovenskimi veči-| nami. Celjski Slovenci so že sklenili, da bodo za-| htevali tudi slovenske napise imen ulic iu javnih ' prostorov. Vigilantibus jura! | (Istafcbo cerkvenih paramentov) napravi ljubljanska bratovščina za vedno češčenje presv. R. Telesa prihodnjo nedeljo, 31. avgusta pa naslednja ; dva dni, 1. in 2. avgusta v parlatoriju uršulinskega ! samostana. Prosti vhod k razstavi od 9—12 dopo-ludne in od 3—6 popoludne.
(Mestni ženski podružnici) sv. Cirila in Me-; toda v Ljubljani sta gospi dr. Stor-ova in Fani Ravniharjeva, roj. Permetova, postali pokroviteljici, vsaka poklonivši družbi po 100 gld.
(Sedma redna velika skupščina družbe sv. i Cirila in Jfetoda) se je včeraj vršila v Postojini v ' najlepšem redu. Ker bode vodstvo, kaltor prejšnja teta, objJrtHb običiijtoo poročilo, zadoščaj poročilo v kratkih portezah. Na predvečer je bila bakljada z mirozovom po trgu. Včeraj je bila skoro vsa Po-; stojina v cesarskih in narodnih zastavah. Pri vhodu v trg je stal čez veliko cesto jako ličen slavolok. Skupščinarjev se je s posebnim vlakom iz Ljubljane pripeljalo do 600, z Goriškega in Primorskega tudi j veliko število. Vsprejem na kolodvoru je bil posebno sijajen. V imenu občine je pozdravil došlece gosp. župan Vičič, v imenu čitalnice g. A. D i tri h, goipica Vičičeva pa v imenu trških Slovenk, ka-ter.h se je udeležilo vsprejema nad 40 v narodnih noštfb! Zahvahl se je gosp. Svetec. Ob 10. uri je bila v dekanijsko-župni cerkvi sv. maša, katere so se udeležili'Slttlpžčinarii in'mnogo drugega ljudstva. Ob 11. uri je bilo v šolski sdbaui zborovanje, ka-i tero je otvoril s primernim nagovorom namesto ' prvoseduika čast. g. Zupana, ki je bil vsled bolezni svojega g. brata zadržan, gosp. L. Svetec, ter končal s trikrataim „slava"-klicem na presvetlega cesarja; kot vladni komisar je bil navzoč g. St. Lapa j ne. Tajnik čast. gosp. A. Zlog ar je obširno poročal o društvenem delovanju; poročilo je
bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Blagajnik g. dr. Vošnjak poroča o račufau za VI. društveno leto. Dohodki so znesli 9905 gld., troški 8556 gld. 77 kr. ; torej je znesel prebitek 1348 gld. 23 kr. Račun je bil brez ugovora odobren. Po pravilih iz-stopivši udje družbinega vodstva, gg. : dr. vitez B I e i w e i s , dr. Ivan Dečko, Gregor E i n -s p i e 1 e r iu Anton 2 1 o g a r , so bili zopet „per acclamationem" soglasno izvoljeni; istotako gg. : Oroslav D o I e n e c , Fran P o v š e , Fran Ravnikar, dr. J. Svetina in J. Vrhovuik v nadzorstvo, in gg.: Andr. Kalan, dr. Mosché, dr. Munda, Ljudovik Ravnikar in dr. Jernej Zupanec v razsodništvo. — Gosp. M a n d i é priporoča družbi v posebno podporo slovenske šolske zavode v Trstu, gosp. Gabršček pa one v Gorici. — Po zborovanju, ki je trajalo blizu do 1. ure, se g. L. Svetec toplo zahvali skupščinarjem za tako mnogobrojno udeležbo ter priporoča družbo slovenskim rojakom, kajti njen blagi namen je, posebno v obmejenih krajih otroke slovenskih starišev vzgajati v sv. veri in materinem jeziku. — Ob 1. uri je bil skupen obed v salonu Vičičeve restavracije ; obeda se je udeležil tudi blago-rodni gospod okrajni glavar marquis de G o z a n i. Prvo napitnico je govoril g. L. Svetec na presvetlega cesarja, dobrega in milostivega očeta narodov avstrijskih; domača godba, ki se je udeležila tudi sprejema na kolodvoru, zaigra cesarsko himno, vse občinstvo vstane ter naudušeno zakliče trikrat „živic" presvetlemu cesarju. G. dr. Vošnjak napije g. okrajnemu glavarju, ki se zahvali s prav laskavimi besedami za napitnico cesarju in sebi. G. Hribar napije narodnim tržanom in županu go-' spodu Vičiču, ki se primerno zahvali ; g. Kersnik ! vsem gostom, posebno rojakom iz Koroške, Sta-, jerske, Goriške, Trsta in Istre, zahvali se v imenu koroških Slovencev g. župnik in deželni poslanec ! Gregor Einspieler; g. dr. Triller napije narodnemu ženstvu, g. Svetec slovenski duhovščini, j g. M. Mandič večji odločnosti v boju za narodne , pravice. Ob 3. uri so skoraj vsi skupščinarji ob-I iskali jamo, kjer je svirala godba nekaj komadov, i nekateri so obiskali Predjamo. Vršilo se je vse v lepem redu. Med skupščinarji je bilo blizu 100 gospodov duhovnikov iz rAznih slovenskih pokrajin.
(Pri včerajšnji glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda) so narodne gospodičine postojin-ske pred vhodom v jamo nabiralo prostovoljne do-I neske za družbo ter nabrale 157 gld. 51 kr. Gospi Sebenikarjeva z Rakeka je izročila blagajniku 100 j gld. od nove ženske podružnice cerkniško-planinske, planinska čitalnica pa 100 gld. pokroviteljnine.
(Umrli) so ta teden zaporedom trije po mestu i v obče poznati gostilničarji: g. Fr. Ehrfeldt, re-stavratêr, zadnji čas „pri solncu", prej „pri slonu"; g. Jakob Dobrin, hišni posestnik in gostilničar „pri kroni" v Gradišči, in g. Jakob Sedej, plačilni markér v kavarni „pri slonu" in gostilničar Na bregu št. 1, v 39. letu dôbe svoje. ' (Osebna vest.) Gospod Ernest Koželj, dosedaj farmacevt v Piccolijevi lekarni postal je ma-g.ster farmacije in 26. t. m. storil prisego svojo v Gradcu. Gosp. Koželj je rodom Ljubljančan.
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) C. g. Franc Ferenčak, župnik v Vojniku, je dobil mestno župnijo v Brežicah; čast. g Jak. Košar, župnik v Gor. Poljskavi, župnijo Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah; čast. g. Fr. Kene, župnik na Sladki Gori, je prevzel administraturo dekanije v Šmarijab; č. g. M. S to le c , kapelan pri Sv. Rupertu, pride za provizorja v Razbor; č. g. And. Keček, kapelan v Trbovljah, je premeščen v Leskovec. ua ; njegovo mesto pride č. g. dr. bogoslovja in modro-i slov|a Auton Medved.
(Na Dobrni) bodo dné 7. avgusta osnovali podružnico društva „Siidmark". Žalostna, da na škodo ' slovenskega ljudstva tujcem delajo tlako slovenske j izdajice.
! (Gosp. Ljud. Kuba,) poznat v Slovencih po ! svojih glasbetiih zbirkah „Slovanstvo v svojih spevih", dospel je iz Podjebradov v Ljubljano, kjer 89 pomudi nekoliko dnij na svojem potovanju na jug.
(Iz Ptuja)1 se nam poroča: Dne 24. t. m. je imela ptuiska podružnica sv. Cirila iu Metoda *»o,j občni zbor v Podvincih blizu Ptuja. Iz Ptuja se je zbora udeležilo mnogo zavedue gdspôde, v Podvincih pa se je zbrala uebrojna množca ljudstva. Načelnik podružnice, vetef. gosp. župnik Benko Hrtiš, otvori zbor, pozdravljajoč navzoče z, uaudušniimi besedami. — Za u im je govcrl tsjnik č. gosp. o.
Konrad Stazinski o delovanju slovanskih blagovest-nikov sv. Cirila in Metoda, ki sta Slovanom na zahodu donesla svete vere luč in prave omike ključ. V iskreuih besedah vspodbuja poslušalce, naj vsikdar v čislih imajo sveto vero, najdražji zaklad, ki so ga nam poslala nebesa; ljubilo naj tudi svoj materin jezik, ki je pogoj zdrave narodne omike, ljubijo naj ga tem bolj, čim huje ga drugi sovr»ž;jo. Navduše-valni svoj govor sklenil je govornik z lepimi besedami nepozabnega Slomšeka: „Oj lepi, ljubi, pošteni slovenski jezik, s katerim sem prvič svojo lju-beznjivo mater iu dobrega očeta klical, v katerem so me moja mati učili Boga spoznati, moliti, v katerem sem prvikrat svojega Stvarnika častil! Tebe hočem kot veledrag spomin svojih tajnih starišev spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto, kolikor premorem, skrbeti, v slovenskem jeziku hočem do svoje poslednje ure Boga najrajše hvaliti, v slovenskem jeziku svojo ljube brate in sestre, Slovence in Slovenke učiti, in želim kot hvaležen sin svoje ljube matere, da kakor je moja prva beseda slovenska bila, naj tudi moja poslednja beseda bode slovenska." Gospod dr. Anton Brumen je lepo po-voril o Ciril-Metodove družbe namenu; na to se je pričelo vpisovanje novih udov. Našteli smo jih 78, ki so vplačali okoli 50 gld. — Za načelnika je bil soglasno izvoljen č. g. o. Konrad Stazinski, mino-ritski kapelan, ki si je za to zborovanje stekel največ zaslug; tajnik podružnice je vrli g. dr. Anton Brumen, blagajnik pa je velezaslužni gosp. Anton Gregorič.
(Akademija češko - moravskih visokošolcev na Velehradu.) Dnč 2. in 3. avgusta se bo vršila na moravskem Velehradu akademija visokošolcev, katero prirede bogoslovci češko-moravski. Program slavnosti je zelo raznovrsten in zanimiv. Govorili bodo razni govorniki v raznih slovanskih jezikih 1. o tisku naše dobe; 2. o vplivu medicinskih ved na splošni duševni nazor naroda; 3. o nalogu katol. pesnikov čeških v naši literaturi; 4. o Stanislavu Pavlovskem; 5. o početkih krščanstva med gorenje-lužiškimi Srbi. -- Dne 4. avgusta je izlet na Buhlov. — Poziv odbora za to akademijo se glasi: Sv. Metod zove nas na svoj grob, svoje otroke, vse narode slovanske, zlasti še verne sinove češkega naroda, kateremu je bil in vsikdar bode. zvesti čuvaj. Zato vabimo vse razumnike vzlasti pa mile svoje tovariše na visokih šolah, da bi se hvaležni našemu apostolu seili pri njegovem grobu ter se tukaj pod varstvom sv. Cirila in Metoda združili v vkupuo in složno delovanje za blagor „cirkve a vlasti". — Kdor se misli udeležiti te zanimive slovesnosti, oglasi naj se po dopisnici pri župnijskem uradu na Velehradu. Železniška proga: Dunaj - Lundenburg-Ogersko Hra-dišče.
(Višja gimnazija v Beljaku) na Koroškem štela je minulo šolsko leto 191 učencev, in sicer 167 Nemcev, 21 Slovencev, 1 Ceha, 1 Francoza, 1 Laha. 31 dijakov je dobilo odliko, 116 prvi razred, 25 drugi, 9 tretji razred; 10 dijakov sme napraviti preskušnjo. Zrelostni izpit je delalo 13 osmo-šolcev, jeden je moral po pismenem izpitu odstopiti, jeden je odstopil med ustnim izpitom, jeden bode izpit ponavljal, dva sta izpit napravila z odliko, osem jih je dobilo prvi razred. Slovenščino je učil gosp. prof. Jos. Lendovšek. Letno poročilo ima pred šolskimi vestmi spis: „Res Reaticae", spisal Jurij Maier.
(Statistika pežarov po streli.) Po poročilih županstev je v državnem zbor zastopanih deželah bilo
1884. leta 161, 1885. leta 156, 1886. leta 223, 1887. leta 249, 288. leta 350, 1889. leta 250, 1890. leta 1888 in 1891. leta pa 225 požarov vsled strele.
(Požar.) V Oberšah, fare zlatopol|ske, nastal je dnč 23. t. m. ob enajstih dopoludne ogenj. Ker je bil tudi veter in vode ni bilo pri rokah, se je ogenj urno širil ter v kratkem ukončal 5 gospodarjem hiše in vsa gospodarska poslopja. Pogorel je tudi kozolec pšenice.
(Kupila) sta od g. M. Neumanna v Slonovih ulicah gg Gričar in Mejač konfekcijsko prodajal-nico za gospode in gospe, katero otvorita dne
I.	septembra t. 1. Tvrdka „M. Neumann" poslovala je 18 let na tem mestu.
(Pevsko društvo „Lira1- v Kamniku) priredi 14. avgusta t. 1. slavnost desetletnice svojega obstanka po sledečem vsporedu: Ob 8. uri zjutraj sv. maša v župni cerkvi, ob 9. uri dopoludne sprejem gostov na kolodvoru, ob 1. uri popoludne banket iu ob 4. uri slavnostni koncert. Pri koncertu pojo vsi navzoči pevski zbori in drugi pevci „Jadransko morje", tako bode to pesem pelo 80—100 pevcev. Korporativno udeleži se te slavnosti pevsko društvo „Hajdrih" s Proseka, slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani, kojih pevska zbora pri koncertu samostojno nastopita, in slov. bralno društvo v Kranju udeleži se korporativno z zastavo. — Ob tej priliki priredi „Lira" na kegljišču „pri Krištofu" kegljanje na dobitke, koje se prične dne 31. julija ob 6. uri zvečer ter se konča na dan slavnosti točno ob 7. uri zvečer. Dobitki so I. cekin,
II.	5 gld., III. 4 gld., IV. 3 gld., V. 2 gld. in VI. koštrun za največ serij. Serija, 9 lučajev, stane 20 kr.
(Pri občinski volitvi) v Starem Trgu pri Ložu je bil izvoljen Županom Fr. Perušek, odborniki Fr. Žnidaršič, I Kandare, I. Stritof iu T. Mlekuž.
(Uboj.) Dne 25. t. m. zvečer je Ant. Sume iz Spod. Slivnice vsled nekega prepira v neki krčmi dal zaušnico Davidu Facinelliju, voditelju delavske partije pri gradnji dolenjske železnice na Grosupljem. Facinelli je na to Šumeta udaril po glavi, da je ranjenec drugi dan umrl.
(Dijaška veselica,) katero priredb slovenski gimnazijci, vršila se bode v sredini meseca avgusta v Kranju. Natančnejše poročalo se bode kasneje. Člisti dohodek namenjen je za Prešernov spomenik.
Telegrami.
Budimpešta, 28. julija. Finančni minister dr. Weckerle je dobil red železne krone prve vrste.
Peterbug, 28. julija. Predvčeraj je v raznih krajih zbolelo za kolero 492 oseb, umrlo 317.
Pariz, 29. julija. Dr. Daremberg pravi v listu „Journal cles Debats", da je v Parizu sicer indijska kolera, ki pa pojenjuje. Do 20. t. m. je umrlo 400 oseb.
SliMSr^S :
26. julija. Terezija Karg, mestna uboga. 63 let, Karlovska. eesta 7, niultiple oaries & neerose marasmus.
V bolnišnici:
26. julija. Katarina Hribar, kamnosekova hči, 10 mesecev, lues congenita.
VrfimenNk» N|>oro«il<».
Srednja »emperatura 19 6". za 0 2" nad aormaloin
Prošnja.
Odbor rečne loterije v korist misijonske hiše v Kočevju
se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem p. n. podpirateljem tega podjetja. Usoja si pa podpisani odbor še zanaprej prositi slavno občinstvo, naj bi našemu podjetju tudi v prihodnje ohranilo svojo naklonjenosr. Srečk za misijonsko hišo se je namreč dosedaj primeroma še malo razprodalo. Pač so bile vse razposlane, a veliko so jih vrnili; za pridižane srečke po raznih krajih pa prav mnogi še niso doposlali denarjev. Podpisani odbor uljudno pro-i, naj to blagovoli kmalu storiti, ali vsaj nerazprodane srečke pravočasno vrniti. Želeti je namreč, da je vse vrejeno do 30. novembra t. 1., ko se ima srečkanje zvršiti. — Poleg lepih darov, katere obeta loterija, naj bi se dobrotniki ozirali tudi na blagi namen, ki ga ima imenovana rečna loterija, ter pripomogli, da bi se poplačali dolgovi, kateri sedaj teže misijonsko hišo. Gotovo je, da bo i darove, stržene v ta namen, milostni Bog blagim podpirateljem stotero povrnil.
Odbor zi zidanje misijonske hiše v Kočevju.
POOOOOOOOOOOOOOOOOB
Luskina voda in ,Esprii-Bérénice'. q
Ima svojstev, ki zabranjujejo, da ne izpadejo lasje, ko bi se po vnanje na to vplivalo. To se doseže s tem, da se lasišče čisti, varuje bolezni, zabranjuje napravo luskin, lasem odpravlja tolščo in odpravlja kisline, ki nastajajo s potom. — Vsak večer predno se gré spat, pomoči se lasišče s to luskino vodo in zjutraj, ko se je lasišče skrbno izčesalo, udrgne se „Esprit-Bérénice", ki krepča lasne iiorenine. — Enkrat na mesec naj se pa lasje in lasišče z mlačno vodo, v kateri je boraks raztopljen, umi-jejo in potem večkrat s toplo vodo splaknejo. — Raztopi naj 50 gramov boraksa v litru tople vode.
Steklenica luskine vode 60 kr. Steklenica „Esprit-Bérénice 40 kr.
Piooolijeva lekarna „Pri angelju" 0
v I jj nl >lj « ni, Dunajska cesta.	Q
Vnanja naročila se proti povzetju svote 0 točno izvršujejo. (266) 5 a
loooooooooooooooooa
l
l l
Tujci.
27. julija.
Pri Maliču: Polaj, zasebnik; Lavrič, veletržec; baron Reinold s soprogo; Bilda, nadkomisar, s soprogo, iz Trsta.—Poženel iz Bistrice. — Novak, trgovec, z Dunaja.
Pri Južnem kolodvoru: Krams, potovalec, s sinom ; Lieberman, trgovec, z Dunaja. — Žuža iz Braslovč. — Stritof iz Starega Trga. — Peris iz Jaške.
+ Tovarna cerkvene oprave.
O /
Premovana	__•	187*, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izdelovalnica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Brückner.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd.
pa tudi	167 26-8
cela inašna obleka v najpravilnejši obliki.
Cerkveni paramenti.
7
d
3
»
(4
i B o
9
N
®
£ \
I > u n a j s k a borza.
Dni 29. julija.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	95	gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	95	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....113	.
Papirna renta 5%, davka prosta ....	100	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	995	„
Kreditne akcije, 160 gld........311	„
London, 10 funtov stri........119	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemških mark 100 ..................58	„
75 kr. 40 „ 90 . V0 „
50 „ 55
50 . 67 „ 52 •/,„
Dni 28. julija.
Ogerska zlata renta 4%.......110	gld. 66
Ogerska papirna renta 5 %......100	„	45
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140	„	50
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152	;	25
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182	„	50
Zastavnapi8maavstr.08r.zem. kred. banke 4%	96	„	25
Zastavna pisma „ „ „ „ „ illt%	100	„	30
Kreditne srečke, 100 gld.......191	„	25
St. Genois srečke, 40 gld.......63	„	—
kr.
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. — kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......20
Salmove srečke, 40 gld........61
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	132
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2810
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ...	98
Papirni rubelj....................1
Laških lir 100..........45
45 75
50
20 19 85
IERCÜR
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., VVollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
•V Razna naročila Izvrši se najtožneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike proplnaoijske zadolžnloe. 47i % zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 41/>% komunalne obveznioe ogerske hipoteftne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avttro-ogerska banka in podružnice njene.
1860. liti pomen
cele gld. 14',,, petina gld. 4 in kolek 50 kr.
Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj.
8W Žrebanje že dne 1. avgusta!
Izdajatelj: Or. Ivan Janeiič.
Odgovorni vrednik : Ignacij Žitnik.
Tis: , a. mani k« i ¡»kure*-' v Liuniino,