Leto LXIV Poštnina plačana t gotovini V Ljubljani, ▼ sredo, 15. aprila 1938 SKer. 86 a Cen« Din ^HničninA mr-rčnn W Um. «b inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ta Inozemstvo (20 Dir Urednlitva je i Kopitarjevi «1.6/111 VENEC Crk račun Ljub-liane ii m o"" >a 10.349 za inscratei Sarajevo itv. 756V Zagreb »tv. 39.011. Praga-Duriaj 24.79'' U prava: Kopitarjeva 6. telefon 299> Telefoni nredništva s dnevna al niha — Min« »H, 2991 In IM Uhaja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka In rineva po praznika Dardanele Kar blagodejno ie vplivala vest, da je turško vlada sporočila Zvezi narodov in vsem državam, ki so dne 24. julija 1923 ž njo sopodpisale mirovno pogodbo v Lausanni, da želi, da bi se začeli razgovori o možnosti sporazumne spremembe določil, ki jih je lausanska mirovna pogodba predpisala za varstvo takoimenovanih ožin, s čemer so mišljene morske ožine pri Stambulu, lo so Dardanele, Marmarsko morje in Bospor. Doslej takšnega postopka kar nismo več bili vajeni. 2e celo ieto slišimo samo o prelomih mednarodnih pogodb, o samovoljnih postopkih in o trganju mednarodnega prava V abesinskem sporu so bili samovoljno pogaženi predpisi pakta Zveze narodov, Nemčija je raztrgala versajsko in lokarnsko pogodbo, Avstrija jo je posnemala in prelomila saintgermainsko mirovno pogodbo. Turčija pa v nasprotju z vso dosedanjo prakso, ki bi morala vodili v splošen mednarodni nered, želi pogajanj, da bi se sporazumno z vsemi interesiranimi državami zmanjšala bremena, ki jo težijo čedalje bolj. Nismo mislili, da bo kedaj Turčija dajala tako-imenovani civilizirani Evropi zgled, kako je treba spoštovati mednarodne obveznosti. Turčiji je treba torej najprej čestitati, da je s svojim postopanjem mnogo pripomogla k temu, da se v mednarodno življenje zopet povrne medsebojno zaupanje na osnovi spoštovanja dane besede. S tem pa seveda še ni rečeno, do vprašanje, ki ga je Turčija v svoji okrožni noti, ki jo je razposlala Zvezi narodov ter vsem državam, ki so lausansko pogodbo podpisale, ni neprijetno in bo tvorilo gotovo predmet še dokaj razburljivih debat med evropskimi diplomatskimi pisarnami. Dardanelsko vprašanje je bilo v zgodovini namreč vedno zelo boleče. Morske ožine ločijo evropski kontinent od azijskega ter tvorijo edino vez med Sredozemljem in Črnim morjem, torej tudi edino vez med odprtim morjem in prostranimi pokrajinami, ki se raztezajo za obalami Črnega morja. Država, ki se ie vsedla na morske ožine pri Dardanelah in na Bosporju, neizprosno nadzoruje ves promet ter drži v svojih rokah življenjski ključ za vse države, ki mejijo na črno-morske obale. Turčija je bila izključna gospodarica tega prehoda dolga stoletja. Šele I. 1784 se je Rusiji posrečilo, da je turškega sultana prisilila, da ji odpre morske ožine ter ogromnemu ruskemu cesarstvu da možnost, da zadiha. Anglija se je tudi stoletja prizadevala, da si pribori ta važen prehod, kol si je priborila podobne postojanke drugod, a šele v londonskem sporazumu o ožinah I. 1841 je uspela in dobila ludi jase dovoljenje, da svobodno prevaža skozi ožine svoje trgovske in bojne ladje. Toda šele v pariškem miru 1. 1856 so bile velesile v stanu, da sultana spravijo na kolena in mu vsilijo pogodbo, ki je vse ožine nevtralizirala na ta način, da je bilo sleherni bojni ladji, naj je pripadala katerikoli državi, prepovedano, da pluje skozi ožine v obeh smereh. Določila pariškega miru je potem še bolj slovesno podčrtala berlinska pogodba dne 13. julija 1878, saj je imel berlinski kongres nalogo potisniti Rusijo iz Evrope, Turčijo pa čedalje bolj postavili pod nadzorstvo zapadnih velesil. V svetovni vojni se je položaj spremenil, ker je Turčija Dardanele sploh zaprla in zaporo tudi uspešno branila proti združenemu francosko-angleškemu brodovju. Zmagovalke v svetovni vojni so se zatorej prizadele, da dardanelsko vprašanje za vselej rešijo na ta način, da bi nadzorstvo nad njimi dobila dejansko Anglija, čeravno so bile v zavezniški pogodbi, sklenjeni v Londonu v aprilu 1915, obljubljene Rusiji. Angleži so takoj zasedli Carigrad, zahtevali za sebe mandat od Zveze narodov, da tem ostanejo in se mirno pripravljali, da dobijo v roke poleg Gibraltarja in Sueza še tretji ključ do Sredozemlja, namreč dardanelške in bosporske ožine, od koder bi nadzorovali Rusijo in turško Malo Azijo z malimi sredstvi. Prišlo je drugače. Turška nacionalistična revolucija je le načrte podrla in velesile so morale popustiti ter se v lauzanski pogodbi, podpisani dne 24. julija 1923, zadovoljiti z nadzorslvom Zveze narodov ler s proglasitvijo svobodne plovbe skozi ožine. V Stambulu se je naselila mednarodna nadzorna komisija pod turškim predsedstvom, vse utrdbe so bile podrte, zgradba novih prepovedana, Turčija pa je dobila nalog, da ne sme imeti v nevtralni coni na obeh obalah ožin nobenih posadk, v Stambulu samem pa samo posadko 12 tisoč mož. Toda velesile so se obvezale, da bodo s skupnimi sredstvi branile svobodo ožin, ako bi kdaj nastale nevarnost za nje (z drugimi besedami, če bi kdaj Rusija stavila kakšne zahteve, da naj se zopet zapiejo). Režim, ki ga je predpisala lausanska pogodba, je ostal v veljavi vse do danes. Turčija ga je seveda težko prenašala, ker je bilo njeno ozemlje podvrženo tujemu nadzorstvu. To je globoko ranilo nacionalni ponos nove Turčije. Nadalje pa ic tudi Rusija neprestano pritiskala, kajti pri odprtih ožinah, ki so dovoljevale svobodno plovbo, njena obala v Črnem morju ni bila nikoli varna. Vsako uro je lahko vdrlo v Črno morje kakšno večje brodovje in strahovalo rusko in turško brodovje, ki sta malenkostnega pomena. Toda lurška vlada jc mirovala, dokler je imela jamstvo, da bodo velesile, med njimi Anglija, Francija in Italija, skupno čuvale nad svobodo morskih ožin. V zadnjih mesecih pa se je izkazalo, da lo jamstvo sploh ne drži več, odkar sta Anglija in Italija med seboj skregani in je zelo malo verjetno, da bi njuni brodovji kedaj složno nastopili v obrambi ožin. Turčijo je ta položaj čisto naravno presunil, ker se sedaj nahaja pred okrutim dejstvom, da na jamstvo velesil ne more več računati pri obrambi tako delikatnega in izpostavljenega dela svojega ozemlja, sama pa tudi ni skrbela — ker po pogodbi ni smela — da bi bila iz lastnih sred-*lev zavarovala ožine. Ako bi prišlo do kakšnega •pora na tem področju, bi morala Turčija mirno gledati, kako tuje države šarijo s svojimi brodovji po ožinah, jih zapirajo po svoji volji in jih odpirajo ter lahko občutno škodujejo ne samo politični neodvisnosti turškega ozemlja, ampak ludi razvoju njene pomorske trgovine. Mednarodni položaj je postal takšen, da je Turčijo prisilil, da misli sama nase. Tej skrbi odgovarja njena krožna nota, v kateri zaenkrat samo prosi za pogajanja. Zveza narodov bo. tako smo poučeni. turško prošnjo postavila na dne>wi red zasedanja Sveta v mnjii Med Italijo in Anglijo je napeto V Rimu je izginil strah pred Angleži Francozi zahtevajo ukinitev sankcij Po Londona krožijo vesti o vojaških sankcijah Rim, 14- aprila. Razmerje med Veliko Britanijo in Italijo doživlja novo periodo skrajne napetosti. Toda čeprav politični kropi poudarjajo resnost položaja, ne kaže javno mnenje nobene nervoznosti, ker ne verjame v vojno med Italijo in Veliko Britanijo. To duševno razpoloženje ni novo. Italijansko-britaneko razmerje je bilo od začetka vojne v Vzhodni Afriki že večkrat jako napeto. Povprečni Italijan je takrat mislil, da je vojna možna in verjetna, in si je je celo želel. Danes pa italijanska javnost, ki so ji uspehi v Vzohdni Afriki bili zavest, da nobena ovira ne more biti kos fašistični dinamiki, ne jemlje resno ženevskega in londonskega odpora. Italijanska javnost je sama pri sebi prepričana, da bo ta odpor odnehal in izginil in da bo italijanska vlada popolnoma izvedla svojo namero, to je neposredno in popolno upravo nad Abesinijo. V ostalem je javnost prepričana, da hi celo tedaj, če bi prišlo do vojne med Italijo in Veliko Britanijo, Italija imela znane upe v zmago. Te vojne ne bi gledala kakor preteklega oktobra z vidika obupne vojne, ne šlo več za to, da se pogine, temveč da se zmaga. In prav ta samozavest italijanske superioniosti dela verjetno, da se Velika Britanija ne bo zatekla k orožju. Pred štirimi ali petimi dnevi so mislili, da obstoji želja, da se ne skali mednarodno ozračje: italijanske eetc mi nadaljevali* prodiranje proti Deoijii in Adis Abebi, niso pa nadaljevale pohoda na Tan-sko jezero. Toda od včeraj so vse prve strani italijanskih listov polne člankov z naslovi: Italijanska troboj-nir.a na Tanekem jezeru! Ti članki navajajo, da so prometne zveze med Tanskim jezerom in Sudan-sko mejo odslej po večini v italijanskih rokah. Tako prinaša na pr. Popolo dTtallfac članek pod naslovom: Britanska, politika je nevarnost m ct-ropski mir! — Člankar pravi med drugim: »Mi Italijani slej ko prej trdno verujemo t zmago razuma. Ker so se predrznili postaviti načela pakta ZN t nasprotje i zdravim razumom -- tem slabše za pakt. Zdravi razum mora smagati. Vemo. da nisino storili nobenega zla britanskemu narodu, da nismo kršili britanskih interesov. Po poldni go leto trajajočih polemikah stojimo ua isti točki Kakor prvi dan, vprašamo namreč, zakaj se je neki prijateljski narod uprl našemil boju na življenje in smrt v Vzhodni Afriki. Vprašamo se prav tako z začudenjem, zakaj bi nas Velika Britanija napadla. Zadosti je opozoriti na takšno morebit nost, da se spozna vsa strahotnost položaja. (Havas). V Parizu: Proč s sankcijami Pari*. 14. aprila. Snočnii »Teinpst je objavil članek, v katerem kritizira angleško zunanjo po- litiko in ji ne more oprostiti, da je s svojo nejasnostjo zakrivila današnji težak položaj v Evropi. Veliki pariški list pravi, da «n gospodarsko sankcije proti Italiji popolnoma zurcsile svoj rilj in se moramo sedaj zavedati, da jc dejanska vo jaška odločitev nn afriškem bojišču ie padla. — Razlog, da je treba reševati ugled Zveze narodov po mnenju »Tempsa'- ni več zdržen. Sami angleški politični krogi prihajajo do prepričanja, da je dosedanji delokrog le mednarodne ustanove pre širok, in da ga je treb8 zožiti. V Lodonu: Vojaške sankcije London. 14. aprita. Tudi današnji listi pišejo mnogo o sedanjem sponi med Italijo in Abesinijo in poudarjajo važnost današnje seje ministrskega sveta. >Nrws Chronicle- pravi, da so v Pari™ zelo zaskrbljeni zaradi vesti, da bo Anglija v Z* neri predlagala vojaške sankrije proti Italiji. Lisi pravi, da so te govorice oeiridno lažnive in vrženo t svet s tendenco, da se ustvari r Ženevi rim ne ugodnejša atmosfera. Take vesti krožijo, da hi s* pokazalo, da je Anglija tista, ki hoče nekatere druge držav p potegniti t nekakšno Tojno za Dni štvo narodov. Nasprotno pa je želja za poostrite i gospodarskih sankcij mnogo močnejša in trdno vratne jsn nego to mislijo nasprotniki Zrno n» rodov. Tsana razburja Anglijo Danes odločilna seja britanske vlade London, 14. aprila, c. London je ves v znaku velikih odločitev, ki bodo sprejete na jutrišnjih konferencah ministrskega sveta. Jutri se sestane angleška vlada na običajno tedensko sejo, ki tokrat izdelala zadnja navodila zunanjemu ministru Edenu za rešitev spora med Italijo in Abe-slnijo. Ves svet zre na Anglijo, ali bo pustila Italiji pograbiti vso Abesinijo, saj se je pred nekaj meseci tako energično .agrizla proti Italiji. Zunanji minister Eden se je okoli poldne vrnil v London z velikonočnih počitnic in obiskal takoj Baldwina. Oba državnika sta izdelala dnevni red seje jutrišnjega ministrskega sveta. Po jutrišnji seji popldne bo Eden odpotoval v Ženevo. Angleški tisk zelo mirno, toda silno resno presoja položaj. Vest o tem, da so Italijani že prišli do jezera Tsana, je v Londonu uplivala zelo porazno. Še huje pa je uplivala vest, da so italijanske čete tekom tega dne zasedle obmejno točko med Abesinijo in angleškim Sudanom. Angleški in italijanski graničarji so sedaj neprestano v stiku. Ves tisk pa soglaša v tem, da je sedaj že prepozno misliti na to, da se lahko poostre sankcije proti Italiji. Sankcije bi se lahko v hudi mori izvajale proti Italiji tedaj, ko še ni bilo gotovo, da se bo italijansko orožje izkazalo. Sedaj pa je že vse to premalo uspešno orožje in Vsakdo se vprašuje, kaj bo tedaj, če se Italija ne ukloni tisti rešitvi, ki jo bo Anglija diktirala Zvezi narodov. — »Dally Telegraph« pravi, da ni niti misliti na to, da bi se lahko izvajale vojaške sankcije proti Italiji. ker je večina članic ZN proti kaki vojni proti Italiji. V začetku se je mislilo, da bo Anglija lok napela do kraja in poskusila dobiti oporo celo — v Berlinu, ker je Francija odločno proti poostritvi sankcij proti Italiji. Zato je tudi bila lansirana vest, da misli Eden celo sam odpotovati v Berlin in se tam pogovoriti o vseh pretresih v Evropi. Toda zdi se. da to ne bi bilo prav nič v računu angleških tradicij, ker bi to preveč jasno pokazalo vso trenotno slabost angleške zunanje politike. V večernih urah je bilo že objavljeno, da angleška vlada ne bo storila nobenega koraka v Berlinu pred koncem tega tedna. Ker bo seja odbora trinajsto rice v Ženevi v petek, je torej jasno, da hoče Anglija prej razčistiti položaj v Ženevi in šele nato preiti na evropska vprašanja, ki jih je sporožila Nemčija. gijska delegacija pride tekom noči. Italijanska vlada ni marala na te posvete poslati nikogar, ker hoče prav nič pomagati pri reševanju evropskih ■vprašanj, predno si ji ne zagotovi mirna posest vsega, kar «i ,je V Vzhodni Afriki nagrabila. - London, 14. aprila. Danes dopoldne se je vrnil v London britanski zunanji minister Anthony Eden ter je bila takoj po njegovem povratku sklicana seja vlade, na kateri so sc razmotrivala vsa vprašanja zadnjih mednarodnih razgovorov, zunanji minister pa je dobil točna navodila, ka.ko naj postopa na seji Zveze narodov v četrtek. Vso britansko javnost jc zelo vznemirila vest o nekih vojnih ukrepih proti Italiji, kar pa je vlada pozneje odločno zanikala. Ponovno pa se je poudarilo, da bo angleška vlada ostala odločno na svojem dosedanjem stališču, da morajo proti Italiji obveljati vse gospodarske sankc/je, če bi bilo vse prizadevanje za mirno rešitev vzhodno - afriškega spora brezuspešno. Značilno je pisanje »Daily Tc-legrapha«, ki pravi, da gospodarske sankcije brej zapore petroleja niso mogle vplivati na koncc vojne. Danes pa v Angliji prevladuje mnenje, da bi tudi petrolejske sankcije ne imele nobenega učinka več, ker se je Italija temeljilo založila i bencinom. Takšen ukrep bi imel smisla pred par meseci in bi z uspehom deloval na napadalca. Danes pa bi sankcije na bencin povzročile samo porast cen. Obstoja torej samo le ena možnost, da se namreč Italija prisili i.« popuščanje, zato pa bi bile potrebne sankcije in bloka-d a. Proti takšnim ukrepom pa so danes vse države in bi bila njih izvedba v sedanjih evropskih razmerah povsem nemogoča. Mi ne moremo pred videti, piše nadalje > Daily Telegraph«. da bi se Anglija mogla odločiti za vojne sankcije brez popolne pomoči vseh držav, ki so včlanjene v Zvezi narodov, kar pa je tudi izključeno. V Ženevi zavlačujejo • •. do odločilne italijanske zmage f:eneva, 14. aprila, c. Danes bi sc bil moral vršiti znani sestanek med de Madarjago in baronom Aloisijem. Ta sestanek je sklenil odbor tri-najstorice na zahtevo Anglije in ker jc Italija zavlačevala, je bilo na seji odbora trinajstoricc sklenjeno, da se mora sestanek vršiti danes, sicer bo odbor moral sklepati že v četrtek proti ItalijL Toda povsem se vidi, da hoče Italija na bojišču še izsiliti kako veliko vojaško odtočHev in šele nato načeti pogajanja v Ženevi. Odločitev r Ženevi hoče torej zavlečr. Tik pred sestankom, ki bi se moral vršiti danes, je baron Aloisi brzojavno sporočil de Madariagi, da danes še ne more priti na sestanek, ampak da bo v Ženevi šele jotri opoldne. De Madariaga je nato sporočil, da jc nameravani sestanek, ki Iri s« moral vršiti v četrtek preložil na petek. Italijani so dosegli: Desje in jezero Tsana Rim, 14. aprila. AA. Havas poroča, da so se snoči v Rimu razširile vesti, da so Italijani zavzeli Desije. Na sevrnem abesinskem bojišču so italijanske kolone v splošnem prodiranju proli jugu. Ko-Medtem pa se začno v Londonu pogajanja i Iona, ki prodira iz Sokote, je namenjeno v Mag- nied generalnimi štabi, ki so bila sklenjena na sestanku lokarnskih velesil. Francoska delegacija generalov je prišla danes zvečer v London. Bel- mcsecu in takrat šele bomo zvedeli vse podrobnosti o željah Turčije in o njenem načrtu, kako v bodoče zavarovati ožine. Sedaj lahko rečemo samo toliko, do bo turška vlada zahtevala zase pravico, da utrdi obe obali Dardanel. Marmar-skega morja in Bosporia, da pošlje večje posadke svoje vojske v te kraje in stori druge ukrepe, da v primeru kakšnih neprilik v bodočnosti ožine ne bodo postale odprto sprehajališče vsakogar, ampak da bo Turčija sama s svojimi sredstvi skrbela za to, da ostane ta važna mednarodna pomorska cesta nedotaknjena, odprta trgovina, a zaprta za pustolovščine. Ni verjetno, da bo Turčija zahtevala pravico, da ožine takoj zapre in da si osvoji izključno nadzorstvo nad njimi. Ona hoče biti pripravljena, do ne bo izpostavljena presenečenjem. Dardanelska debata, ki se sedaj otvarja, bo brez dvoma kolestna za Anglijo, ki ima itak že polne roke po drugih evropskih toriščih in ji sedaj vstaja nevarnost, da izgubi še zadnji košček kontrole nad izhodom iz Črnega morja, zo katero se je tako dolgo potegovala in ki je eden od življenjskih živcev njenega gospodstva v Sredozemlju, torej njenega imperija. Drugod ne verjamemo, da bodo turške zahteve, predložene v tako dostojanstveni obliki ter s takšno železno loaiko. naletele na kakšne težave. Balkanska /veza jih bo z vsemi silami podoirala. dalo. Kolona prodira z Vsem svojim topništvom in vsem trenom. Spotoma se ji priključujejo abesin-ska plemena, ki se dvigajo proti srednji abesinski vladi. Kolona, ki prodira južno od Gondara, je dosegla obalo Tsana jezera, zasedla olok Gordeva in razvila na njem italijansko zastavo. Vrhovno poveljstvo organizira sedaj že prve vojaške zastoje na cesti med Omagerom in Gon-darom. Poglavarji iz Gondara in okoliških krajev prihajajo k nam še nadalje in izrekajo pokorščino italijanskim oblastvom. Prebivalci so se že začeli spontano obračati do političnega urada, ki vodi posle v pokrajinah. Pomembno je omeniti, da so se pred nekaj dnevi obrnili prebivalci iz okolice Tanskega jezera v Gondar in zaprosili pomoči italijanskih čet, češ da plenijo ostanki vojske rasa imruja. V Gondaru deluje velika ambulanta za prebivalstvo; v njej je tudi odsek zo kirurgijo. Poglavarji Gondara so izrazili italijanskim oblastvom željo, da bi sc zgradil mlin in napravila j šola. Oblastva so takoj izdala potrebne odredbe, S da se tem željam ugodi Komunike št. 184: Maršal Badoglio poroča: ! Na severnem bojišču naše čete nadaljujejo prodiranje. Včeraj sta dve italijanski letali dolgo leteli nad Addis Abebo in metali letake. Letali nista rabili orožja. Vzlir lemn jc med prebivalstvom zavladala panika. Italijanska letala so na prestolnico vrgla tisoče letakov, v katerih poročajo Italijani Abesin-cem. d« je armada abesinskegs cesarja končno pnrasena in <1* je narod r sarartih pokrajinah Ahesinije n« samo zadovoljen, ampak vesel r prri vrsti zaradi tega, ker so Italijani takoj po prihodu t te kraje odpravili suženjstvo. Japonska skrbno opazuje Tokio, 14. aprila. AA. Pomočnik zunanjega ministra je izjavil, da japonska vlada skrbno pro-nčuje zaščito interesov svoje trgovine v Ahesi-niji. V tem pogledu bo Japonska delala čisto neodvisno od interesoT Italije in njenih namenov, ki hoče tisti del Abesinije, ki ga ne misli anek-tirati, oblagodariti s režimom navidezne neodvisnosti. Ob koncu je rekel pomočnik zunanjega mi nistra, da ves svet skrbno opazuje, kaj bodo ' tem vprašanju rekle Anglija. Francija in Društvo narodov. Zbiranje Arabcev Paleslina-Sirija skupna država? Jeruzalem, 14. aprila. AA. (DNB) Zaradi spomenice, ki jo jc transjordanski emir Abdulah poslal angleški vladi in v kateri baje zahteva prestol pod Sirijo in Palestino, je dopisnik DNB obiskal predsednika transjordanekc vlade Ibrahima pašo Emir Abdulah je res sestavil spomenico, a io še ni izročil angleški vladi. Spomenica je izginila iz emirovega delovnega kabineta in prišla v roke angleškega zastopnika proti emirovi volji. Na vpra šanje, ali je vsebina spomenice v listih točna, ji ministrski predsednik Ibrahim paša odklonil od govor. Ministrski predsednik je prav tako odkloni, vsako izjavo o tem, ali je emir v resnici zahteval v tej spomenici zase prestol velike arabske drža ve, ki naj bi obstojala iz Sirije in Palestine. Pač pa jc Ibrahim paša izjavil, da se Trarsjordanija ne bo priključila pogodbi o priratefet™, ki rf* io sklenila Irak in Saofeva ArabMa. Politična konferenca na Bledu Bled, 14. aprila. Dane* ob 14 fe priredil gosp. predsednik vlade' na čast glavnim funkcionarjem JRZ za dravsko banovino svečano kosilo, ki so se ga poleg predsednika vlade gosp. dr. Stojadinoviča in njegove soproge udeležili ban dravske banovine gosp. dr. Marko Natlačen s soprogo, me-stni ljubljanski župan gosp. dr. Jure A d 1 e i i č s soprogo, bivši minister Franc Kulovec, univ. prof. goep. dr. Franc L u k m a n , gosp. A v s e n e k , glavni urednik »Slovenca« gosp. dr. Ivan A h č i n .odvetnik dr. Josip Ažman, naTodm poslanec Ka- aimirovič e soprogo, Dragan Stojadino-vič, gosp. Andrič, šef kabineta zunamjega ministrstva Dragan Protič, šef kabineta predsednika vlade dr, G a š i č s soprogo in drugi povabljenci. Pri tej priložnosti so predvsem razpravljali o nadaljnem delovnem programu glede organizacije JRZ in tudi o stališču, ki ga je treba zastopati,'da se dim izdatnejše in uspešno pomaga narodu. Gosp. predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič pa je hotel dobiti tudi popolnoma jasno sliko in zvedeti za mnenje stranke v Sloveniji, da bi mogel pravilino zastopati interese našega ljudstva. Rabuka na mariborskem sejmu Uporne mešetarje so morali ukrotili ,,Jutro" in fašistični pronunciamento V četrtkovem »Slovencu« smo objavili tajno okrožnico neke »eksekutive nacionalne fronte«, ki je jasen dokaz, kako si izvestni politični krogi žele preobrata in kako skušajo delati zanj razpoloženje in ga pripraviti. Ljudje so se spraševali, ali ni bilo že zadosti homatij v državi, da nekatere še vedno skomina po avanturah samo zato, ker oni niso več na oblasti in bi jo radi zopet dobili nazaj za vsako ceno. Tudi »Jutro« se je razburilo, pa ne toliko zaradi okrožnice, o kateri pravi, do ni našlo v njej »prav ničesar, kar bi se moglo tolmačiti kot poziv k revoluciji, niti ne ničesar, kar bi opravičevalo trditev, da gre za zaroto«, ampak se dele ogorčenega samo zato, ker smo ta dokument objavili in ga označili kot prekucuškega, č«, da to lahko škodi ugledu naše države. Nam se zdi, da za tem »Jutrovim« odgovorom tiči precejšnja mera političnega licemerstva. Na vsak način je čudno, kako zelo je »Jutru« na tem, da zabriše pravi značaj te okrožnice, v kateri ne najde ničesar posebnega, tako da se ni izlepa mogoče ubraniti vtisa, da jo »Jutro« nekako opravičuje tn skuša njen pravi pomen in namen omalovaževati. Ta skrb je vsekakor nekoliko sumljiva. V okrožnici piše osrednji izvršni odbor nacionalne fronte, da »ker v skupščini nismo uspeli, snw organizirali afront proti vladi v »enatu«, ker se jim htdi tam ni posrečilo, da bi vrgli vlado, »zato je pač naša dolžnost, da se poslužimo drugih sredstev, da jo vržemo«. Dalje pravi okrožnica, da ftaj »poverjeniki povsod organizirajo sistematičen bojkot proti vladi in naj kakor do sedaj, širijo neraz-položenje med ljudstvom s prikazovanjem znižanja plač, zvišanja davkov, omejevanja svobode itd. Obenem naj se še bolj sistematično prikazuje skorajšnji padec vlade in nastop nacionalne fronte s politiko Velikega kralja Mučenika«. Nato pravi okrožnica, da se bo v kratkem začela odločilna borba po vsej državi. »Kdaj točno se bo to zgodilo, vam ne moremo javiti še sedaj, ker je odvisno od sklepa glavnega akcijskega odbora v Beogradu, pripravljeni pa morate biti vsak čas.« Če se kdo sklicuje na borbo proti vladi v skupščini, kjer se je ta borba, kakor vemo, od tz-vestne skupine vodila z vse kaj drugega nego z legalnimi sredstvi, in če se potem govori o o d -točilni borbi po vsej državi, ki se bo začela nenadoma po sklepu glavnega akcijskega odlbora T v Belgradu, nakar da naj bodo protivladni elementi pripravljeni vsak čas, potem je pač težko označiti to drugače kakor s pozivom na nelegalen ,coup', zakaj kdor misli na zakonita sredstva, se gotovo ne bo posluževal takih izrazov niti ne bo pošiljal tajnih okrožnic po tajni poti osebam, označenim s šifro. Kaj na) torej porečemo k trditvi »Jutra«, da v teh izrazih ni moglo najti prav ničesar, kar bi se moglo tolmačiti kot poziv k prekuciji, ali kar bi kazalo na zaroto? In to pravi tisto »Jutro«, ki je pred nekaj leti vsak vzklik »Doli JNS«, ali »Doli nasilje«, ali »2rvijo Slovenija!« proglašalo za poziv k revoluciji in tudi odobravalo, da so se tak vzkliki kaznovali po zakonu o zaščiti države in se je ob šenčurskem procesu razpisovalo na celili straneh o »zarotnikih«, ker so ljudje motili shod nekega JNS poslanca ... Kljub temu, da »Jutro« tej okrožnici pripisuje tako malo važnosti, se je vendar zamislilo in začelo premišljevati, kdo bi jo mogel izdati. In je iznašlo tri možnosti: »ali je okrožnico izdal kdo, ki z JNS nima ničesar opraviti in stranka ae » njim«, »ali pa je kdo to okrožnico podtaknil, da bi M gospodom okrog »Slovenca« prikupil ali p« jih potegnil« — to se »di »Jutru« mnogo bolj verjetno — ali pa celo, da so okrožnico sestavili pri »Slovencu« sami, kar pa se celo »Jutru« ne ■di mogoče, »čeprav smo marsičesa vajeni«. Na vsak način — tako pravi »Jutro« — okrožnice po »vtentičnih informacija ni izdala JNS, niti kak •rgaa ali funkcionar te stranke — »še več, nobenemu od njih ni znano, da bi kaka taka okrož- nica sploh eksistirala ali da bi eksistiral kak osrednji izvršni odbor nacionalne fronte«. Čisto jasno je, da so se avtorji te okrožnice potrudili, da ostanejo tajni, kar je bistvo vsake zarote in vseh zarotniških letakov. Je pa dovoljeno sklepati, kje in v kakšni politični atmosieri se je mogel tak letak roditi in v tem oziru okrožnica po svoji vsebini m stilu ne pušča veliko dvoma, iz katere in kakšne miselnosti je nastala. Okrožnica govori o »vladi protijugoslovenskik gangsterjev«, ki da jih je treba na vsak način vreči, s« sklicuje na nacionalno politiko prejšnjih integralno jugoslovanskih režimov, poveličuje borbo JNS v narodni skupščini in v senatu ter opisuje način borbe te opozicije na tako pristen način, da je nemogoče, da bi si jo bil kdo izmislil, naj bi bil še tako spreten. Vrh tega pa ta okrožnica ni osamljen pojav. Že jeseni so se začeli širiti po deželi različni letaki, ki ščuvajo proti sedanji vladi, napovedujejo njen skorajšnji padec, in ki so polni istih izrazov, kakor ta zadnja okrožnica, ki jo je objavil »Slovenec«. Po ljubljanskih gimnazijah so bili razširjeni letaki, ki so polni najbolj strastnih psovk, ki imajo isti namen: širiti nezadovoljstvo in pripravljati ozračje za fašistično avanturo proti sedanji »gangsterski« vladi. »Slovenec« je večkrat opozarjal na to razdiralno delo in na take govorice, ki so jih širili in jih širijo pristaši JNS, »Jutro« pa ni bilo nič v »krbeh, da bi to moglo državi kaj škodovati, in tudi ui trdilo, da bi bili tisti letaki podtaknjeni ali pa od »Slovenca« samega izmišljeni. Tudi zadnja okrožnica nosi isti značaj. Neki župan iz mariborske okolice, ki ga je postavila JNS in je še danes njen zaupnik, je že pred tedni v neki gostilni vpričo vseh gostov na glas bral to okrožnico, ki jo je tajno dobil pod šifro in z njo grozil, da bo imel kmalu v občini zopet več besede, ko mu »klerikalci« ne bodo mogli gledati več na prste. Na Dolenjskem zaupniki JNS že vedo odgovoriti na tisto vprašanja, »kdaj točno se bo to zgodilo«, da bo to ha jesen in da je ves načrt že izgotovljen. V neki gostilni v območju Šmarne gore je pred kratkim eden izmed tamoš-njih najimenitnejših JNS-arjev, nekoliko pod vplivom rujne kapljice, še več pa morda pod vplivom jeze, ki jo goji do »klerikalcev«, govoril z besedami okrožnice, ki jo je »Slovenec« objavil šele nekaj dni kasneje, in pri tem napeto poslušijočnn gostom razkladal podrobni vojni načrt »integralnih JugosloVenov«. Nekateri delajo, kakor smo izvedeli, prav v smislu zadnje okrožnice propagando tudi med nižjimi državnimi uslužbenci in se izdajo, da so pod šifro poslano okrožnico res pre-; brali in da so jim nekateri stavki zelo všeč. Vemo tudi, da »osrednji izvršni odbor nacionalne fronte« že prejema odgovore od posameznih organizacijskih edinic, da zaupniki že delujejo v smislu njegovega .pronunciamenta'... »Jutro« meni, da objavljanje takih okrožnic pod 6enzačnim naslovom, da gre za prekucuško propagando, lahko zelo škodi ugledu naše države in veri v njeno konsolidacijo ter apelira na »Slovenčev« čut za odgovornost, ko objavlja take zadeve. Ko pa se je »Jutro« svojčas dan za dan razpisovalo, da so zopet našli to ali ono »zarot-niško skupino«, ko je pisarilo o »protidržavnih elementih« in »separatizmu punktašev« ter alarmiralo svet, češ, da delajo punktaši na odcepitvi Slovenije od države, takrat ni bilo »Jutro« nič v skrbeh, kakšno sodbo bi si inozemstvo moglo ustvariti o naši državi. Toda, kakor je takrat inozemstvo čisto pravilno sodilo, da opozicija proti integralno jugoslovenski diktaturi ne dela proti državi, ampak le za njen blagor, tako bo sedaj enako pravilno sodilo, da take okrožnice, kakor jih izdaja »eksekutiva nacionalne fronte« v duhu fašizma, ne bodo mogle ovirati konsolidacije naše države, ki, se more opirati na odločno voljo ogromne večine jugoslpvanskega prebivalstva. Maribor, 14. aprila. Donos ie bil v Mariboru živinski sejem, na katerem je prišlo nepričakovano do velike rabukc^ Mešetorji in prekupčevalci živine so organizirali »majhno revolucijo«, ki io jc akcijski odbor za dvig živinskih cen komaj »zatrl« ter napraivl na sejmišču red. Povod za rabuko je dala nova razdelitev sejma: v prvem delu postavijo svojo živino kmetje, v drugem pa prekupčevalci. Dvakrat se jc ta razdelitev, zelo dobro obnesla za kmete, ker kupujejo kupci živino raje od kmetovalca, ki tudi jamči za svoje blago, kakor pa od meietarja. Zlasti so bili prizadeli prekupčevalci s plemensko živino, ki so znali s spretnim jezikom natveziti mani vredne krave slovenjegraškim kupcem kot prvovrstne mlekarice. Dvakrat so se prekupčevalci pokorili odredbi članom akcijskega odbora ter so šli na določeni prostor, danes pa so se uprli. Kar naenkrat je počilo med njimi geslo: »Mešetarji med kmete!« In kakih 100 ljudi je navalilo proti članom akcijskega odbora ter potem ponosno zavzelo prostor na kmečki strani. Akcijski odbor se je zato obrnil na mariborskega podžupana g. Frana Zebota, ki je danes nado- mestovnl odsotnega župarto. 2ebot je takoj uredil vse potrebno ter jo posredoval pri policiji, ki je poslala na sejmišče cel oddelek. Red jc bil potem brez nadalinega vzpostavljen in sejem sc ie nadaljeval mirno. Za prihodnji sejem Pa pripravljajo okoliški kmetje posebno asistenco, s katero bodo dati potreben povdarek določbam akcijskega odbora, če se mešetarji ne bodo hoteli pokordi. Na sejm je bilo prignanih 9 konjev, 14 bikov, 106 valov, 153 krav in 13 telej. Skupaj 397 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 3.50 do 4 din, poldebeli voli 3—3.50 . din, plemenski voli 3—3.50 Din, biki za kiapje 3.25—3.50 din, klavne krpve deble 2.80—3 din, plemenske krave 2JS0 do 3 din, krave klobasarice 1.50—2 din, molzne krave 3—4 din, breje krave 3—3.80 din, mlada živina 3.50—4 din, teleta 4.50—5.50 din Prodanih je bilo 216 komadov. Mesne cene: volovsko meso 1. vrste 8—10 din, 11. vrste 6—8 din, meso od bikov, krav in telic 4—6 din, lelečje meso I. vrste 8—10 din, II. rste 5—6 din, svinjsko meso sveže 8-12 din. Domači odmevi Samouprava" o okrožnici „Akcije nacionalne fronte Belgrad, 14. aprila, m. Z zadnjo okrožnico tako imenovane nacionalne fronte, ki jo je objavil »Sloveneo«, ae danes že drugič bavi na uvodnem mestu »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, ter pod naslovom »Akcija nacionalne fronte« pravi sledeče: »Okrožnica osrednjega odbora nacionalne fronte, ki jo je objavil ljubljanski »Slovenec«, je vzbudila v vsej naši javnosti veliko pozornost. Mnogi v prvem trenutku niso mogli verjeti, da je tu govora o resničnem dokumentu in ne o kakem falzifikatu! Čisto razumljivo! Jedro te okrožnice spominja na letake, kakršnih se navadno poslužujejo skrivna in zarotniška združenja. Okrožnica govori o šifrah in o tem, kako je treba vse delo izvrševati pod imenom »nacionalne Ironte« in da se stranka iz taktičnih razlogov sme čim manj imenovati. Na katero stranko se je s tem mislilo? Brez dvoma na JNS in na tako imenovane pohor-ce, ker se v okrožnici govori • organizirani fronti proti vladi v senatu. A ve se, kdo so bili veliki gromovuiki v senatu proti vladi za časa proračunske debate. Toda v okrožnici se govori tudi o organiziranem odporu vseh nacionalnih elementov in o enotni nacionalni fronti pa tudi o glavnem akcijskem odboru v Belgradu ter o osrednjem In izvršnem odboru nacionalne fronte. V okrožnici se priznava, da je »nacionalna fronta« započela borbo najprej v narodni skupščini in da tem »tal« ni uspela. Vzrok temu pa da Je »nedovoljna in nezadostna organizacija v narodni skupščini«. Tu ni govora o manjšini aH večini v narodni skupščini, temveč o »nezadostni organizaciji«. Ni brez smisla podcenjevati dejstvo, ugotovljeno v tej okrožnici * besedami: »Nekateri naši somišljeniki so izrazili željo, da se spremeni način borbe. Radi lega moramo opozoriti na disciplino in na to, da je borb« taka, kakrina )e vedno mogoča proti ...« ... > _.*---- L.ul— I« Ul, .knpKa* v n«nwfni IOU* tri) foiou, - iv — —• - — — - ------'— skupščini, kjer ni bilo slišati samo peklenskega razgrajanja in fizične obstruketje, temveč tudi re-volverske strele. V okrožnici Be govori tudi o sistematično organizirani borbi in o širjenju za vlado nepovolj-nih vesti, ki ustvarjajo nerazpoloženje med narodom, a posebno, da je treba narodu sistematično fovoriti, da bo vlada v najkrajšem času padla, akih lažnivih vesti smo slišali v zadnjem času obilo, a sedaj se vsaj ve, kje izvirajo te vesti, ki se sistematično širijo med ljudstvom z namenom, da se izzove mržnja proti demokraciji, za katero se vlada bori, kakor se v tem slučaju jasno vidi, proti temnim vidnim in nevidnim silam, ki delajo za fašizem in za diktaturo. Demokracijo na-zlvajo tažidemokracljo, ki se je že preživela povsod na svetu. Kot idealna vlada se navaja bivša vlada poborcev. Iz lega jasno sledi, kolik pomen je treba polagati na demokratična izvajanja teh ?;ovornikov v senatu, ki pripadajo nacionalni ronti«. Jasno je, da je odkritje te okrožnice zelo neprijetno delovalo na voditelje. Kaj da napravijo? Najboljša obramba — tako oni mislijo — je. da se ta nkrošnica predstavi kot podvnla. Toda ^nspndje pozabljajo, da vsa javnost ve, da v krogih okoli »Slovenca« nikdar ni obstojal tak način borbe, borbe s lalrifikati in podtikavanji in da je že od nekdaj bilo tako sredstvo v borbi omiljeno vsaj v onih vrstah, ki pripadajo danes nacionalni Iron-ti. Ve se tudi to, da ta okrožnica ni bila prva, ki je bila odkrita. Vsekakor so nekateri voditelji JNS smatrali, da je potrebno, da se sestanejo na Bledu in da sprejmejo sklepe, ki bi se jih bilo I treba držati po tem fatalnem odkritju, in o delu I osrednjega odbora nacionalne fronte. Mislimo, da mora oblast pokloniti malo več j pozornosti tej akciji, ki se nasiva nacionalna fron-t ta, ki j* T miiniem času javnosti neznana, ki Shodi ministrov Cvetkovica in Ko žulja Slbenik, 14. aprila. A A. Včeraj sta prispela v Šibenik ministra Dragiša Cvetkovič in Marko K o ž u t j, ki se nahajata na inšpekcijskem potovanju. Iz Šibanika sta odpotovala v Stradin in Privlr, kjer je bil shod, na katerem sla oba govorila. Minister Cvetkovič je v svojem govoru med drugim dejal: To ljudstvo je bilo vedno na braniku nacionalnih in državnih koristi. Kraljevska vlada ceni visoko nacionalno zavest teh krajev. Zaradi velikega pomanjkanja, ki vlada v teb'krajih, je takoj storila s sVoje strani vse, da pomaga ljudstvu predvsem z velikimi javnimi deli in po potrebi tudi z delitvijo brezplačne hrane. Nadalje je minister izjavil, da naj med Srbi in Hrvati vlada sloga. Ves pomen našega življenja je v slogi in soglasju in v skupnem harmoničnem življenju vseh plemen in vseh ver našega ljudstva. Samo v takem harmoničnem življenju bedo mogle življenjske sile in sposobnosti našega naroda priti do izraza in bo mogoče zavarovati našemu ljudstvu in naši državi lepšo in boljšo bodočnost. Nato je govoril minister dr. K o ž u 1 j. kot poslanec tega sreza. Govoreč o hrvatskem vprašanju je priporočal popolno soglasje med Srbi in Hrvati. Kraljevska vlada je posvetila najresnejšo pozornost tudi razdolžitvi kmetov. Ministra sta nato odpotovala v Djevrsko in v Krstanj, kjer je bil drugi shod. Minister Cvetkovič je govoril o vlogi državljanov v političnem življenju in o kmetijskih dolgovih. Pri tej priliki je izjavil, da bo to vprašanje urejeno tako, da ne bodo prizadeti ne interesi dolžnikov, ne interesi varčevalcev. Minister Koiulj je s svoje strani pojasnjeval ■ prizadevanje vlade za javna dela. Iz Krstanja sta se ministra napotila v Pribirske Mosttne. od tem sta nadaljevala pot v Behkovac in v Biograd na morju. - ■ 1 t Hrvatsko vprašanje V svoji velikonočni številki je belgrajsko »Vreme«, ki je s to številko začelo izhajati v novi obliki, priobčilo izpod peresa g. Stražičiča daljši članek o bistvu hrvatskega vprašanja, kakor ga gleda dr. Maček. Člankar se naslanja na javne in zsebne iz-jave, ki jih je dr. Maček v zadnjem času dal njemu ali pa drugim osebam, ki se za ta problem zanimajo. Po mišljenju g. dr. Mačka je hrvatsko vprašanje nastalo že s samim zedinjenjem, ki je bilo izvedeno brez ozira na sklep hrvatskega sabora 7. dne '29. oktohra 1918 leta. zaradi česar Hrvatje z zedinjenjem niso začutili, da je v tej državi izpeljan njihov državni in nacionalni ideal. Dne 6. januarja 1929' so Hrvatje -r- po mnenju g. dr. Mačka in pisanju omenjenega člankarja — sprejeli z zaupanjem, da mu je ravno reparacija tistega, kar se leta 1918 ni zgodilo, to je vpošte-vanje 9klepa hrvatskega sabora, glavni namen in končni eilj, da bo namreč s tem aktom izpeljana takšna državna ureditev, da bodo tudi Hrvatje mogli začutiti; da ie v tej državi ustvarjen njihov državni in nacionalni ideal. Zato od začetka proti temu režimu ni bilo reakcije, dokler niso i zvest ni pojavi začeli begati narod in tedaj je dr. Maček Izrekel tisti znani izrek, da se je treba »vrniti na leto 1918«. Pri Jem Pja dr. Maček nikakor ni mislil, da je treba s stališča neke »tabule raze« skleniti mednarodno pogodbo s posameznimi deli že obstoječe države. V tem je amisel punktacij z dne 7. novembra 1982 in tudi zaključka »seljačko-demokratske koalicije« od 1. avgusta 1928. — Dr. Maček Jo mnenja, da se samo i novo državno ureditvijo na temelju že omenjenega sklepa hrvatskega sabora in sklepa eeljacko-demokratake koalicije more izpeljati močna in edina jugoslovanska država, kar je tudi hrvatski državni ideal, Z uresničitvijo tega programa in političnega cilja bi se torej po vsem tem državna misel imela samo prilagoditi realnemu, stvarnemu stanju. 2e večkrat omenjeni sklep hrvatskega sabora, v katerem je zlasti važna druga točka, pa se glasi: »Splošna narodna ustavotvorna skupščina vsega zedinjene-ga naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov bo odločila po v naprej odrejeni kvalificirani večini, ki popolnoma varuje pred vsakim majorairanjem, dokončno tako o obliki vladavine, kakor o notranjem državnem ustroju naše države, ki je ustanovljena na popolni enakopravnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov. Z ozirom na sedanji politični položaj pa člankar poudarja že znano stališč« g. dr. Mačka, ki je v tem. da največ pričakuje od čimprejšnjih svobodnih volitev. Takrat bodo po svobodni volji naroda njegovi izbrani predstavniki sporazumno mogli rešiti naš notranji problem in to na način, da Srbi, Hrvati In Slovenci v tej državi ne bodo ze-dinjenl, kakor trije nerodno sestavljeni predmeti, •zaradi česar pride do trčenj in trenj, saj se ti predmeti morejo tako položiti drug poleg drugega, da se vse napetosti in nasprotstva odstrnnijo in z lože v skladno celoto, člankar še obširno opisuje mnenje g. dr. Mačka o starčevičanstv« in frankovstvu in drugih političnih akcijah, ki bolj kot ostanki nekih strank skušajo med Hrvati pridobivati oziroma vzdržati si »voje pristaše, dočim medtem nima nikake legitimarije za politično delovanje in katero je treba smatrati za tajno* po obstoječih zakonih prepovedano zarolniško akcijo. Vprašamo, kaj bi storila vladn poleveev, da ie naletela na tako sličnn akcijo od strani tedanjo opozicije?« je dr. Mačkovo delo pokret med narodom, ki nI omejen samo na pristaše , te ali one stranke. V splošnem pa Slankar priznava, da dr. Mačka in ves njegov krog pri reševanju hrvatskega vprašanja vodijo s stališča države najidealnejsi nameni in da v rešitvi t Predsednik odgovoren tudi za delo i' , ,1'.kra.'l*' N* vprašanje, če se bo osebno udeležil konference balkanskega sporazuma t Belgradu, je Metaxas Izjavil, da nI verjetno, da W odlel r.a to zasedanje tam, Čeprav je pokofni De-merdzis želel, da bi se on udeležil te konference Zasedaj torej še ni znano, če se bo tudi on pri družil grški delegaciji. Dunajska vremensh« napoved. Zopet milo vreme, menjajoča se obl««aost, mogoče rahel dei. Shodi ministra dr. Kreka na belo nedeljo, dne 19. aprila: t. Zjutraj ob pol 8 pri Sv. Vidu v Ptuju v Društvenem domu. 2. Dopoldne ob pol 11 pri Sv. Marjeti niže Ptuja v Slomškovem domu. 3. Popoldne ob pol 3 v Središču v Društvenem domu. „$trajk" na univerzi Živahne komentarje med akademiki je povzročil naš nedavni članek o »štrajku«. na univerri, ki naj bi po želji nekaterih trajal kar do jeseni, £e ne še deljl Ali bi po njihovem mnenju bilo to početje »socialno« tudi tedaj, ko bi noben profesor ne mogel potrditi svojim slušateljem frekvence in bi potemtakem izgubljen čas letnega semestra za delo, ki naj bi bilo naša prva dolžnost. S časom bi bile izgubljene tudi že vplačane šolnine in vpisnine. Da so razburjeni marksistično navdahnjeni akademiki, je razumljivo. Dasi na zunaj nenehoma zagotavljajo, da je njihova akcija čista in samo strokovna, ker je bil »štrajk« po tolikih brezuspešnih prošnjah (— kako so bile sestavljene, kdo jih je sestavil, komu so bile izročene — ni tako vseeno!) še edina pot za dosego cilja. 0, prav gotovo! Za nje namreč. Tod* ne cilja, kakršnega vidijo akademiki, ki jih tarejo visoke šolnine, takse in neumestne uredbe, ampak cilja, ki ga gledajo oni. Zaman so trditve, da jih ne vodi nikakršno politično prepričanje, ampak 1« strokovna, stanovska potreba akademske mladine, ko pa jim stoje na čelu, — in to dejansko, ne samo formalno, — ljudje, ki so in ostanejo po prepričanju marksisti Ali menite, da bodo bi drugače v sebi mislili, za drugimi cilji si utirali pot, če bodo tudi morali radi zunanjih razmer govoriti drugačel In te »zunanje razmere« so: izkoriščanje političnega nasprotstva do sedanjega režima tzv. nacionalnih akademikov (tzv.« zato, ker si takč sebično prisvajajo ta pridevek). »Naša misel«, glasilo nacionalistov sicer zatrjuje, da so »odločno proti stavki, ki bi, čeprav v najmanjši meri, pokazala politično tendenco.« Roko na srce, pa povejte, čemu se niste izjavili »za zadnje sredstvo naše pravične borbe — za stavko«, v času, ko je bila na vladi JNS režim!? Saj je bil tedaj položaj na univerzi prav takšen, kot je sedaj, če ne še hujši) Kdo bo torej verjel, da političnih tendenc nil? Res, »država ne sme prav v svojem interesu nikoli pozabiti, da mora vsa njena pomoč veljati mladini, ki je »zmožna m voljna dela«, toda zmožnost in volinost do dela naj se pokaže drugače, ne pa s štrajkom I Čušperk-Podgrad 7 Zadnji čas sc je od neke strani započela akcija, da se ime Čušperk izpremeni v Podgrad. 2e pred nekaj leti so izpremenili ime postaje Čušperk v Račno, a izprememba ni dolgo obstala ter je postaja dobila svoje prvotno ime spet nazaj. Takrat je nekdo prav resno trdil in pisal, da izvira ime Čušperk od besede »čuš«, kakor Nemci juž-njake včasih zaničljivo imenujejo (»Die Tschu-schen«), A Čušperk nima s to besedo nrav nič opraviti. Ime Čušperk je slovenščini prilagodeno nemško ime Zobelsberg, kakor se je imenoval čuš-perski stari grad, ki je v razvalinah in kakor se nemški šc zdaj imenuje novi grad Čušperk. Najverjetnejša razlaga tega imena je ona, ki jo jc podal rajni profesor in jezikoslovec Luka Pintar: Zobelsberg je isto kot Tobclsberg ali Dobelsberg. Tobel ali Dobel je starovisokonemška beseda in pomeni kotlino, prepad ali strmino, Zobelsberg torej kraj, kjer so strmine in prepadi. Črka »t« prehaja v nemščini večkrat v »z« in obratno (iz latinskega »tegula« nemšk »ZiegelO. Da je ta etimologija najbolj verjetna, dokazuje to, da stoje razvaline starega gradu res na visoki skalnati strmini, okolica pa je polna kotlin in prepadov, pristni kraški svet Valvazorjcva razlaga iz Zobel sobolj, neke vrste kuna, je seveda popolnoma zgrešena, ker teh živali, ki žive v Sibiriji, tod okrog nikoli ni bilo. Ime Čušperk je sicer res nemškega izvora, a to šc ni nikak vzrok, da f>i se moralo izbrisati z zemljevida. Pred leti je nekatere ljudi obsedla prava manija, da se morajo vsa naša tuja krajevna imena posloveniti. In začeli so »sloveniti« celo pristna slovenska imena (prim. Grosuplje v Velike Upljel). Bili so to ljudje, ki o jezikoslovju in etimologiji niso imeli niti pojma. Naši zgodovinarji in folkloristi, a tudi jezikoslovci so to načelo izpre-minjanja krajevnih imen po pravici obsodili kot popolnoma napačno. Koliko krajevnih imen tujega izvora nahajamo pri drugih narodih, a jih puste pri miru, k večjemu jih pišejo v svojem pravopisu. Dosti je na naši slovenski zemlji krajevnih imen, ki jih smatramo za čisto slovenska, a so keltskega, ilirskega ali romanskega izvora. Kako je potem mogoče določiti, katera imena so pristno slovenska in katera ne? Vsa ta krajevna poznamenovanja in med ie štejemo tudi imena nemškega porekla, so dobila tekom časa večinoma čisto slovensko obliko ter nam zato veljajo žc davno kot pristno domača. In med ta imena spada tudi Čušperk. Tamkajšnje prebivalstvo je odločno proti vsaki izpre-membi tega imena. Kakor si nc damo jemati naše zemlje, tako nam pustite tudi naša stara častitljiva imena pri miru! — I. K. Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna FranzOosefova grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polajšanj«. Zahtevajte povsod Franz-Josef-ovo vodo. Osi. res. S. br. .10474/35. Moja mamica naj se meje, bdi kadarperet Tudi kadar pere naj ima mamica časa zame, naj ima dobrovoljen obraz in naj ne bo po pranju tako strašno utrujenal Zato vzame za pranje vedno Schichtov Radion, ki opere perilo brez truda veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. Saj je vendar tako preprosto: raztopi najprej Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo do belo kakor sneg. Sloi>ewsfc« javnosti! Vprašanje ljubljanske bolnišnice Razmere v naših zdravstvenih zavodih, predvsem pa v ljubljanski splošni bolnišnici, so se v zadnjih letih tako poslabšale, da je postalo vprašanje temeljite sanacije naše zdravstvene organizacije eno izmed naših najnujnejših in najbolj perečih vprašanj, katerega rešitev živo zadeva interese najširših ljudskih plasti. Na splošen klic slovenske javnosti po izhpljšanju razmer v ljubljanski javni bolnišnici se osnovala Akcija za razširitev ljubljanske bolnišnice, z nalogo in namenom, da po-krene in izvedie široko akcijo, da se to vprašanje čioipreje in temeljito reši. Odbor Akcije, ki je bil izvoljen na ustanovnem občnem zboru dne 16. februarja t. 1. se je takoj lotil svoje težke in važne naloge. Izkazalo se je, da ne moremo pristopiti preje k glavni nalogi, k akciji za zagotovitev denarnih sredstev od strani države, predno se vsestransko ne pretrese zdravstveno in higijensko stanje našega ljudstva ter njegove potrebe na zdravstvenem polju ter se tem potrebam ne prilagodi in organizira naše zdravstvo Le na podlagi sistematičnega in znanstvenega dela je mogoče priti do konkretnega predloga, kakšna in kako velika bolnišnica nam je v Ljubljani potrebna ter tudi do konkretnega načrta za bolniš-niso samo, da bo v polni meri odgovarjala vsem predpisom moderne higijene in medicine. Zato je odbor Akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice na svoji prvi 6eji 26. februarja t. 1. po- | veril prof. dr. Koširja in upravnika bolnišnice za duševne bolezni dr. Gerloviča z nalogo, da orga- ' nizirata poseben sanitetno tehnični oddelek, ki naj j postavi Akciji konkretne predloge o razširitvi ljub- j ljanske bolnišnice. V ta odsek so bili kooptirani še j naslednji gospodje: upravnik bolnišnice za ženske i bolezni "prof. dr. Zalokar, višji svetnik tehničnega : oddelka kr. banske uprave inz. Dolenc, predsednik zdravniške zbornice, šef. primarij dr. Meršol, direktor higijenskega zavoda dr. Pire, načelnik zdravstvenega odbora mestne občine ljubljanske dr. Debevec, šef sanitetno tehničnega oddelka higijenskega zavoda inž. Cuzelj, mestni fizik dr. Rus ter nekaj akademikov. Sanitetno tehnični odsek se je predvsem bavil z dvema vprašanjema: 1. Kako definitivno rešiti v Ljubljani bolniško vprašanje2 2. Na kakšen način odpraviti hitro nevzdržne razmere v sedanji obči državni bolnišnici v Ljubljani? Na podlagi vsestranskega pretresanja in štu- ; dija je omenjeni odsek prišel do sledečih rezul- I tatov: Glede definitivne rešitve je prišel sanitetno I tehnični odsek do prepričanja, da potrebuje Ljubljana, kot zdravstveni center Slovenije, h kateremu grativira 400.000 prebivalcev, novo. moderno in klinično urejeno bolnišnico s kapaciteto cca 2000 postelj z vsemi oddelki. Sedanja obča državna bolnišnica in bolnišnica za ženske bolezni pa razpolagata akupno z 800 posteljami. Ostalo so samo zasilna ležišča in nikake bolniške postelje. Iz tega sledi, da vlada de fakto že danes potreba po najmanj 1000 do 1200 postelj. Pri detajlnem izvrševanju načrtov pa bo treba upoštevati potrebe za 40 do 50 let naprej. Nadalje je tehnično sanitetni svet ugotovil, da že danes vrši ljubljanska javna bolnišnica funkcijo nekakega osrednjega zdravniškega zavoda za Slovenijo, na katerem se vrši klinično zdravljenje. To dejstvo je neobhodno potrebno upoštevati pri razširitvi ljubljanske bolnišnice, posebno zaradi dejstva, da nam najbližja klinika, zagrebška, zaradi svoje prenapolnjenosti ne more sprejemati slovenskih bolnikov. Iz vsega tega nujno sledi, da mora biti nova bolnišnica v Ljubljani zgrajena tako. da bo sposobna prevzeti tudi funkcijo klinike. Le popolna klinika v Ljubljani more odgovarjati zdravstvenim potrebam prebivalstva kakor tudi znanstvenim potrebam in zahtevam univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Kar se tiče prostora, kjer naj bi stala no.va bolnišnica, je saniteno-tehnični odsek Akcije ugotovil, da je prostor, kjer stoji sedanja obča državna bolnišnica, povsem neprimeren, da bi na njem mogli postaviti bolnišnico, ki bi naj odgovarjala vsem zahtevam moderne medicine in higijene. Pri gradnji bolnišnice je treba upoštevati predvsem tri momente: prometno lego, klimatske razmere in pa velikost stavbišča. Bolnišnica mora stati na hitro in lahko dosegljivem kraju, h kateremu vodijo številne in ugodne prometne žile iz vseh krajev, predvsem pa iz sredine mesta. To zahteva ozir na bolnike in po-p.esrečencv, katerim so včasih usodne minute, pa tudi ozir na ambulantne bolnike in obiskovalce. V tem oziru lega sedanje bolnišnice ni ugodna. Šentpetrska in Poljanska cesta, ki posredujeta promet iz sredine mesta v bolnišnico, nudita rešilnemu avtomobilu zelo nevarne prometne probleme. Dasiravno se nahaja bolnišnica nekako sredi mesta, je vendar za obiskovalce zahodnih in jugozahodnih delov mesta, kakor tudi za ambulantne bolnike zelo oddaljena. Klimatske razmero obstoječe ltolnišnice so skrajno neugodne. Nizka lega ob Ljubljanici je posebno neprimerna zaradi megle. Prostor je odprt proti severu in zaprt proti jugu, ter tako nudi prost dostop severovzhodnim vetrovom. Po komaj 40 letih se je razširilo mesto preko bolniškega rajona in ga od vseh strani obdalo. Tudi industrija se, je koncentrirala na teui delu mesta. Zato je zrak v rajonu sedanje bolnišnice slab in izprijen, pomešan s prahom, dimom in sajami. Razen tega prihaja iz bližnjih zelo prometnih cest tudi hrušč prometa. Velikost stavbišča sedanje bolnišnice zadostuje komaj za ftedanjo kapaciteto bolnišnice. Za vsako povečavo bi se morale priključiti parcele na drugi strani Ljubljanice, kar bi občutno otežkočilo in podražilo notranji obrat v bolnišnici sami. Tako prenaša sedanja bolrtišnica vse slabe strani mestne sredine, dn bi uživala njene dobre strani vsaj v enem oziru. No glede na vse le argumente proti zidavi nove bolnišnice na sedanjem prostoru, pa dejstvo, da je sedanja bolnišnica zidana v zastarelem paviljon-skem sistemu, ki povzroča izredno drag in okorn obrat, odločno govori proti vsakteremu poizkusu, da bi se sedanja bolnišnica povečala. 7, nikakršnimi adaptacijami in prezidavanji se ne bi sedanji paviljoni dali usj»sobiti za kliničen obrat! Zato je tehnično sanitetni odsek prišel do zaključka, da se mora nova bolnišnica rgraditi na popolnoma dragem kraju, ter da je treba iskati prostor in nstrarjati gradbeni program popolnoma neodovisno od stare bolnišnice. Le na ta način da ustvariti rsoren program, ki bo nstrpial tsem dosedanjim izkustvom. Kako hitro od po moči nevzdržnim rar-meram sedanje javne bolnišnice v Ljubljani? Ker se bo brezdvornno gradnja nove moderne bolnišnice zavlekla za čas najmanj enega lota, in ker je pomoč sedanjim nevzdržnim razmeram noj-na in se jo ne stne odlagati, je prišol tehnični sanitetni od6ek do zaključka, da se mora od pomota n provizornimi, lesenimi barakami, ki bi se postavile med dosedanje bolniške objekte. Ta način, ki ga uporabljajo tudi drugod, ima te prednosti, da je cenen, da se barake dajo postaviti v primerno hitrem času, in da tak p rovi zori j ne bi mogel postati nikoli definitivum. kar je velika nevarnost pri nasilnih, zidanih provizorijih, kakor bi bila adaptacija šentpetrske vojašnice. Za visok definitivni načrt za bolnišnico pa je potreba, da je zgrajena na novo, ob upoštevanju vseh medicinskih in higijon-skih predpisov, kar je pa pri adaptaciji starih objektov izključeno. Odbor Akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice je na svoji plenarni seji 7. t m. v celoti usvojil stališče sanitetnega tehničnega odseka ter sklenil. da s posebno delegacijo, s predsednikom dr. Šerkom na čelu obrazloži in utemelji ta principi-elna stališča Akcije na merodajnili mestih, predvsem g. banu dr. Natlačenu in predsedniku mestne občine dr. Adlešič. Odbor Akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice pa se zaveda, da je akcija za novo bolnišnico v Ljubljani akcija vsega slovenskega naroda, < in zato smatra za svojo dolžnost, da potom časopisja stalno informira široko javnost o svojem delu, ka-| kor tudi o rezultatih svojega dela. | Akcija za razširitev ljubljanske bolnišnice. Zborovanje Slomškove družbe Nove aretacije v Mariboru Maribor, 14. aprila. Čez praznike je mariborska policija nadaljevala preiskavo zaradi znanih tatvin bele kovine v železniških delavnicah. Rezultat te preiskave so nadaljnje aretacije. Zaprti so najemnik tvornice in livarne za kovino :Metra< na Teznu Radovan Veli-bir ter še nekateri delavci iz železniških delavnic. Skupno je bilo dosedaj aretiranih 13 oseb. od katerih se večina že nahaja na sodišču. — Na podlagi poročanja časopisov o aferi sta se zglasila na mariborski policiji dva zastopnika neke znane zagrebške veletrgovine s kovinami. Izjavila sta, da ]e tudi njuni tvrdki ponudila tvornica bratov Wud-ler v Mariboru večjo količino kovine, in sicer kar pol vagona naenkrat. Tvrdka je zahtevala od Wud-lerjev potrdilo o izvoru, na kar so ogorčeno odgovorili, da eo protokolirani in da dosedaj še nihče ni kaj takega od njih zahteval. V ostalem pa da •o kupili v A ve triu po aeto ugodni ceni vet-, vago- nov te kovine in jo zaradi tega lahko dobavijo vsako količino pod običajno ceno. Ponudili so pol vagona 50%, 70% in 80% kompozicije za ceno od 19 do 26 Din za kg. Tvrdka pa je zaenkrat kupila samo 510 kg kompozicije, ki je bila vlita v blokih po 10 kg z žigom »Made in Austriac. Preiskava je sedaj ugotovila, da so imeli bratje Wudler posebne modele z omenjenim žigom, v katere eo prelivali originalne bloke bele kovine, ki so jih dobivali iz železniških delavnic. Policija je zaplenila sedem takih modelov. Bratje Wudlerji so zagrebški tvrdki kasneje še packrat ponujali kompozicijo, vendar je izredno nizka cena postala tvrdki sumljiva in se ni več spuščala v lake kupčije. Tudi o tvorničarju Velibiru je policija ugotovila, da je prelival v svojem obratu belo kovino ter jo prodajal naprej. Preiskava pa se v tej smeri še nadaljuje. Ljubljana, 14. aprila. Nad 400 učiteljev in učiteljic iz vse Slovenije je prihitelo danes v Ljubljano na tradicionalno velikonočno zborovanje organizacije katoliškega uči-teljstva Slomškove družbe. Iz najbolj oddaljenih krajev so prišli, celo iz Prekmurja, in tako se je zgodilo, da je bilo današnje zborovanje Slomškar-jev in Slomškaric takšno, kakršnega organizacija ze dolgo vrst let ni doživela. Ob 9. so se zbrali Slomškarji v frančiškanski cerkvi ter prisostvovali službi božji, med katero je na koru krasno prepeval učiteljski pevski zbor Slomškove družbe. Ob 10. pa jfe bilo v beli un ionski dvorani zborovanje, ki ga je vodil zaslužni dolgoletni predsednik organizacije sedanji baooviuski šolski nadzornik g. Štrukelj. Dvorana je bila nabito polna. Poleg katoliških učiteljev in učiteljic se je udeležilo zborovanja zelo mnogo duhovščine, dalje številna skupina redovnic-učiteljic, zastopniki Profesorskega društva, Krščanske šole, mnogo staršev Itd. Zborovanje pa je počastil s svojo navzočnostjo tudi prevzv. g. škof ljubljanski dr. Gregorij Rož man, kateremu so zborovala ob prihodu v dvorano priredili tople ovacije. Prosvetno oblast jc zastopal banski inšpektor prof. Dolenc. V toplih besedah je ob uvodu pozdravil zbo-rovalce predsednik Štrukelj in nato podal besedo gdč. Lebarjevi, ki je referirala o temi >Apoetolat katoliškega učitelja kot človeka. V lepih izvajanjih je predavateljica pojasnila, zakaj naj se v današnjem času katoliški učitelj udejstvuje predvsem kot človek in ne kot inteligent. Področij, kjer naj se udejstvuje ta apostolat, je poleg šole še vse polno: družina, soseščina, okolica, država in Cerkev. Današnji čas zahteva od katoliškega učitelj-stva odličnih pogumnih ljudi in iztrebili je treba ono mlačnost, ki se je dandanašnji toliko opazi. Učitelj in učiteljica se morata opredeliti: ali - ali. — Priznana predavateljica je žela za svoj globok in temeljit referat zasluženo odobravanje. Izčrpno je nato poročal o stanovskih učiteljskih zadevah referent za osnovno šolstvo v prosvetnem ministrstvu g. Erjavec. Pomudil se je obširno pri vseh perečih točkah, ki danes zanimajo in obenem tarejo naše učiteljstvo, to so: napredovanja, postavitve in premestitve. Njegova izčrpna in temeljibi pojasnila so razbistrila marsikatero vprašanje in zmoto. G. referent je tudi jasno očr-tal načela sedanjega režima glede učiteljske politike, ki jamčijo predvsem, da so bodo popravile vse stare krivice, da pa se nove krivice ne bodo delale. Iz njegovih pojasnil srno med drugim zvedeli, da leži v ministrstvu 500 prošenj za nastavitev samo iz dravske banovine, od teh pa je mnogo slučajev, da so prosilci dovršili učiteljišče že leta 1929. in še danes čakajo na službo. Na koncu je obljubil, da se bo na svojem važnem in odgovornem mestu v vsakem slučaju držal načel, ki jih je sedanja kr. vlada sprejela za svoja. — Zboro-valci so njegovim, mestoma odločnim besedam burno ploskali. Nato je toplo pozdravljen povzel besedo pre-vzvišeni g. škof. dr. Rozman, ki so ga Slomškarji naprosili, da bi kaj povedal o svojem potovanju po Ameriki, s posebnim ozirom na tamkajšnje šolstvo. G. škof ee je povabilu rade vol je odzval ter je v neprisiljeni, deloma resni, deloma šega* i be- sedi opisal svoje vtise o ameriškem šolstvu, kolikor je prišel z njim v stik.. Zlasti se je pomudil pri slovenskem šolstvu in opisal njegove pomanjkljivosti. Njegova nadvse zanimiva izvajanja in sočen humor, v katerega je zavil nekatere svoje vtise, so zborovalci nagradili z dolgotrajnim toplim aplavzom. Predsednik Štrukelj se je nato zahvalil zboro-valcem za veliko udeležbo in okrog pol ene za-I ključil zborovanje. 1 Popoldne so imeli Slomškarji v Rokodelskem | domu prijateljski sestanek, ki ie potekel v nepri-| siljeni družabnosti, proti večeru pa so se z vlaki spet. odpeljali na svoje domove. rrantišha Gaal ^»V-TM^ oglate si sijajno veseloigro MALA KATARINA ERNST VEREBES in OTTO WALLBURG Ob 16., 19-1B ln 21-16 url Tel. 22-21 KINO UNION Tel. 22-21 Celje & Apologetični odsek DMK ima drevi ob pol osmih v Domu običajni sestanek. Na dnevnem redu je važno zdravniško predavanje, & Prepoved točenja alkoholnih pijač. Dne 15. t. m. bodo prispeli v Celje novinci zaradi nastopa kadrovske, službe. Predstojništvo mestne policije prepoveduje ob tej priliki in sicer: od 14. t. m. od 12 do vključno 16. L m. rsako točenje in dajanje alkoholnih pijač vojaškim novincem in njihovim spremljevalcem, bodisi v gostilniških in kavarniških obratih. Vsakdo, kdor sc tega nc ho držal, bo kaznovan z globo do 500 Din, odnosno z zaporom do 10 dni. Opozarjajo sc meščanstvo, gostilničarji in kavarnarji. da ne te odredbe strogo držijo. er Požig pred sodiščem. V torek, 14. t. m. sta se zagovarjala pred malim senatom okrožnega sodišča Zavbi Feliks, 33 letni zidar iz Hraš pri Kranju in Žitnik Franc, 43 letni mizarski pomočnik iz Mostarja zaradi poskušenega požiga. — Žitnik Franc je naščuval Zavbija Feliksa, da jc v noči od 18. na 19. januarja letošnjega leta zažgal na podstrešju hiše št. 37, v Trebežu pri Arličah koruzno ličkanje, nekaj prediva m knjige, ki jih je prei polil s petrolejem, hoteč povzročiti požar z namero, da bi lastnik Žitnik Franc dobil od Vzajemne zavarovalnice izplačano zavarovalnino v znesku 20.000 Din. Sosedje so pa ogenj pravočasno opazili in ga pogasili ter o tem preprečili požar. Obsojena sta bila Žitnik Franc in Zavbi Feliks na 6 mesecev strogega zapora, na izgubo častnih pravic za dobo 1 leta, vsak na 300 Din denarne kazni, oziroma v slučaju neiztirljlvosti vsak na 5 dni zapo' Nesreča. Potočnik Ivan, 15 letni pos. sin iz Dobrine pri Zusmu, je na vel. nedeljo streljal z dinamitnim patronom- Po nesreči mn je dina-mitna nalrnnsi ^IcMnlndirala v r*>lri in m*. J«, roko popolnoma raanemrila. Drobne novice Koledar Sreda, 15. aprila: Helena, kraljica; Teodor. mučenec. Novi grobovi Ljubljana t V Framu je umrl Peter Le-ben, pos. mlina. Dober in skrben oče je dal svojega sina in tri hčerke študirat, čeravno je živel v skromnih razmerah Bel je vedno naročen na »Slovenca« in »Gospodarja*. Bog mu bodi plačnik! Njegovi družini iskreno sožalje! Osebne vesti — Nevarno je obolel gospod Luka Smolnikar, župnik v Slavini. Sobi atom, prijateljem in znancem ga priporočamo v molitev! = Poroka. Danes se poroči v frančiškanski cerkvi v Ljubljani inž Zoran Rant iz Lukavaca v Bosni z gdč. Maro Latič iz Bijeline. Poročil bo mladi par dr p. Gvido Rant, piovincijal, ženinov stric. Iskreno čestitamo! — Profesorski izpit je naredil z odličnim uspehom g. Boris Merhar, suplent na II. realni gimnaziji v Ljubljani. Iz zdravniške službe. Dr. Viktor Čerček, uradniški pripravnik, zdravnik sekundarij javne ženske bolnišnice v Novem mestu, je premeščen v istem svojstvu v banovinsko bolnišnico v Mariboru. Oplejte si kolesa pri znani tvrdki Ivan Jax in sin. Ljubljana. Gosposvetska c. 2 1 Cena od Din 850'- naprej | — »Slovenski Krožek« na Dunaju sporoča vsem članom in prijateljem: Namen »Slovenskega Krožka«, vzdrževati med dunajskimi Slovenci zavest narodne skupnosti in jim nuditi možnost družabne zveze, ni dosežen samo z zabavnimi sestanki. Zato hoče odbor stremeti za višjimi cilji. Članom in prijateljem naznanja, da bo v sredo, dne 22. aprila 1936 ob 8 zvečer resen umetniški koncert v mali dvorani v »Musikvereinu«. Spored bo obsegal pred vsem slovenske, oziroma jugoslovanske skladbe in tako pokazal mal oris naše glasbene kulture. Za ta koncert so nam obljubili sodelovanje naši odlični slovenski umetniki: Solisti: Anita Me-ze, drž. opera Belgrad, sopran; Leni Lapajne, me-zosopran, Mira Gnus. sopran; Anton Drmota, tenor; prof. Bogomir Leskovic, konzervatorij Ljubljana, violončelo; prof. Anton Trost, klavir, in tamburaški orkester »Slovenskega Krožka« pod vodstvom dirigenta prof. Klemo Viskoviča. — Sku-šajmo doseči, da bo ta dan praznik v kroniki našega društvenega delovanja, članom v umetniški užitek, našemu »Slovenskemu Krožku« pa v ponos. Vstopnina bo znašala S 4.—, 3.—, 2.— in 1.—. Vstopnice se dobivajo od danes naprej pri koncertni blagajni v »Musikvereinu«, I. Karlsplatz, Tel. U 47-0-89, naročila sprejemajo: prof. Anton Trost, VI. Worel]strasse 2, Tel. B 24-7-19, člani . ^Slovenskega Krožka« in akademskega društva >»§Jojja.i, III. Beatrixgasse 26/55. Moderen način pranja je pranje s pralnim praškom PERION Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 11. t. m. ie objavljena »Naredba o nabiranju prostovoljnih prispevkov«, dalje »Navodila za izvrševanje uredbe o mali prodaji in drvarjenju iz državnih gozdov«, »Odločbe občne seje državnega sveta k § 134 zak. o mestnih občinah k §§ 96 in 98 zak. o občinah; k čl. 99 zak. o drž. računovodstvu v zvezi s čl. 71 zak. o administraciji vojske in mornarice« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin za občine Ljubno v gornjegrajskem okraju, Pobrežje v ptujskem okraju, Pristava v šmarskem okraju, Ptujska gora, Središče ob Dravi, Skocijan v krškem okraju in Vuzenica v dravograjskem okraju.« — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. — Župnim uradom, župnim upraviteljem in samostanskim predstojništvom sporočamo, da so za leto 1936 izšla sledeča šmarnična berila: Lavtižar, Marijina božja pota, tretja knjiga, obsega 15 božjih poti v dravski banovini, 2 na Koroškem, 1 v zasedenem ozemlju, 3 v drugih krajih Jugoslavije in ostale iz inozemstva. Cena vezani knjigi Din 35. — Dalje Slomškove šmarnice, priredil Ivan Vreže. Cena vez, knjigi Din 28. — Poleg teh priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani nekaj šmarnic iz prejšnjih let: Bernik: Marija in sv. maša (1919), rdeča obreza, Din 20; Jerše: Lavretanske šmarnice (1918), Din 30; Jerše: Znamenje na nebu (1922), Din 30; Jerše: Pozdravljena kraljica (1931), Din 30; Šmarnice arskega župnika, razlaga lavretanskih li-tanij z življenjem blaž. župnika J. Vianeja (1912), Din 20; Kruljc: Marija vzor krščanskega življenja (1927), Din 22; Stanič: Marijini godovi (Gorica 1932), Din 30; Bernik: Marija in presveto Srce Jezusovo (1929), Din 28; Brumat; Na Sv. goro (Gorica 1924), D in 20, vezano Din 30; Vole: Marija v predpodobah in podobah (1904), vezano Din 20. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Žrtev pretepa. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela 24-letnega poljskega dninarja Franca Spana iz Doropolja pri Brežicah. Tega so v ponedeljek napadli neki fantje ter ga pretepli s koli. Špan jc dobil hude poškodbe na glavi in vsem telesu. — Šmarnice. Za letošnje šmarnične pobožnosti je izšel III. del že po prejšnjih dveh zvezkih znane knjige: '(Marijina božja pota v Evropi«, Knjiga je odlično delo našega znanega in priljubljenega mojstra J. Lavtižarja, konz. svetnika in župnika iz Rateč, ter obsega 15 strani velikega formata. Cena v celo platno vezani je Din 35. V Mariboru pa so izšle za maj: Slomškove šmarnice katere je priredil msg. J. Vreže. To so pravi Slomškovi »Misijonski govori« in pridige »Nebeško veselje«. Knjiga ima 213 strani in stane nevezana Din 18, vezana Din 28. Na razpolago pa so še druge knjige primerne za šmarnično branje: kakor dr. Ahčin: Skrivnosti Marijinega življenja, vez. Din 36. Knific: Šmarnice Marije Pomočnice, vez. 20 itd. Vse te knjige sc dobe v trgovini K. Ns&sss Ljubljana, KoDitarieva ul. 2. © Slovenski Velehrad dobi zopet nekaj no vega. Nova cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se tudi na znotraj vedno lepše izpopolnjuje. Kako jo je pa do sedaj kazila premajhna in neprimerna slika cerkvenih patronov na velikem oltarju! Težko smo zato čakali prilike, da jo nadomestimo z večjo in primernejšo. Pa kar ni šlo Prevelik dolg tega ne bi še dopustil, ko bi ee nas ne bil usmilil slikar g. L. Ladislav Pintar, žup. in gvaT-dijan pri sv. Trojici v Slovenskih goricah, rojen Ljubljančan, in nam ne naredil nove več'e in primernejše slike. Dobili smo jo letos za pirhe Prihodnjo, t. ). belo nedeljo bo nova slika slovesno blagoslovljena. Vse Ljubljančane vabimo k tej slavnosti, da pridejo počastit naša duhovna očeta in se obnovit v ljubezni do sv. Cirila in Metoda. Letošnje leto >e jubilejno leto smrti sv. Cirila. Ves slovanski svet tekmuje med seboj, kdo bo dal večjih dokazov ljubezni in češčenja do teb največjih dobrotnikov slovanskih narodov, Tudi mi Slovenci ne smemo zaostati v tem. © Želez-. Oškim upokojencem! Umrl je gospod Josip Stor, bivši delovodja, železniški invalid, v starosti 92 let. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti ulica na Grad št. 2 v Ljubljani. Železniški upokojenci se vljudno vabijo, da se pogreba polnoštevilno udeleže, da najstarejšemu železniškemu trpinu izkažemo zadnjo čast! Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. 0 Tramvajsko postajo pred Rdečo hišo! Iz vrst prebivalcev Rdeče hiše na Poljanski cesti so nam izrazili željo, naj bi se tramvajska postaja na Poljanski cesti premestila pred Rdečo hišo. Rdeča hiša stoji namreč točno v sredini med postajama na Ambroževem in na Krekovem trgu, pa tudi gimnazia bi bila ter postaji bližje, kakor dosedanji. Upoštevati je, da ima Rdeča hiša zelo mnogo stanovalcev, več, kakor marsikatera ljubljanska ulica, pa tudi mnogo gimnazijskih dijakov se vozi s tramvajem. Želeti bi bilo, da bi uprava cestne železnice ta predlog upoštevala! 0 Rokodelski dom. Pri rednem sestanku društva rokodelskih pomočnikov ima drevi ob osmih strokovno predavanje g. Prane tlavliček. Naj se vsi člani predavanja zanesljivo udeleže. 0 Kino Kodeljevo ig'ra danes »Dekle z neba« in serijo barvanih »Miki-mišk« po znižani vstopnini KINO SLOGA Danes ob 16., 19-10 In 21-16 url Dušica Rožamarifa ,,Dle Helllge und Ilire Narr" 0 Rekrutom prepovedano prodajati pijačo. Na osnovi členov 66 in 67 zakona o notranji upravi se radi preprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških rekrutih odreja, da se v času od 21. do 24. aprila t 1. vojaškim vpoklicancem v stalno ka-dersko službo v Ljubljani ne sme točiti in prodajati alkoholnih pijač. Prestopki te naredbe se bodo najstrožje kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi z denarno globo do 500 Din oziroma ob neplačilu v danem roku z zaporom do 10 dni. Naredba stopi v veljavo dne 21. aprila 1936. Upravnik policije: Kerševan, s. r. 0 Dr. Alojzij Zaiokar se je vrnil in zopet redno ordinira od 2 do 3 popoldne. 0 Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v petek dne 17. aprila t. 1. ob 20. uri v sa-solnu restavracije pri »Levu« na Gospoevetski cesti. (5406) © Izdaja živinskih potnih listov in mesogledni posli. Predsednik mestne občine je s svojo odločbo 1-3 No. 23.344-36, z dne 10. aprila 1936 odredil, da bodo počenši s 15. aprilom 1936 izdajali živinske potne liste sledeči: veterinarski referat mestnega poglavarstva v Ljubljani na mestni klavnici za ves teritorij Ljubljane pred inkorporaciio in za priključene dele občine Dobrunje (štepania vas). Pavlič Ferdinand, Tržaška cesta 29 za Vič, Novak Franc, Zaloška cesta 68 za Moste, Hvastja Kanci-jan v Zgornji Šiški za Zgornjo Šiško in Koseze in Oven Anton, Dravlje 76 za Dravlje, Zapuže in priključene dele občine jezica. — Mesogledne posle pa bodo v nanovo inkorporiranem ozemlju opravljali: škerlj Ivan, Vič 66 na Viču, Novak Franc, Hvastja Kancijan in Oven Anion na zgoraj navedenem teritoriju ter Čerin Alojzij v Stekanji vasi. Dosedanji živinozdravniki, v kolikor niso zgoraj navedeni, se z istim dnem razrešijo svojih dolžnosti. — Pristojbine za izdajo živinskih potnih listov, ogled itd., se bodo do 1. maja 1936 pobirale v dosedanji na posameznem teritoriju veljavni izmeri. S 1. majem 1936 pa se bodo te pristojbine izenačile v smislu sklepa mestnega sveta z dne 7. aprila 1936 in se bodo pobirale v novi izmeri, kar bo še posebej objavljeno. Dr. Bafec Oton specialist za kirurgijo od 14. do 21. aprila ne ordinira 0 V Ljubljani umrli od 3. aprila do 9. aprila 1936. Šušteršič Helena, roj. Pavlič 78 let, Tomaževo 76, Majetič Ivan, 36 let, delavec, Fara, srez Kočevje, Babnik Marija, roj, Hafner, 80 let, vžit-karica, Dravlje 33, Jankovič Frančiška, roj. Jarc, 83 let, zasebnica, Študentovska ul. 3, Jeras Anton, 33 let, knjigovodja, Kržičeva ul, 6, Bonča Zdenka, 10 let, šol. učenka, Mariborska ul, 28, Drenik Gi-zela, roj Kušar, 45 let, žena zasebn. uradnika. Moste, Poljska pot 38, Spindler Jožef, 83 let, žel. uradnik v p., Japljeva ul. 2, Trškan Leopold, 14 dni, sin kuharice, Streliška ul 33. 0 Pretep na Ižanski cesti. V ponedeljek so neki ljudje napadli 31-letnega delavca Franca Bregaria z Ižanske ceste 162 ter ga tako neusmiljeno pretepli, da je moral v splošno bolnišnico. Dobil jc nevarne poškodbe na glavi. 0 Nesreča smučarja. 34-letni Davorin Tratnik, finančni stražnik z Resljeve ceste 7, je odšel za praznike smučat sc na planine Pri smučanju pa je tako nevarno padel, da je dobil nevarne poškodbe na obrazu ter ie moral v ljubljansko bolnišnico. 0 Skok skozi okno. Razburljiv poskus samo-umora je včeraj naoravila 20 letna služkinja Roza-lija B. Okol' tri četrt na 12, torej v času, ko je na ulicah največ ljudi, se je pojavila na oknu hiše, v kateri je kavarna »Evropa«, ter se naglo po-! gnala na cesto, kjer je obležala z zlomljenimi udi. i Med občinstvom ie nastalo seveda razburjenje in nekdo je naglo telefoniral iz kavarne »Evrope po ' reševalni avto ki je dekle takoj prepeljal v bol-j nišnico. Poncsrc"cnka jc bila pri delni zavesti. 1 vendar ie zelo težko govorila, Pri padcu si ie zlo- mila desno roko in dobila hude notranje poškodbe. Preden je skočila z okna, je izpila tudi nekaj lizo-la. Vzrok poskušenega samoumora je najbrže v nesrečni ljubezni in pa v življenjskih razmerah. 0 Ustanovila se je Gradbena zadruga »Krekov dom" na Kodeljevem v Ljubljani, registrovana zadruga z. o. z. Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da zanje zgradi, vzdržuje in upravlja zadružni dom na Kodeljevem v Ljubljani. Ker sc stavbna akcija na tem delu Ljubljane zelo dobro razvija, jt bodočnost gori omenjene zadruge in koristi njenih članov zasigurana, vsled česar se vsakemu toplo priporoča, da jo podpira in postane čimpreje njen član. © Epidemija škrtatinke v Ljubljani. V Ljubljani imamo menda kar stalno epidemijo škrlatin-ke. Čez zimo je škrlatinka nekoliko popustila, v začetku pomladi pa je znova začela napadati otroke. Zdravniki mestnega fizikata so stalno na delu ter so skoraj vsak dan poklicani h kakšnemu malemu bolniku. Samo včeraj je moral desinfekcijski reševalni avto do popoldne prepeljati kar pet malih bolnikov v bolnišnico. Škrlatinka pa napada tudi starejše osebe in ne samo otrok. Se več kakor iz Ljubljane pa mora bolnišnica sprejemati bolnikov iz okolice in podeželja. Pojavlja se, dasi v manjšem obsegu znova tudi davica. Obe bolezni, ki sta včasih kar na gosto kosili našo mladino, sedaj nista več tako strašni, ker pozna sodobna medicina proti obema prav učinkovito sredstvo, to je neko cepivo, ki zaleže hkrati za škrlatinko, kakor tudi za dav:co. Vendar pa za obema boleznima še vedno umre znaten odstotek obolelih otrok kljub temu, da so bili cepljeni. Vsi, ki mnogo fedo in stalno sede in trpe vsled tega prav pogosto na trdi stolicl, naj plieio vsak dan čašo naravne Fraitz-Josefove grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena Franz-Josef-ova voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi in se Ogl reg. 8. br. 30474/35. T Maribor □ Konferenca o finanenenl gospodarstvu OUZD. Interesenti socialnega zavarovanja iz skupine delodajalcev, kakor tudi predstavniki gospodarstva, javnosti in kulturni delavci in državni funkcionarji se vabijo, da se udeleže I. konference, ki se bo vršila v prostorih Ljudske univerze na Slomškovem trgu v ponedeljek ,dne 20. aprila, ob 17. uri z referatom »-Ustroj in finančno gospodarstvo OUZD v Ljubljani«. □ Češki pevci nastopijo. Dne 24. aprila nastopi v Mariboru pevski zbor iz Plznja na Češkem »Smetana«, ki priredi pevsko turnejo po Jugoslaviji. Nastopi 40 pevcev. □ Pojasnilo. Uredništvo »Slovenca« v Mariboru izjavlja k notici, objavljeni v >Slovencu«, dne 25. marca 1936, pod naslovom »Studenci pri Mariboru. Krvave priprave k občinskem volitvam«; Uredništvo je dobilo v zadevi nepopolne informacije in dopis. Niti g. Pavalec Franc in Čeh, oba posestnika in želez.nifarja v Studencih pri Mariboru. nista pri incidentu sodelovala in ju ne zadene nobena krivda in noben očitek. — Uredništvo >Slovenca« v Mariboru. O Našemu dolgoletnemu naročniku sodnemu poduradniku gospodu Jožefu Cvahtetu je umrla v Slov. Bistrici njegova blaga mati Uršula v visoki starosti 85 let. Svetila blagi pokojnici večna luč, svojcem naše sožalje! □ Važno za invalide. Vsi vojni invalidi, ki jim je bila odvzeta pravica prejemanja invalidske podpore, naj se čimpreje zglasijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11 S seboj naj prinesejo vse dokumente glede invalidnine. □ Kadar mož previja dojenčka. V mariborsko bolnišnico je prinesla neka mati sedem tednov staro dete, ki je imelo zlomljeno nogo. Na začudeno vprašanje zdravnika, kako se je moglo zgoditi, da si je dete, ki še ne more hoditi, zlomilo nogo, je mati nekam sramežljivo odgovorila, da ga je mož previjal.., □ Zanimiv debut v gledališča. V četrtek nastopijo v »Siromakovem jagnjetu« kar trije zanimivi debitantje. V vlogi Bellilotte nastopi Tuši Rajnerjeva iz Ljubljane, Josip Borko, absolvent praškega konservatorija bo igral poročnika Poure-sa in Danilo Pahor, ki se je udejstvoval že v ljubljanski drami ter nastopi v vlogi Fouc.heja. Pri predstavi veljajo znižane cene. □ Strašen samomor z vrvjo in plamenom. Včeraj smo poročali o požarni katastrofi v Zg. Pol-skavi, kjer je našla tragično smrt na gorečem hle-»u posestnica Ana Škrabut. Preiskava, ki so jo izvršili orožniki s Pragerekega. je sedaj ugotovila vroke požara in smrti pokojne Škrabutove. Izvršita je samomor na hlevu. Najprej je zažgala seno, potem pa se sredi plamenov obesila na tram in visela, dokler je ni zajel ogenj, ki je prežgal vrv ter je v njem skoro popolnoma zgorela. Zena je že pred nekaj dnevi napovedovala svojim znancem, da se bo pri njih doma izvršila strašna stvar, o kateri bodo v okolici še dolgo govorili. Dejanje je izvršila zaradi družinskih razmer. □ Smrt mladega dijaka. Na Aleksandrovi cesti št. 53 je umrl v starosti 16 let dijak VI. razreda realne gimnazije Stanko Golob, san uglednega gostilničarja pri >Wilsonut. Pogreb bo danes ob 4. popoldne na Pobreškem pokopališču. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje! □ Smrtna rana. Ob treh ponoči so včeraj pripetili iz Oplotnice v mariborsko bolnišnico Matijo Leskovarja. Imel je strašno rano na trebuhu, katero mu je zadala roka napadalca z dolgim nožem. Leskovarja so takoj položili na operacijsko mizo, ko pa šo mu odprli trebušno votlino, so zdravniki takoj uvideli, da mu ni več pomoči. Ob 6. zjutraj ga je smrt rešila velikega trpljenja. Postil je žrtev spopada, ki se je odigral med vinjenimi fanti na velikonočni ponedeljek. □ Občni zbor rezervnih častnikov v Mariboru bo v četrtek, dne 23. aprila ob 20. v dvorani restavracije Novi svet. □ Varčujete, ako kupite poceni dobro blago, zato si pred nakupom oglejte Karo-čevlje. flublfonsto glidaUite •■••MmimnniHNiHHMit><'inmiiiiiiiHHiiiiiHmimiNH«timiiHHiNiHiimm DRAMA: Začetek ob 20. Sreda, 15. aprila: Gr>s)>oski dom. Red Sred«. Ootrtok, 16. aprila: Jimrei in Maksimiljan. Rod A. Potok, 17. april«: Zaprto. OPERA: Začetek ob 20. Sreda, K. aprila Red B. Pesem ljube:nl. Četrtek, 16. aprila: Katarina Umajlova. Red Četrtek. Potek. lit. aprila: Zaprto. Mariborske atedalt&te IIIIIIIIIIIMiniMI Gostovanje tenorista A. Dermote Dogodek, kot je bil prvi nastop mladega tenorista Antona Dermote na našem opernem odru, napolmuje človeka z radostjo. Kot bi se odprlo mlado popie, ki v svoji izraziti lepoti razkriva svojo zdravo, trdno vkoreninjeno rast, tako učinkuje tak pojav v našem glasbenem življenju, ko istočasno jasni z novimi upi nevero, ki hoče spričo obstoječih prilik včasih človeka zagrniti Tenorist Dermoia je pravzaprav naš znanec. Spominjamo se ga iz nastopov v okviru našega konservatorija, spominjamo iz sodelovania v našem opernem zboru, iz katerega se je včasih po-vzpenjal že, do manjših solističnih vlog. Intenzivna volja po polnem umetniškem uspehu pa je vodila pevca v tujino; v ozračje dunajske glasbene kulture je z resnim študijem prebil ovire in žc po dveletnem delu dosegel presenetljive uspehe, kot je dosegel njegov nastop. Te dni je pevec v operi »Traviati« podal vlogo Alfreda Oermonta Njegov nastop je osvojil, kajti to, kar je podal, je umetnost. V podajanju so se razkrile prave vrednote njegovega tenorskega glasu, ki ima izredno žametno mehkobo osnovno liričnega značaja, ki je pa na napetih mestih tudi nekoliko dramatsko barvan. Ta glas nima višinske kovinaste probojnosti, temveč se razliva tudi v svoji največji jakosti z neko vzdržno toplino, kar je njegova posebna vrednota, ki ni namenjena toliko neposrednim učinkom (ki so včasih poceni), kolikor posrednim umetniškim doživetjem. Ponaša pa se ta glas tudi še z veliko pevsko kulturo. Predvsem je v raznih legah sorazmerno izenačen, polno opojen iz obeh funkcij (falzetne in prsne), kar mu omogoča bogato dinamično igro in trdno podprt v preponi, kar mu daje obenem s pravilnim zastavkom peresno lahkoto. S tem glasom in s to pevsko kulturo pa zmore pevec oblikovati melodične like z veliko muzikalno občutljivostjo, ki zna prav stapljati fraze ki zna oblikovati melodično valovanje in njegovo barvito prelivanje. Le mestoma bi si človek želel še večje melodične kontinuitete, ki stopnjuje lepoto linearne širine. — Vsem danim pevskim odlikam je želeti samo še, da se povsem ustalijo v svoji pozitivnosti in da bi rasle še vedno višje na prav zastavljeni poti nasproti v življenju nikdar dokončani popolnosti, ter da bi mogle v svoji taki plemenitosti služiti najvišjemu umetniškemu izrazu, katerega slutnjo je pevec tudi že nakazal v svojem doživljenjem podajanju. Pevčeva igralska sposobnost je za začetne nastope že ugodna. V njej je podana golovost nastopa, umirjenost kretanja in dovoljna skladnost mimike z vsebino. Seveda je ta stran v zunanjosti še utesnjena in ne dosega še zaželjene stopnje — one, kjer je oderski lik na zunaj popolni, živi in prožni odsev notranje vsebine, kjer je vsa mimika in vsaka kjetnja nujen odsev duševno močno dograjenega in zaokroženega lika in tudi estetsko dovršen odziv notranjega utripanja. Toda io, kar je bilo podano, je že slutilo svojo pravo pot in je bilo toliko notranje doživ-Ijeno, da je tudi po tej strani izvabilo lepe učinke, zlasti, ker je odkrivalo pevčevo notranjo resnobo. — Tako je v vsej povezanosti ta nastop mladega tenorista vlil velike nade v najlepši in najuspešnejši razvoj v smeri resne in na široko zasnovane umetniške poti. Upajmo, da se je v Dermoti rodil pevec, ki bo v sledečem svojem razvoju kar najbolj izpolnil ono umetniško smer, kjer ni lepo petje že končni samosebni namen, pač pa noj-plemenitejše sredstvo za izraz najglobljih .človeških vrednot in za posredovanje reševanja'bitnih vprašanj človekovega življenja. Saj je prav takemu izrazu petje čudovito prikladno — in vendar je pot tenorista polna zapeljivih sil, ki vabijo na nevarne plitvine golega čutno estetskega uživanja. Predstava je bila na splošno lepo ubrana. Zjasti se je povzpela v oblikovanju še ga. Ojun-gjenčeva, ki je v vsem ganljivo podpirala uspeh mladega pevca. — Tudi dirigent Štritof je dal svoje najboljše. Občinstvo, ki je gledališče polno zasedlo, je pokazalo svojo iskreno naklonjenost in navdušenje. v. U. Ha&nanila Liubljano 1 Občni zbor druitva tProbudat v Ljubljani bo v nedeljo, dne 36. aprila 1936 ob 10 v gostilni pri Bo-beuftku^ Sv. 1'eu-a cesta 15. 1 Katoliško prosv. društvo za frani. župnijo i-uia drovi ob 8 svoj redni sestanek. 1 Nočno sluibo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr6ova c. 41; mr. Trnkoc7.y ded., Mestni trg 4 In mr. Ustar, Solen burgova ul. 7. 1 Nocojšnji pevski koncert Antona Urmote, fci bo ob 20 v Filharimmičini dvorani bo jasno pričal, koliko so lahko doseže z vestnostjo, pridnostjo in nadarjenostjo. Drmota, sin revnih slovenskih staršev se Je šolal na orglarski Soli v Ljubljani, potem je užival vrsto let soloiievski pouk na drž. kocnservatorijn pri gaj. prol. Wist.inghau«Miovi, zadnji dve leti pa pri 7.nanj učiteljici .solopotja na Dunaju, gej. Rado Da-nielM, ld Je mgojila že par slovenskih pevcev, med njimi tndi gdd. Mezotovo. Gospod Drmota nam bo noooj brez dvom« dovršeno leipo zapel 4 slovenske samospeve: Lajovrovo in Ravnlkove, 4 Schubertove pesmi in 4 znamenite arije. Na klavirju ga »premija prof. Janko Ravnik. 1'redprodaja vstopnic v Matični! knjigarni. 1 Ogled najlepšega sadnega irrta v driavi. Strokovnjaki so edini, da Je ta vrt last našega slovitega strokovnjaka za oblikovano sadno drevje g Frida l.enarda v št. Vidu, kamor ljubljanska podružmioa SVD vab: vse prijatelje sadjarstva in sploh vrtov danes v sredo ob 16.30, da vidite vso krasoto najra.znovrstnejše oblikovanega drevja plemenitih sadnih sorl v najbud-neJSem cvetju Sestanek pred šentviško lekarno. 1 Kino Kodeljevo igra dame« *Dekle z neba. in serijo barvanih Mvki-miSk po anižnni vstopnini. ........................ Sreda, 15. apriln oh '20: S vrti Anton, vseh zaljubljenih patron. Red B. četrtek. 16. apriln ob 'Ji: Siromakom jagnje: Znižane ceno. Debut T. Rajucrjcve, j. ilorkn iu 1). Pahorja. Radio Programi Radio Ljubljana t Sred?. 15. aprila. 1? Tz Dvofakovih del (.ploščo). — 12.45 \ remeinska napoved, poročila. - 13 Na.noved ^Ma objnva s.pnreda, obvestila. - 13.15 Lahka glasba (Rad Jslri orkester). _ n Vremensko porodilo, bon-.ni 16,^Mla:'1rk,fl ura: vlnko Bltenc: Citrm^ek -J™™" rad. drnm. družbe). - 18.40 0 strupenih plinih (gosp. dr. Josiip Justin). - m Napoved oW,.urmen™"»,,nSPO!V,ed- ,poro511a- nl,-iava sporeda, n i Nacijonnlna ura: Mesečni kuMurnl (1\.B'i,«r?:ln)- - '-"2 Vefor bolgarske glasbe. J?0RP- Em« Adam«: sodelujejo Pr^ir.r . '.'i''?°,v" tor SMc \n T.r™ Preiror, kakor tndi bolgarski operni pevec gosin FiHip ~ 21 Kn,lceH Radijskega Pestra. _ ® Na poved Jasa, vremenska napoved, poročila, objava »po-redu. - M.lfl 01lr„«k-. koncert (trio .Vesna.). Drugi programi f 9d„'l "pr""' ,lrl19-50 Vokalni koncert - 20 <0 Španska ura. - 21 jo Jaza. - Zaareb- 30 Pre-iTn1?, ri"W !",c- - M.1' Narodne pesmi - Du„„J: i"tr"rJr "M- " '«20 Tanibtirlee. — halM B,K:„ ";'P,rt- ~ ,lw£,m Dellliesov *l?S'rJi V,R"',?ve. °K"k<- fa.nlazile* (I* ! v. liki. 5',rK " •""'"V*- - ynršnm: 39 Lahka glasba m plošče. _ 31 Chopinov koncert. _ 8tev. 88. »SLOVENEC* dne Tfi. april« 19S& Dr. Josip Dermastja: Feniks v Jugoslaviji Avstrijska vlada je s posebnim zakonom določila, da mora Feniks, pri katerem se je izkazal primanjkljaj v premijskih rezervah v znesku 250 milj. šilingov, v likvidacijo. Ustanovi se nova zavarovalna družba »Oesterreichische Vericherungs A. G.«, ki prevzame avstrijski portfelj. — Na to družbo se je preneslo vse Feniksovo premoženje, ki je bilo poprej vpisano v premijski register, in se je nanjo preneslo tudi obligacijsko posojalo v višini primanjkljaja v premijskih rezervah. Praktično pomeni to, da je družba dobila vse premoženje Feniksa in da za pokritje premijskih primanjkljajev inozemskim zavarovancem ni ostalo ničesar. Tako je po našem mnenju dejstvo, da je vsaka država sedaj navezana izključno nase z onim premoženjem, ki ga Feniks ima na njenem teritoriju. Dolžnost vsake države je, da čim bolje izpelje sanacijo in obvaruje svoje zavarovance pred večjimi izgubami ter tako ohrani splošno zaupanje zavarovancev do zavarovalnic, ki je za uspešen rzvoj zavarovnja nujno potrebno. Posamezne države ao pričele s sanacijskim delom. V najboljšem m zaradi tega tudi v najlažjem položaju se nahaja Nemčija. V tem pogledu se ima zahvaliti svojemu državnemu nadzornemu uradu, ki je z vso odločnostjo zahteval, da morajo biti vse vrednosti za kritje premijskih rezerv naložene pod njegovo zaporo v pupilarni varnosti Nadaljevanje nemškega portfelja, ki ima predpisane rezerve, je lahko. Pod vodstvom »Munchener-Ruck-versicherungsgesellschaft« v zvezi z nekaterimi drugimi uglednimi zavarovalnimi družbami, se ustanovi nova zavarovalna družba z delniškim kapitalom 3 milijone R. M. = 43. milijonov dinarjev, ki prevzame ves Feniksov portfelj. Veliko težavnejše je to vprašanje v češkoslo-ralki, ▼ kateri znaša primanjkljaj premijske rezerve okroglo 650 milijonov Kč = 1 tn pol milijarde Din. Ustvarila se je močna fronta zavarovalnic in zavarovalničnih nastavljencev, ki se z vso odločnostjo upira vsakemu prispevku zavarovalnic in zavarovancev po avstrijskem zgledu za sanacijo tn zahteva likvidacijo Feniksovega posla. Kakor je ta fronta trenutno močna, je vendar pričakovati, da bo zmagala uvidevnost in se bo našla pot, po kateri se bodo zavarovanci obvarovali pred preobčutnimi zgubami in tudi ideja zavarovanja ne bo trpela prevelike škode. V tem smislu se že oglaša javnost in Zveza trgovskih in obrtnih zadrug v Ustju je apelirala na vse zavarovalnice s pozivom, naj vse podvzamejo, da se slučaj Feniks hitro In ugodno reši tako, da zavarovanci ne bodo trpeli nobene škode. Ogrski se bo posrečilo izvesti sanacijo na način, da zavarovanci ne bodo trpeli škode. Ogrski posel, ki ima 40 milijonov PSngov = 370 milijonov Din primanjkljaja pri rezervah, prevzame nova družba »Ogrski Feniks d. d.«, katere glavni akcio-narki sta Assicurazioni Generali in Miinchner-Rflckversichenmgs-Gesellschaft. Kaj je z jugoslovanskim poslom? Gotovo je zaenkrat le to, da primanjkljaj pri premijskih rezervah znaša okroglo 100 milijonov Din. Glede sanacije so ▼ naši zemlji mišljenja zelo deljena. Eni so proti vsaki sanaciji in zahtevajo likvidacijo. Postavljajo »e na stališče, da Feniks ne zasluži noben« obzirnosti, ker sam pri svojem poslovanju 7'dbzirnosti ni poznal, Skušal je z vsemi sredstvi, zlasti z brezobzirnim in zavarovalni tehniki nasprotujočem podtarifiranjem ubiti vsako konkurenco. Kar se trd! v tem pogledu, sicer odgovarja dejstvo, toda v sedanjem štadiju ne gre več za Feniksa, temveč za to, da naše zavarovance rešimo pred nenadomestljivo izgubo, ki bi jo povečala poleg drugega še likvidacija. Vsakdo ve,' da se bodo v likvidaciji, v kateri se mora premoženje prisilno vnovčiti, kritne vrednosti zelo zmanišale. Prav iz tega razloga t interesu zavarovancev likvidacije ni priporočati. Da bi se za prevzem našega portfelja ustanovila nova zavarovalnica — kakor bo to v Nemčiji in na Ogrskem — skoraj ni misliti in to tem manj, ker je naš zavarovalni trg z zavarovalnicami že prenasičen. Prevzem bi se zamogel izvršiti le po eni izmed že obstoječih ali več obstoječih zavarovalnic. V zvezi s prevzemom se je že omenjalo Assicurazioni Generali, ki da se pogaja z likvidacijsko maso Feniksa za prevzem portfelja v naši državi. Da se prevzem izvrši na način, ki bo čim ugodnejši za zavarovance, je potrebno, da se zavarovanci po vzgledu na Češkem združijo v zaščito svojih interesov. Mnenja smo, da je dolžnost državne oblasti, da zavarovancem pomaga, kajti tudi na njo pade del krivde, da so zavarovanci prišli v položaj, v katerem se danes nahajajo. Državna oblast dosedaj še ni upoštevala stare zahteve Zveze zava- rovalnic, da se uvede državni nadzor nad zavaro valnicami in se uzakoni določba o minimalni premiji Ako bi državna oblast zahtevo Zveze zavarovalnic pravočasno upoštevala ter nadzor nad zavarovalnicami glede tehnično pravilnega poslovanja — zlasti glede uporabe minimalne premije in poštenega gospodarstva — izvrševala s tako strogostjo, kot se je to vršilo v Nemčiji, ne bi nastal premijski primanjkljaj, odnosno bi se pravočasno pokril. Državna oblast mora ne m u d o m a storiti vse potrebne korake, ki bodo obvarovali zavarovance pred nadaljno škodo. Za portfelj ▼ naši zemlji se mora pred vtem postaviti komisar ali komtsarijat, ki ga bo upravljal dotlej, da se končno odloči, ali nastopi likvidacija ali pa prevzem po kaki družbi ali več skupaj, kar smatramo za najugodnejšo rešitev. Naloga komisarja, odnosno komisarjata bo predvsem, da se pravilno posluje ter da se ne pozgube in ne raznesejo kritne vrednosti in se vplačane premije pravilno porabljajo. Nadaljnje poslovanje se mora mirno razvijati ki izključen mora biti ren na zavod. Da se na zavod ne izvrši naval, se morajo zavarovanja nadaljevati in se mora po vzgledu avstrijske zakonodaje z uredbo, ki ima zakonito veljavo, sistirati zavarovancem pristoječa pravica do odkupa polic in na policna posojila, katero pravico imajo zavarovanci v Sloveniji in Dalmaciji na podlagi zakona o zavarovalni pogodbi iz leta 1917, v ostalih delih naše države pa na podlagi splošnih Zavarovalnih pogojev, ki tvorijo integrujoč del zavarovalne pogodbe. Sistiranje odkupne in predujemne ora-vice naj traja dotlej, da se vznemirjenje poleže in se zopet vrne zaupanje, da se zavarovanci ne bodo nepremišljeno posluževali označenih pravic, s čimer bi sami sebi občutno škodovali. Komisar bo odsedaj naprej vplačane premije vodil ločeno od drugega premoženja in jih bo v slučaju likvidacije vrnil zavarovancem, v slučaju prevzema portfelja po drugi zavarovalnici bo pa vplačane premije izročil njej. Tudi za pokritje primanjkljaja premijske rezerve se mora poskrbeti. Kar so posamezniki prejeli od Feniksa zastonj, morajo mu vrniti. Pred vsem pridejo tu v poštev podtarifirane police in tako imenovane gratis-po-lice. Vse police naj se pregledajo in posestniki podtarafiranih polfc morajo razliko do normalne premije doplačati, sicer se zavarovana vsota vplačani premiji odgovarjajoče zniža. Tako imenovane gratispolice, s katerimi ie bil Feniks za gotove svrhe zelo radodaren, se morajo razveljaviti. V kolikor bo še obstojal primanjkljaj, s katerim druga družba portfelja ne bo hotela prevzeti, se bo moralo preskrbeti za njegovo kritje. Tudi tu nam mora biti za vzgled Avstrija. Zavarovanje stoji na načelu: »vsi za enega, eden za vse«, ki se mora uresničiti tudi v predmetnem slučaju. S posebno uredbo je treba obremeniti zavarovalnice in zavarovance z malo pristojbino, s katero bo omogočeno v teku let skupno z državnimi prispevki primanjkljaj pokriti. S tem bo napravljeno dobro delo zavarovancem, ki so se zavarovali z namenom, da se preskrbe za starost in onemoglost ali da preskrbe za slučaj svoje smrti svojce, ter bo pomagano tudi ideji zavarovanja, ki je ne smemo pustiti pasti, ker je zavarovanje podlaga našemu celokupnemu narodnemu gospodarstvu. Pojavi zadnjih dni so kričeč opomin naši državni oblasti, da takoj z uredbo, ki ima zakonito veljavo, uvede državni nadzor nad zavarovalnicami in premijski register ter uzakoni minimalno premijo. Nadzor se mora strogo izvrševati in predpisati se mora, da inozemske v naši državi poslujoče zavarovalnice morajo glede jugoslovanskega posla samostojno bilancirati in morajo imeti vse pupilarno varne kritne vrednosti za premijske rezerve v predpisani višini pod zaporo nadzorne državne oblasti. Zaščita zavarovancev mora biti namen vsake zavarovalne zakonodaje in državna oblast mora skrbeti za to, da se zavarovanci počutijo povsem varne in zaupajo zavarovalnicam, kajti brez zaupanja zavarovancev napram zavarovalnicam je vsako uspešno zavarovalno poslovanje naravnost izključeno. ★ Društvo industrijcev in veletrgovcev t Ljubljani ima občni zbor 20. aprila ob pol 10. dopoldne v društveni sojni dvorani v palači Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Tyrševa cesta 1 b, II. nadstropje. Na dnevnem redu so običajne poslovne zadeve, poleg pa še volitve društvenega odbora in nadzorstva. Tretja svetovna energijska konferenca bo letos od 7. do 12. septembra 1936 v Washingtonu. Glavne razprave na konferenci ee bodo tikale razmerja med tehniko in gospodarskimf in socialnimi vprašanji sodobnosti. Kulturni obzornik Kronika slovenskih mest Letnik IIL, 1936. 8t. 1. S to številko stopa že v tretje leto znamenita ljubljanska revija, ki jo izdaja mesto Ljubljana, »Kronika slovenskih mest«. Uredništvo si je dalo nalogo, da s tako revijo vzdržuje zvezo med preteklostjo in sedanjostjo, med zgodovinsko tradicijo in najnovejšo modernizacijo slovenskih mest; da iz njihovih arhivov reši vse pomembnejše dogodke ter tako pomaga graditi kulturno zgodovino naše dežele, obenem pa v današnjem rodu buditi zgodovinskega duha, ljubezni in spoštovanja do vrednot, ki so jih ustvarjali naši očetje in praočetje. Predvsem ljubezen do zgodovinske in estetske tradicije, ki jo je nam predhodna doba čestokrat s svojo željo po nasilni modernizaciji tako surovo in neokusno žalila, hoče »Kronika« znova vzbuditi. Osnovna misel pa je: vse novo naj zraste v skladu s preteklostjo; starih vrednot in značilnosti pa ne gre uničevati, temveč čuvati kot pravo zgodovinsko vrednost naših mest. Da pa jih znamo čuvati, jih moramo poznati. V tem smislu je najvažnejši članek v tej številki načelni sestavek dr. Steleta: Problem varstva spomenikov ▼ slovenskih mestih, kjer kaže na tujih zgledih (v sliki in besedi), na kaj vse bi morali misliti pri regulacijskih načrtih naših mest. Ta članek spopolnjuje resolucija s »prve kulturne konference slovenskih mest«, ki se je vršila v Ljubljani 24. XI. 1935 in ki je dala predloge za podrobno tovrstno etnografsko-fol-klorno delo po vsej banovini Ostali članki so sledeči: Janez Rožencvet poroča o »Ljubljani in drugih naših mestih v potopisu iz 1. 1875« (po Alte und neue Well); St. Druzo-vlč ocenjuje »Pomen V. Parme za razvoj slovenske opere«. Uvodni članek v reviji, »Osnove sodobne zaščite otrok v Sloveniji«, je napisal prof. E. Jarc, postavljajoč za motto besede kraljice Marije. katere portret (Jakčev) je postavljen na čelo številke. V članku je opisana zgodovina ljubljanske dobrodelnosti (sirotišnice, gltihonemnica, Ma-rijanišče, Lihtenturnov zavod, Vincencijeve konference, samoupravne ustanove itd.) ter stavlja potrebno resolucijo. Prelat dr. Kovačič razpravlja o »A. M. Slomšku v slikah«, razbirajoč in ocenjujoč vse dosedanje Slomškove portrete v svrho najnatančnejše njegove zgodovinske podobe po metodi, kot jo je za Prešernov portret uporabil Kidrič. — Prof. Janko Jarc piše o »narodnem prebujenju Novega mesta ob njegovi 500 letnici (1865), razpravljajoč o pripravah za volitve ter ustanovitvi Narodne čitalnice. — Jaroslav Dolar govori o delovanju novinarja »Antona Tomšiča v Mariboru«, njegovo organiziranje »Slovenskega naroda« ter o mariborskem življenju tistih let (1867— 1871), — Dr. A Vodnik nadaljuje z objavo svoje arhivalne študije o ljubljanskem znamenitem kiparju Francescu Robbi, ki se bo še nadaljevala. — Lojze Pipp priobčuje več statistik o provizor-nem rezultatu popisa prebivalstva priključenih okoliških občin ter o končnem rezultatu popisa prebivalstva Zgornje Šiške z dne 19. IX. 1935. — Marjan Čadež skuša podati »označbo ljubljanske-' ga vremena«. — Ant. Podbevšek pripravlja »Na-I rodne domove v Sloveniji« ter opisuje zgodovino | Narodnega doma v Ljubljani in z njim združene Narodne galerije. — Dr. I. Senekovlč se peča podrobneje s »27. januarjem 1919 v Mariboru«, opisujoč borbo za Maribor. —- Prof. Janko Orožen opisuje podobno« Celje med svetovno vojno«. — V »naši kroniki« so opisani oz. registrirani važnejši dogodki izpred 10 let od januarja do decembra 1924, obenem pa tekoča kronika naših mest do konca februarja 1936. Številko zaključujejo kratke vesti iz občinskih zadev ter glavni krajevni dogodki. Taka bi bila vsebina letošnje prve številke revije »Kronika«, ki se reprezentativno ponaša tudi s svojo zunanjostjo. Kot naslov pove, je naša »Kronika« bolj zgodovinsko znanstveno usmerjena kot pa posvečena sodobnim občinskim zadevam, ki razburjajo dnevni tisk (kot n. pr. nov proračun, razrešitev občinskih odborov, saniranje nezdravih predmestij itd.). Tako ima »Kronika« v resnici KAJ BO S FENIKSOM t Jugoslaviji Pogajanja glede posla Feniksa v Jugoslaviji so se začela že pr«! veliko nočjo na Dunaju. Kakor cujemo sedaj, se bodo pogajanja glede jugoslovanskih poslov Feniksa nadaljevala la teden v Belgradu, kjer ho prišlo do odločilnih sklepov. Predvsem tK> merodajno poročilo posebne komisije, ki je pregledala vse poslovanje Feniksa v naši državi ter ugotovila njegovo tofno bilančno stanje. Za posel Feniksa v Jugoslaviji se zanima mnogo inozemskih družb, vendar trenutno še ni padla odločitev. Posel okoli i\gotovitve bilančnih aktiv Feniksa v Jugoslaviji Je težaven, ker je treba natančno ugotoviti tudi vprašanje državnih menic, izdanih tvrdki Losinger & Co. v Bernu, katere ima Fenike. Te državne menice so bile izdane za izvršena dela na progi Požarevac—-Kutjevo, katere skupni gradbeni stroški so bili prorafcunani na 8.2 milij. dolarjev. Po proračunih so znašali izdatki za to progo doslej: 1032-83 680.100 dolarjev USA, 1933-34 675.190, 1934-35 675.219.50 dol. Na razpolago so nam računski zaključki za 1932-33 in 1933-34. iz katerih je razvidno, da ao bile te proračunske vsote tudi faktično izdane, dočim ne razpolagamo s podatki za 1934-35. Kakor znano je lani prišlo do spora med tvrdko Losinger in našo državo, ki pa še ni končan in s tem tudi usoda plačil tej družbi ni znana. ★ Dobave: Ravnateljstvo državnega rudnika Velenje sprejema do dne 22 aprila l. 1. ponudbe glede dobave jeklene žične mreže, železne pločevine, »U«-železa, zakovic, 600 m pocinkanih vodovodnih cevi, dinamo-žice, tlačene lepenke, voščenega platna in traku, 300 kub. m jamskega lesa in raznih mineralnih olj in masli; do dne 29. aprila t. 1. glede dobave 800 kub. m jamskega lesa ter 1500 jeklene žične vrvi. Dne 11. maja t. 1 bo pri Upravi IV. oddelka vojnotehničnega zavoda v Kamniku ofertalna licitacija za dobavo 1.500 kub. m jelovih trupcev, 500 kub. m jelševine in 200 kub m klokočevine ter dne 12. maja t 1. glede dobave večje množine kartonskih škatelj, 2000 kg gutaperče in 30.000 kg sumpora. Lepe lisice, ki so jih lovci naknadno poslali »Divji koži«, so po ugodnih cenah na razpolago cenjeuim damam, ki si žele lepe boe, v skladišču na Ljubljanskem velesejmu. Strojenje kož ni drago, saj stane samo 20—30 Din za komad. Blago je na ogled v sredo, četrtek in petek od 10—12. — »Divja koža«. Borza Dne 14. aprila 1986. Denar Pretekli teden je znašal promet ljubljanske borze v devizah 4301 milij. Din v primeri s 4636, 4842, 5039 in 6596 milij. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo kot običajno v nemških čekih ter avstrijskih šilingih. Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha in New-yorka, narasel je Berlin, dočim eo popustili tečaji Amsterdama, Bruslja, Londona, Pariza in Prage. V zasebnem kliringu je ostal tečaj avstrijskega šilinga na ljubljanski borzi neizpremenjen na 9.10 do 9.20, na zagrebški na 9.03 do 9.13, na belgraj-ski pa 9.05—9.15. Grški boni so notirali v Zagrebu in Belgradu 30.65—31.35. Angleški funt je ostal na naših borzah neizpremenjen na 249.20 do 250.80. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.33—6.48, v Belgradu 6.36 blago. Nemški čeki so notirali v Ljubljani 13.90 do 14.10, v Zagrebu 13.88 do 14.08, za ultimo maja 13.7850 do 13.9850, za medio junija pa 13.77 do 18.97, v Belgradu so notirali 13.8284—14.0234. Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi 8.18—8.18, za dolar pa 49.50 do 50. Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam, 100 hol. gold. . . . 2968.15—2982.75 Berlin, 100 mark...... 1756.08—1769.96 Bruselj, 100 belg...... 788.47— 743.58 Curih, 100 frankov..... 1424.22—1431.29 London, 1 funt.......215.48— 217.53 Newyork, 100 dolarjev .... 4335.01—4371.32 Pariz, 100 frankov..... 287.96— 289.40 Praga, 100 kron......180.61— 181.72 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 126.581 Din . Curih. Belgrad 7, Parie 20.2225, London 15.1625, Newyork 306.875, Bruselj 51.90, Milan 24.25 Madrid 41.90, Amsterdam 208.375, Berlin 123.50, Dunaj 56.90, Stockholm 78.20, Oslo 76.20. Kopen-hagen 67.70, Praga 12.69, Varšava 57.75, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfore 6.6775, Buenos Aires 0.8475. Vrednostni papirji Ljubljana. 7%investicijsko 80—82, agrarji 47 do 48.50, vojna škoda promptna 866—359, begluške obveznice 64— 66, 8% Blerovo posojilo 80 do 82, _Stran 5 Xfsako zcttce-dovešenof Vsako zrnce se je po večkrat pretvorilo,, to se mu vidi že na hitri pogled. Temnorjavo zapečeno, prijetno dišeče in okusno, da se človeku kar sline cedijo I Da, to je 7% Blerovo posojilo 72—78, 7% posojilo Dri. hip. banke 81 do 88. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 80 den., agrarji 47 —47.50 ( 47.50); vojna škoda promptna 859— 360, 4. 5. 456 den., begluške obveznice 66 den., dalm. agrarji 61.50 den., 8% Blerovo posojilo 81—82 (81.50), 7% Blerovo jiosojilo 71.50—72 (71.50). — Delnice. Narodna banka 6350 —6500, Priv. agrarna banka 243—245 (216), o*j. slad. tov. 12(7.50—130 (127.50), Nar. šumska 2.26 denar, Trboveljska 130—136, Gutmann 11 — 15 (15), Dubrovačka 150 -160 (150). Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 82 den. (82, 82.50), agrarji 46.50 do 47, vojna škoda promptna 358-359 (359)), 4. 358.50—359 (350), begluške obveznice 66.20 do 66.50 (<».25), 64—64.40 (64.20); 8% Blerovo posojilo 82—83, 7% Blerovo posojilo 72.50—72.75, 7% stab. pos. 81 blago. — Delnice: Narodna 6350—6390, Prav. aorarna banka 245.50- -246.60 (246). Žitni trg Nori Sad, 14. aprila. Pšenica: BaSka in sremska 146—148, bačka, okol. Sombor in ban. 146—147, bačka, ladja Tisa 149—151, bačka ladja Begej 148—160.— Oves: bački, sreniski in slavonski 128—130. — R ž : ne notira. — Ječmen : baCki in srem. 64 kg, 127.50^-130. — Koruza: bačka. sremska in banaška 106 — 107. — Moka: bačka in banaška ter sremska in slavonska Og in Ogg 237.50—217.50, št. 2 217.50—227.50, št. 5 197.50 do 207.50, št. 6 177.50—187.50, št. 7 147.50-167.50. št. 8 100—105. — Otrobi in fižol: neizpre-menjeno. Tendenca prijazna. Promet srednji. Jjbira ni fejka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo pr šel naj-8igurnejše v stik z na jširš mi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In lo ;e naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska liiša En poskus Vas o uspehu prepriča I značaj visoko stoječe znanstvene revije, ki prinaša članke sicer trajne vrednosti, ne pa dnevno aktualne, kar se vidi že iz tega, da se večina člankov nadaljuje. Morda bi bilo želeti, da bi se revija po zgledu »Beograjskih opštinskih novin« reformirala malo v njenem smislu, toda tako, da zopet ne bi opustila posrečenega stališča zveze s tradicijo. Ali ne bi kazalo, da bi se delila v dva dela: v zgodovinsko gradivo h kulturni zgodovini naših mest, ter v sodobno perečo problematiko dnevnih občinskih zadev? »Kronika« sicer išče zveze med tema dvema načelnima tečajema, ter smo prepričani, da jo bo tudi našla. Taka »Kronika« ne bi bila več samo zgodovinsko zanimiva, temveč tudi aktualna, tako, da bi nobeden občinski delavec naših mest ne mogel biti brez takega publicističnega — ne političnega — glasila slovenskih mestnih uprav. td Velikonočna številka »Mladike« prinaša poleg nadaljevanj »Velikotedenske pesmi« Jožeta Dularja (zlasti zadnja je dobra I) in Jožeta Vovka ter povest Janeza Plestenjaka: Tinnč, ki je dobro pisana zlasti radi tega, ker je pisatelj našel svoja tla, kjer resnično živi; slabše pa je v izpeljavi,ker se črtica neha na povsem drugi gladini (usodna povodenj), kot pa je v začetku postavljena (nanii-gavanje na skopuha!?). Neskladnost problema ubija končni estetski užitek. Posebne vrednosti — kot opis in kot problem — je Cehovljeva novela ; Noč pred vstajenjem (poslovenil Terseglav), moj-; strovina zase, ki se tudi loči od ostalih njegovih i črtic. Dr. Angela Plskernik opisuje nazorno pre-j rajanje rastlinstva »Iz zime v pomlad« ter Iako j nadaljuje zaninive črtice Iz narave. Bučar uvaja | nanovo opis »človeka v gorah«, ki bo obravnaval zanimivosti Iz planinstva; Puš pa piše o razvoju glasbil; Dohida o bolgarski razstavi, ki jo po-nnzorujejo slike. Posebno trpko, res aprilsko vzdušje diha Likovičevo trpko kramljanje prazen medaljonček«. Bogati so vsi ostali tradicijski oddelki. V velikonočni številki »Politike- je napisal obširnejši članek o Aškercu publicist B. Borko. — Velikonočna številka »Pravde« se je s par doneski dotaknila Slovenije in njenih problemov. Pesnik Božidar S. Nikolajevič opeva naše »Smučarje«, sicer v slabih verzih; »Padinama brega — povrh smrzla snega — vitlaju smučari. — Sve sam mladan svet: — fantje i dekleta — u muškom ode-lu, — par po par proleta — itd. — dole u sredini — visi Hristos raspet,« Isti doživlja »Zimo v Sloveniji« »u sobi lovačkog zamka, gde je još — kralj Milan gost Rudolfov bio ... — Mnoge starinske stvari još stoje: — streljaju nas iz zlatnih okvira — Habsburzi sa vlasuljama belim.« No, prav radovedni smo, kje imajo Slovenci rokokojevske habsburške vladarje?! G. Nikolajevič gotovo ne loči rodbinskih portretov od Habsburžanov ter mu je že zla misel, njegovemu srcu ljuba, dober motiv, čeprav je ležniv in nas po pravici žali. Ali pa ima g. Nikolajevič drug namen? Še zanimivejši pa je članek, ki je potekel iz slovenske roke dr. Stevana Sagad na, načenjajoč znova star problem »Prešeren in Vraz«. Ob stoletnici Prešernovega »Krsta« se je našel zopet Slovenec, ki gleda »ilirsko slovenski problem izpred 100 let z današnjega stališča« ter opravičuje — Vraza, ker je »s političnimi in ekonomskimi (!) argumenti« prešel k Ilircem. Vrazov romantični idealizem je tako v njegovem pristašu Sagadinu dobil materijalno oporo, tisto, ki jo je Prešeren označil za ljubezen do vsega, »kar nese gotov d'narl« Dalje pa Sagadin prepričuje kot Slovenec Srbe, da je usoda malega naroda ta, da se »njegov jezik začne čutiti kot ovira«, ter da je že Gum-plowicz dokazal, da nujno teži k asimilaciji. Zate se Slovenci tej »usodni nuji ne smemo zoperstav-ljati ter ji moramo iti nasproti, ter ta proceB pospešiti.« Ce ga pa že nočemo pospešiti, »vsaj ovirati ga ne smemol« — Hvala, g. Sagadin, za Vašo lepo velikonočno poslanico, saj prav resnično spada v čas, ko se spominjamo tudi dogodka o tride setih srebrnikih ... Še naprej bomo slavili Prešernovo besedo in sc z njo borili za slovenske šolske knjige, da se zoperstavimo »usodni nuji«, pa tudi vsem tistim izmed nas, ki od zadaj merijo z bo dalcem v naše srce ... Mi smo in bomo Prešernov rod, danes prav take kot prsd sto lCiit lujiiu »i rav-di« in g. Stevanu Sagadinu! I tcL Šest milijonov sužnjev Slike iz prisilnih sovjetskih taborišč V Berlinu ie izšla brošura, ki obravnava vprašanje prisilnega dela v Sovjetski Rusiji. Iz tc brošure, ki prinaša tudi več originalnih slik, povzemamo tele podrobnosti: » ... Od mraza in težkega dela so bili jetniki vsi onemogli. Upognjeni in do smrti utrujeni so sc vlekli dalje. Morali so opraviti določeno nalogo. Da so jo opravili, so morali 12 ur zapored trdo delati... Eden izmed njih mi je pripovedoval, da je jeseni bilo spravljenih v eno barako 3000 mož. Toda pomlad je pričakalo Ic 75 ljudi, vsi drugi so čez zimo pomrli.« »Svoj živ dan še nikdar nisem srečal človeka, ki bi bil kdaj s svojim psom tako grdo delal kakor na Soloveckih otokih delajo z ljudmi. Do ljudi s palicami bijejo, in sicer kadar sc komu zjjubi, tega se ljudje že navadijo in je nekai vsakdanjega. Delamo od zore do mraka, rujemo drevesne štore iz zamrzle zemlje — za majhen košček bega kruhka. Ali pa nam dajo na dan po dva ianik ter nam potem nočejo dati vode, da bi žejni lahl-i pili. — Pozimi cepamo po tleh v silnem mrazu. Zato dobimo palice. Ženejo nas v gozd. Toda mi komaj še moremo dvigati roke. Vražji komisarji pravijo zaradi tega, da nočemo delati. Zato nas posebej kaznujejo. Pozimi nas gole vtaknejo in zaklenejo v lesene koče. In to takrat, ko je zunaj 50—55 siopinj mraza. Poleti pa nas kaznujejo na ta način, da nas slečejo in nage privežejo na drevo, kjer nas potem pikajo muhe in komarji.« Ni mogoče točno ugotoviti, koliko ljudi je obsojenih na to prisilno delo. I.e to danes z gotovostjo lahko rečemo, da je že na milijone ljudi v takem izgnanstvu pomrlo in da jih več milijonov v tem izgnanstvu še trpi Brošura pravi, da je sedaj kakih 6 milijonov ljudi obsojenih na prisilno delo. Neki izgnanec poroča: »Vsak izmed rias moro zdrobiti dva kubična metra skalovja in s samokol-nico odpeljati. Začetniki smo morali opraviti zaenkrat samo polovico tega dela. Toda tudi tega nismo zmogli, čeprav smo napenjali vse sile. Moje srce je trepetalo. Na koncu me je sprejela ploha psovk« Pa tudi določena množina dela se menjava. Židovski nadzorniki OPIJ včasih določajo posebno kratek delovni čas za izvršitev večiega dela To je potem stalo življenje mnogo tisočev ljudi. V takih slučajih so izgnance prisilili, da so napravili 150— 200% več, kakor je bilo določeno. Toda že navadne naloge so bile tako težke, da so jih komaj zmagovali.»Zmrzla tla se niso udajala. Mnogim sc je zdela odmerjena količina dela prevelika in so mislili, da tega ne zmorejo. Vmes pa sneži in sneži. Cele gore snega okrog izkopane jame moramo sproti spravljati stran. Že marsikdo je omagal.« — Drugi izgnanec popisuje, kako sc mu je godilo prvi dan prisilnega dela. Ko je prišel na delo, je skoro zavpil: »Videl sem cele gore snega, blata, nekaj razkopanega zamrznjenega sveta ter vse križem desk. Vzeli smo orodje in šli na delo. Odkrito povem, da nismo nič naredili. Mnogo zemlje, toliko zemlje, da človeku slabo pride, ko vidi, kaj mora vse narediti Toda to storiti jc nemogoče. Samokolnice so se prevračale in ljudje so kar ce-pali v sneg.« Pri delu na zgradbah jc bila tole služba: »Grda, s snegom pokrita kotlina je bila polna ljudi in kamnov. Po tej kotlini so hodili ljudje in se spotikali. Po dva ali trije so se sklanjali, poprijemali kamen in ga poskušali dvigati. Kamen pa se ni premaknil. Pustili so večji kamen in ^oprijeli manjšega. Po mokrih nerodnih deskah so se vozile samokolnice. Povsod je drselo in samokolnice so sc prevračale. Ljudje so kleli in pobirali kamenje.« Najtežje pa jc delo v ledenomrzli vodi. »18 ur jc trajalo delo. Do trebuha so ljudje stali v vodi in vlačili kamenje. Ponoči smo šli na delo v mrzlo vodo. V deroči vodi smo komaj stali.« Tudi kolone za razstreljevanje morajo delati v vodi. »Voda je ledenomrzla. Delavci so napol zmrznjeni, da se vsi tresejo od mraza. Delavca Kramer in Petrov delata v vodi, ki jima sega do koleri. Termometer pa kaže 20 stopinj pod ničlo.« Med izgnanci je mnogo kmetov, ki so obsojeni na prisilno delo. Tudi ženske in otroke pregnanih kmetov pošiljajo v sadne in čajne nasade na prisilno suženjsko delo. 75 letnica ameriške državljanske voiske - >anes 14. aprila je minilo 75 let, odkar |e izbruhnila vojska med severnimi in južnimi državami severno-ameriške unije. Spočetka so južne države zmagovale. Ko pa je 1. 1864 prevzel vrhovno poveljstvo severnih držav general Grant, se je vojna sreča obrnila in tako so 1. 1865 severne države v državljanski vojski premagale južne. Na ta način so severne države od južnih izsilile odpravo suženjstva. Na naši sliki vidimo boj dveh oklopnih bojnih ladij, kakor ga je narisal tedanji očividec. Korsiška krvna o sveta v Parizu Pred pariškimi porotniki se zagovarja Korzi-kanec Jean Paul Štefani, ki jc obtožen, da jc ustrelil 10-letnega dečka Keticha, njegovo mater ter nekega Korzikanca Foata pa nevarno ranil. Obtoženec je pred sodniki zelo miren in ponosen. Prijazno se smehlja ter rad izjavlja, zakaj je to storil. Njegov zagovornik, sloveč pariški odvetnik, pa vedno povdarja korziško krvno osveto ter pravi, da je to dejanje le posledica krvne osvete, ki Korzikanci z njo branijo svojo čast. Nekega dne po je obtoženčev zagovornik naenkrat vstal in povedal, da zločina ni kriv jean Paul Štefani, ampak njegov brat Etienne Štefani, ki je z ranjenim Foato imel stari obračun. Zal pa Etienna Štefanija ni mogoče poklicati pred sodišče, ker so ga pred nekaj tedni našli ustreljenega na cesti, kjer je Nova moda: klobuki iz stekla. Pariz ima novo senzacijo. Neki pariški modni salon je razstavil najnovejši model klobukov iz kristalnega stekla, kar pa 'ft zelo -.viljiTo ia drag« zadevičins padel kot žrtev krvne osvete za isti zločin, katerega je sam izvršil, zaradi katerega pa sedaj brat stoji pred sodniki. Ozadje te tragedije pa je tole: Ranjeni Foata se je ženil pri vdovi Magdaleni Keuch, katera je imela 10-Ictnega sinčka, ki mu je bilo ime Francois. Nekega dne je Foata povabil vdovo in njenega sina v neko gostilno k »cerk-njeni podgani« na Montmantrc. Foata, ki se mu jc bil sinček snubljcne vdove zelo prikupil, mu jc bil kupil popoldne lesenega konja. Deček je bil tega zelo vesel. Nato so vsi skupaj šli v omenjeno gostilno, kjer se jc deček Foati pravkar ljubeznivo zahvaljeval za dar. Naenkrat so se odprla zadnja vrata, skozi vrata je pokukala roka, v kateri se je svelil revolver. Preden se jc kdo zavedel, jc počilo 6 strelov. Vsi trije so zadeti padli na tla. Ko so se gostje zavedli, so začeli zasledovati zločinca. Zasledovali so ga po ulicah, dokler ga niso prijeli. Bil je jean Paul Štefani, ki pa ni hotel nič povedati. Ranjence so prepeljali v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da je deček že mrtev. V bolnišnici so morali Foato takoj operirati. Ko so večerni listi prinesli poročilo o umoru in poskušenem umoru, se je pri ravnatelju bolnišnice zglasil neznan moški, ki je prosil, da bi ga spustili k ranjenemu Foati. Prav za prav bi ga bili morali zavrniti. Ker po je znal tako prepričevalno dopovedovati, kako nujna zadeva jc, so ga spustili. Razgovor med neznancem in Foato je bil le kratek. Bolniške sestre so le videle, da je Foata dvignil svojo roko, kakor k prisegi, nakar je nc-znanec svojo desnico položil v njegovo. Nato sc je tujec hitro odstranil. Še isti večer ie bil Etienne Štefani ustreljen. Tako naglo deluje krvna osveta. Zagovornik jeana Paula Stcfania je ta umor ravno prav prišel. Povedal je, da je v gostilni streljal prav zo prav Etienne Štefani. Oba brata sta se po tem srečala pred gostilno, kjer je Paul bratu vzel samokres, da bi zaščitil brata in tako preganjalce speljal na napačno sled. Državni piavnik je na tc besede izjavil: »To so prazne marnjel« Zagovornik pa ie zahteval zaradi tega oprostitev vsake kazni. Stvar pariških sodnikov pa bo sedaj to zadevo presoditi. Pridobivajte novih naročnikovi Za mečem plug. Italijani so poslali v Abesinijo 5000 plugov, katere sedaj italijanski upravniki dajejo na razpolago abesinskim kmetovalcem, da sc z njimi uče orati. Plugi so kajpak okrašeni z italijanskimi zastavicami in barvami. Pogled na Abesinijo z viška Na zahodni strani tistega velikega zaliva ob francoski Somaliji se dviga visoka planota, ki je vulkanskega izvora in katera je globoko razjede-na. Nekatere teh dolin so posejane s slanimi jezeri. Letalec, ki zgodaj zjutraj leti proti zahodu nad to pokrajino, vidi, kakor da bi bila tla pokrita z belo soljo. To ozemlje se spreminja bodisi po imenu bodisi po gospodarju. Francoska Somalija preide v abesinsko deželo, katera se tudi vedno spreminja. Letalec, ki sc dvigne 1500 m visoko, vidi pod seboj ostre obrise velike gore, ki se dviga iz oblakov. To je gora Musa Ali, katera vsem letalcem po teh neznanih pokrajinah služi za kompas. Kamorkoli pogledaš v globočino, povsod vidiš le pesek in lavo ter posamezne doline, ki so pa polne vode. Kako morejo domačini po teh krajih in po teh ccslah trgovati, bo Evropejcu ostala nerešena uganka. Treba je namreč vpoštevati, da je čas tukaj zelo odločilen, ker vsaka karavana more vzeti s seboj vendarle Ic omejeno količino živeža in vode. Večkrat zagleda Ictalec na severu in zahodu gore Ali karavane, ki se zbirajo okrog vodnjaka, skupine 8—10 ljudi, katere so privezale svoje živali, ki bi sicer planile v vodo. Danakili, ki prebivajo tod, so oboroženi s sulicami, katere nosijo vodoravno na rami, držeč jih z obema rokama. Ta drža telesa pri hoji je zlasti koristna v vročih opoldanskih urah, ker zelo olajša dihanje. ?.e proti koncu februarja naraste tukaj vročina večkrat na 45 —50 stopinj. Kadar je vročina le prehuda, se začno velblodi krčevito tresti Človek zasluti največjo nevarnost, če bi pri tej vročini še nadaljeval svojo pot skozi puščavo. Zato naglo zgradi nekake utrdbe iz kamna, za katere se skrije in tam leži ter čaka, da pridejo mimo nove karavane. Pri tem se večkrat vnamejo srditi boji Zmagovalec oropa premaganca vse vode in velblo-dov, nakar lahko nadaljuje svojo pot k morju. Ponekod se med tem skalovjem križa več poti in le izurjeno oko more razločiti, ali so to nove ali stare poti. Iz letala jih lahko opaziš. Posebno domači Askari znajo sijajno presoditi, kedaj pride mimo kaka karavana. Ponekod je skalovje visoke planote obrizgano z belimi madeži. Tako se vidi iz zraka. To pa so gnezda ptičev selilcev, ali pa ostanki okostnjakov. Včasih letajo okrog letala celc jate jastrebov, kar je znamenje, da spodaj na zemlji nekje razpada kako truplo. Kadar letalec bolj nizko leta, prileti večkrat v bližino malih globeli. Na tleh teh malih globeli zapazi male gričke, eliptične ali kvadratne oblike. To so grobovi. Na zemljevidu pa bereš: »Visoka planota Gamari, neraziskano ozemlje.« Nato se ti zablešči skozi meglo zelen pas in v globočini spoznaš rodovitno dolino z rekami in pašniki. Štiri velike bajarje spoznaš v ravnini in njihovi obronki so porasli s temnimi listovci. Čim bližje prihajaš človeškim bivališčem, toliko lepše Oblečena h .'ti a. V Kopenhagenu je neki trgovec tc dni poskusil tole učinkovito reklamo. Svojo hišo je od strehe do tal prevleke! s plašči, katere pro- zeleni travnik. Nazadnje zagledaš vas. Skoro se ti zazdi, da si ušel gluhi samoti afriške puščave. Taka, silno rodovitna nižina, ki ima mnogo mokrote in bujnega rastlinja, je nižina Hausa, ki leži na skrajni južni meji Danakiliie. Tukaj teko reke, katere izvirajo blizu Addis Abebe. Te vode so ustvarile na vulkanskih 'tleh cvetočo zelenico. Hausa je neodvisen sultanat, ki si je edini ohranil svojo avtonomijo zoper abesinski državni centralizem. Na eni strani Abesinci ogrožajo živino tega sultanata, na drugi strani pa prebivalce nadlegujejo roparske tolpe abesinskih rodov Gala in Kolo. Sultan 3—4krat na leto menja svoje bivališče in celo njegovi podložniki večkrat ne vedo, kje je. V pokrajini pod seboj zagledaš tupatam malo lepo obzidje gradov, ki spominjajo na koptske cerkve, ali pa na utrjene gradove v visoki planoti tigrej-ski. Angleški znanstvenik Nesbitt poroča o Hau-sancih, da so udani čarovništvu in vražam. Dežela pa je podobna pravemu raju. daija v svoji trgovini. V ta namen ie porabil 1000 plaščev. Sijajna zamisel je imela velik uspeh. Kmalu se je pred trgovino nabralo toliko ljudi, da je bil ustavljen ves promet. Nastopiti je morala policija, ki jc trgovcu ukazala, naj svojo hišo zopet »leče, kar se je tudi zgodilo. Uspeh pa jc le bil ra ljudje so kar drli v trgovino po plašče. Pri Ivanovih starših so imeli goste. Oče jim je ponujal cigarete. Eden izmed gostov je povprašal 12 letnega Ivana: »Ali ti tudi že kadiš?« »Hm,« je dejal Ivan, »če katero dobim, jo kadim.« Ivanov oče wi ga ie ostro pogledal in dejal: »Ce !0 bo* res kadiL in boš od mene dobili« V četrtek IS. aprila 1876. Deželni zbori Enajsta seja. 8. t m. Dnevni red je Ml le kratek, a seja se je vendar zelo potegnila. Bilo je namreč prvo na vrsti poročilo finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1877 ... Prvi poprime besedo dr. BIeiweis in pravi, da se je vstrašil strašnega primanjkljaja več ko 161.000 gld... Ne le na Kranjskem, tudi na Štajarskem in Koroškem so nasledki strašni, Šta-jarska ima zdaj že 30% doklade za šole. Vrhtega je državni zbor ministru nauka dovolil dva milijona za šole, od te svote pride na Kranjsko gotovo najmanj 20.000 gld. Za šolsko nadzorstvo dobiva 10 inšpektorjev po 400 gld., tedaj 400 gld., prej pa so dekani ta posel opravljali zastonj in gotovo ne slabše, ko Simma, Kuster in dr. Pa pri vseh teh ogromnih stroških — kak je vspeh sedanje šole, ki se je osnovala po pruskem izgledu! Mladina se mora veliko učiti, a s tem, česar se uči, ne ve kam, ker ji ni za rabo... Za dr. Bleiweisom se oglasi dr. Schrey, ter našteva dobrote sedanje šole, namreč: Učiteljem ni treba več orgljati in mežnariti, po šolah ni več klerikalnega mračnjaštva, ampak v njih svčti liberalni duh, duhovščina je ob veljavo itd.; tedaj napredek, ki je večih stroškov gotovo vreden... Poročevalec Dežman porabi to priliko zopet, da mlati po duhovščini in skuša dokazali, da nadzornike plačuje država, da država dš 2 milijona za šole. (Smešno! Vsak otrok ve, da država ne kuje denarja sama, ampak da ga nabira po davkih. Vred.) Nadalje tudi on hvalisa liberalne Žale, opravlja in obira nekdanje nadzornike dekane, sploh — on govori tako kakor — Dežman. Dvanajsta seja 10. t. m. Pri poročilu finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za 1. 1877 se oglasi prvi Vesteneck, rekoč, da on ne bi deželnemu odboru solda ne dovolil, dokler je večina na slovenski strani... Zavrne ga naj-prvo dr. Zamik, rekoč, da to, kar je Vesteneck kvasil, ni pravzaprav nobenega odgovora vredno ... Dežman, ki v tem zborovanji ni imel še posebne prilike svoj žolč čez slovenščino razliti, zasede zdaj svojo staro šantovo kljuso Rozinanto in jo zapodi proti »dramatičnemu društvu«. Zboru pokaže dve drobni knjižici društvene »Talijec in trdi. da la malenkost stane deželni zaklad nič manj ko 800 gld.; dalje natolcuje dramatično društvo, da prevode iger v slovenski jezik strašno drago, >bri-Ijantno« plačuje in s tem pita temne slovenske eksistence (dunkle slowenische Existenzen) ... Dr. Poklukar pojasni Dežmanu. da se mu ni bilo treba razjeziti, kajti stroške za knjige dramatičnega društva« plačujejo društveni udje, ne deželni zaklad. Dr. Zarnik pojasni Dežmanu >briljantneopoldansko tekmovanje, je bilo malokalibrsko strelišče pripravljeno za poslednje. Bilo je proti solneu zastrto s šotornim platnom, na razpolago daljnogled in najlepša me*ta. Dovoljeno je bilo zopet streljanje v zaporednih serijah, ki je prineslo prva mesta onim, ki eo bili deležni teh ugodnosti. Naši strelci eo že dopoldne odstreljali svoj program. Da je vse to in še druge okol-nosti, kakor utrujenost zaradi vožnje, sprememba v hrani itd. naše močno handicapiralo, ni treba podčrtavati. Končni rezultati so bili: 1. Ing. Lazar Jovano-vič, Belgrad, ki je šele v drugem ponavljanju dosegel vodstvo, 8. Robert Vukmanič, knjigoveški mojster, 10. prof. Cestnik, 11. Tone Majer, akademik, vsi trije iz Maribora. Ostali so sicer pokazali lepe uspehe in velik napredek, a so na žalost izpadli od nadaljnjega tekmovanja. '■. Robert Vukmanič je dosegel tudi 11. hieeto pH streljanju s samokresom z enakim Številom točk ža Borovnikom. Vukmaniču je dvakrat odjiovedal samokres in je zaradi tega izgubil na času. Najlepši uspeh tekem pa je od naših strelcev dosegel upokojeni kapetan Fran Per iz Ljubljane, ki je dosegel v streljanju s precizno pištolo, če- prav še trenutno v nepopolni formi, rezultat 500 krogov od 600 mogočih ih s tem dosegel prvo mesto, ki je sicer še sporno, ker si ga hoče lastiti ing. Lazar .lovanovič. Na ta uspeh bomo lahko ponosni. Celjsko strelsko okrožje je častno zastopal Fric Blunier Tekom pomladi se bo vršilo ponovno ožje tekmovanje v Zagrebu Prvenstvo II. razreda Zopet bomo imeli priliko po dolgem presled-ku gledati moštva II. razreda v boju za točke. Skoraj vsak, ki je obiskal včasih tekme nižjeraz-rednih, je bil prijetno presenečen nad lepo in požrtvovalno igro naših malih klubov. Zato ni čuda, da so drugorazredni polagali mnogo pažnje, da svoja moštva izpopolnijo in tako nudijo svojim že , dokaj številnim prijateljem dober šport, da jih še I bolj privežejo nase Ker so tudi klubi med seboj glede moči precej izenačeni, so srečanja vselej ! zanimiva. Tako bomo imeli priliko v nedeljo videti 1 in 2. ptacirani klub, t. i. Slovana in Grafiko v borbi za točke. Ker je bil lanski rezultat neodločen, ie radovednost že sedaj na višku, kdo l bo zmagal? Zato se tudi obeta precejšen obisk. V ponedeljek, 13. t. m. se te vršilo tekmovanje za prvenstvo M. Z. 5. P. v alpski kombinaciji na Okrešlju. Tekmo je priredil Smučarski klub Celje, a kot tehnični vodja ie fungirnl g. Ervin Oračner Konkurenca je bila ostra, tekmovanje samo pa je poteklo brez pritožb. Rezultati v smuku: I. Mušič Ljubun, HASK, 2,34- 2 |elen Fric 3 minute, 3. Cizeli Miran 3,005 min.. 4 Meštrov Zvo-nmir 3,03 min., 5. Vidmar, 6. Mejaviek. Rezultati v slalomu: 1 Cizclj Mirun 1,37.3, 2. Meštrov Zvo-nimir t,40.4, 3 Skoberne Fric 1,46.2, 4. Mcjavšek 1,47.3, 5. jelen Fric, 6. Pleteršek V kombinaciji so dosegli: 1. Mušič Ljuban 186 3 točke, 2. Cizeli Miran 177.8, 3 Meštrov Zvonimir 175, 4. Jelen Fric, 5. Mejavšek Mirko, 6. Pleteršek Feri. V damskem prvenstvu je dosegla 1. mesto gdč. Čebela Ana, 2. Miki Poš. Med juniorji je dosegel 1. mesto: Erik, 2. Dvoržak HERSAN CAJ ZDRAVJE • pomočjo zdravilnih rvoietev raznih aeliM •e dobi, ako se uživa „HERSAN ČAJ** meianiea posebnih zdravilnih zelilč po aorta vi zdravnika R. W. Pearaona, ief-zdravnika v Bengallji (Angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost ,,HERSAN ČAJA** in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaoiii (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu Igibtu), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebeleniu. nNariaa taj" M dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj: JRADIOSAN", Zagreb. Dukljaninova 1 S. K. 14001 7. dne 8. VI 1AM SK Grafika Dano« («1 16 na[>ra1 «tr ohveoiee trnnhic. Za shilbeuo 7.no se prikazali vrhi mogočnega jelenjega rogovja in spet izginili Že je čul, da rahlo pokajo veje, bliže, $edno bliže Težko je sopel in pritisnil puško k licu da bi bil pripravljen za strel, ko stopi jelen iz gošče. Tedaj je na Robertovem čakališču počilo drugič. Po travnati rebri se je privlekla koza z bingljajočo sprednjo nogo, v gošči pred glavnim čaka-liščem so se zamajale veje in se oddaljevali skoki bežeče divjačine. Rdeča jeza je zalila obraz grofu Eggeju, zaklel je in odložil puško, V obodu gonjačev se je začulo zmešano kričanje, iz katerega ie odmeval neki glas: »Pozor, nazaj! Nazaj!« France, ki je sedel s Tasilom krai strmega mecesnovega gozda, je ob tam klicu napel ušesa in zašepetal: »Pazite, gospod grof!, V istem hipu je že ugledal, za stre! še oredaleč, pobeglega jelena, ki se je pojavil izmed cretja in je zajecljal: »Presveta Trojical Šestnajsterak od včeraj! Vi pa imate srečo, da lake nihče več!« Tudi Tasilo je bil že opazil jelena in ie dvignil Orožje. »Zdaj pa pošteno merite! Če se zgodi spet nesreča, bo pri gospodu očetu zamera strašna.« Tega se je bal tudi Tasilo, a prav to ga je tudi vznemirjalo. »Vzemi svojo puško.« je dejal tiho »in če bo šel jelen z mojo kroglo še naprej, oddaj nanj smrtni strel!« »Dobro, a zadeti tfa morate! Drugače padem v lepo godljo, če streljam!« Lovcu ie od razburjenja drhtela roka, ki je z njo napenjal petelina. V gošči se je zakotalilo kamenje, glasno so zapokale lomeče se veje, vrtinec prsti se je za-prašil po zraku, in iz cretja je z zleknjenim rogovjem in privzdignjenima sprednjima nogama pri-hrumel jelen ter v krasnem zagonu skočil čez globoko strugo Tedai je počil strel. Tasilo je povesil kadečo se puške tn videl, da drvi jelen t divjih skok;h proti gozdu. Francc je pač imel svojo puško pri licu, vendar se jc zdelo, kakor da jo neodločen hoče spet povesiti. »Streljajte vendar!« je kriknil Tasilo. Tedaj se je France zravnal in v njegovem obrazu, ki ga je pritskal na puškino kopito, se je napela slednja poteza. Bleščeča cev njegove puške je držala po sledi za divjačino — odmevajoč je blisknll strel — in jelen jc s strmim begom potrdil, da je krogla zadela smrtno, ter izginil v gozdnem usedu. Smejoč se je Francc povesil puško. ■>Ležati mora, rfospod grof. dobil je kroglo sredi na lopatico. Toda k)e. menite, bi utegnila tičati vaša krogla?« Tasilo je zmignil z rameni. Lovec «e je vznemiril. »Pri vseh svetnikih, pa ste ga vendar zadeli?« »Mislim da, vsaj videl sem nekaj rdečega, ko je odjeknil strel,« »Hvala Bogu, potem bo že v redu. Toda sedite! Nc smeva nikamor stran, dokler ne nehajo goniti.« — Spustila sta sc vsak na svoj prostor in klicanje gonjačev se ie oddaljevalo vedno bolj. Noben strel ni več počil. Se preden sc jc veriga gonjačev začela trgati, si je grob Egge ie obesil puško čez ramo in se nestrpno prestopal okoli pred svojim čakališčem, kakor bi bil dolge ure presedel na ostrem mrazu in bi si hotel ogreti zdaj ude Pri tem mu je obraz temnordeče zagorel in nenehoma so mu uhajali tresoči se prati v štrenasto brado Ko je ugledal Robcta, ki je prihajal doli po bregu, mu je obrnil hrbet. Robert se je nasmehnil in stopil k očetu »Dva dobra kozla imam, papa!« Na odgovor je moral čakati. »Sevedal Ustrelil si jih meni izpred nosa.« »Oprosti, papal Bil sem na žalost sam na čakališču in sem dvomil, ali bosta kozla zavila proti I tebi. Zato sem menil, da nc bi bilo prav. če bi j ju pustil. Kar ic sinoči doživel tasilo, me jc sva-I rilo.« — Grof Egge je počasi okrenil obraz m ošinil Roberta s srditim pogledom »Kaj ti je, papa? Bilo bi mi zelo žal, ako bi moral spoznati, da si z mojim lovsko-praviloim ravnanjem nezadovoljen.« Grof Egge ni odgovoril in je zapustil čaka-lišče. Ko se je pa prikazal prvi gonjač izmed cretja, jc s hripavim glasom zavpil: »Danes ste gonili spet ko svinje!« To je bil uvod v nevihto, ki je izbruhnila zdaj med bliskom in treskom. Od vseb strani so v naglici prihajali gonjači, stiskali se na kup kot čreda potrpežljivih ovac in molče povešali glave. Vedeli so i* izkušnic da bodo z nemo skrušenostjo prej ušli jezi svojega lovskega gospoda, kakor čc bi se skušali braniti Naposled se je ta poplava kletvic in vzdevkov u«tavila. in grof Egge je vprašal: »In kaj ie ustrelil ta advokat tam zadaj?« »Grofu Tasilu je moral priti kapitalen jelon,« je rekel neki gonjač, .ne vam pa. če d» ima . »To bi bilo še lepše!« Po teb tajnovitib besedah, ki bi se dale, kakor delfijske prerokbe razlagati n» dva načina, ie grof Kgsjc urno odšel Gonjači so molče odcapliali za njim Kobcrl ic pa | oslal kjer je bil in si med smehom ntug.it cigareto. Visoko v cretju se je na produ prikazal Viti, | dočim jc Schipper, ki je menda spet pravilno zavohal, kakšne volje je njegov gospod, pritekel v dolgih skokih doli po pobočju. Medlem sta začela France in Tasilo iskati svo-iega jelena. Ni jima bilo treba hoditi daleč Divjačina se je s kroglo v srcu zgrudila sredi skoka, j »Tam leži!« se ic zasmejal France in pričel teči ! Ko je pa prišel do jelena, ga je smeh minil Bledega obraza je obstal pred njim, potisnil klobuk globoko na čelo se popraskal za ušesi In zajecljal: »Gospod grof. lepa reč zares! Poglejte: j Jelena je zadel samo moj strel, vaš jc zgrešil.« Tudi Tasilu sc je videlo, da s tem odkritjem i ni zadovoljen. MALI OGLASI V malih oglasih velja »saka beseda Din f— j ienllonmjskl oglasi Din T—. Nafmanjii znesek ta malt oglas Din 10-—. MoB oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te rečena enokolonska S mm sisoka pelltno vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloilU znamko. Ilužbodobe Gospod inteligenten, z lepim nastopom, za prodajo spe-cijalnih strojev v Ljubljani, se išče proti fiksni mesečni plači in proviziji. -Ponudbe s točnim življenjskim opisom in referencami upravi »SI.« pod • Agilen« 5080. (b) Atelje Bazanelia sprejme takoj več samostojnih prvovrstnih pomočnic ; stalna služba — plača 50. 40, 50 Din dnevno. Sprejme tudi vajenko. Prodajalko sprecerijske stroke sprejmem. Reflektiram samo na samostojno — agllno moč, z znanjem nemščine ln nekaj knjigovodstva. Hrana ln stanovanje v hiši. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« »t. 5393. Ključavničarja mladega, skromnega in poštenega, s šofer, prakso in malo kavcijo, išče podjetje na deželi. - Ponudbe pod »Pošten« št. 5388 na upravo. (b) Krojaškega pomočnika mlajšo moč, sprejme dne 14. aprila Vipave, Zagorje ob Savi. (b) Razpisujem službo otganiita In Denar Posojila na vložne knjižice daj« Slovenska banka. Liubliana. Krekov trg 10 Vloge Zadružne gospodarske — Ljubljanske kreditne banke in Zadružne zveze — poceni prodam. Odgovore upravi »Slovenca« Maribor pod »Graščina*, (d) Posojila 1—10 tisoč, kratkoročne., 6—8 odstotno obrestova-nju ln sigurnosti, nudim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pomoč 641*«. (d) Posestva Majhno posestvo obstoječe iz vinograda, sadonosnika ln njiv, prodam 20 minut od glavnega kolodvora. Počeho-va 88 prt Mariboru. Posredovalci Izključeni, (p) Stanoianja ODDAJO: Štirisobno stanovanje komfortno, in eno dvosobno stanovanje, samsko, s kopalnico, oddamo s 1. majem. Poizve »e v upravi palače »Grafike«, IV. nadstr. (č) Sobo, kuhinjo pritlkline in vrt oddam za 250 Din 2 osebama. -Ribniška 13, Vodmat. č Enosobno stanovanje oddam za maj. Cena 260 Din. Aljaževa cesta 3-1, Ljubljana VII. (č) OpTift-ljal bo tudi posle občinskega DELOVODJE (tajnika). Zupni urad v Ihanu pri Domžalah. Zaslužek Majhno podjetje donašajoče tedensko Din 1500 dokazljivo čistega dobička, zaradi odpoto-vanja prodam. Potrebno samo 10,000 Din gotovine. Pripravno za onemogle. Takojšnje ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Sedaj ali nikoli 5358«. Vila na Bledu na lepem kraju, se odda čez poletje v najem. Po^ nudbe na: Vladimir Du-binsky, Zagreb, Deželi-čeva 3/D. (n) Mlekarno radi odpotovanja oddam. LJubljana - Kettejeva 7. Enosobno stanovanje oddam za maj. - Naslov v upravi Slov. št. 5409. Dvosobno stanovanje s kopalnico ln kabinetom oddam takoj. Vprašati v trafiki v pasaži. (6) Dvosobno stanovanje s kabinetom, se odda s 1. majem za 500 Din. -Ljubljanska ulica št. 9. za Kolin, tovarno. (č) IŠČEJO: Enosobno stanovanje pod »Ena oseba 5403«. č Ponudbe upravi Slovenca pod »Ena soba 5403«. (č Sobe Soba separatni vhod, se odda takoj ali pa s 1. majem. Maribor, Cvetlična 36-1, Prazno sobo solnčno, s posebnim vhodom, parketom ln elektriko, oddam solidni osebi s 1. majem. Kolodvorska ulica 23, I. nadstr. Glasba gramofon« prodajamo, zamenjavamo ln ltpotojnjemo po nitki oenl. Objave Vinotoč ZORKO KoAakt Stev. 6 — odprt. Preklic Avsenek Franc lz Stlrov-nlce, sem dne S. marca 1936 govoril v gostilni Svetina v Žirovnici neresnične stvari o g. Ttlkl Lebar, Žirovnica št. 22. Vse, kar sem govoril o njej, Je neresnično. Zahvaljujem se JI. da je odstopila od sod. postopanja. — Avsenek Franc. Kanarčke dobre harcerje ln rolarje, z globokim glasom, kupujem. - Ponudbe upravi lista pod »Kanarčki St. 5426«. (k) Kote kozllčje, ovčje, kakor tudi kozje, kupuje po najvišji dnevni ceni Plrlch Josip, Maribor. (k) IJffliKIBTfl ■MBBBMBBMMBBBBI Radi opustitve obrata proda po nizki ceni Mlekarska zadruga v St. Ru-pertu na Dol. bazen, mlečno tehtnico, mlin za led, zorilnik za smetano, pa-sterizator, več transportnih vrčev, več širnih prtov in hladilnik za mle-ko. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) II T Splošno mizarstvo 3. SAJOViC LJubljana - FUgnerjeva uL 13 Solidno - točno - konkurenčno Ženitbe Poročim do 34 letno premožno gospodično. Imam posestvo, obrt, gostilno in trgovino. Ponudbe »Slovencu« pod »Ljubljana takoj 5404 « I Auto-motor i Avtomobilisti pozor! Za pomlad Vam Vaš avto strokoVno in najceneje prenovi, na novo llča in tapecira Martin Mali — Domžale, špecijalna delavnica za »Duco« ličanje in tapeciranje avtomobilov. (f) Motorno kolo Indian skaut, prodam za 3500 Din; mali Motosa-koshe za 3600 Din; stroj (Zikenmašina) za kleparje za 500 Din. škafar Peter. Rimska cesta v LJubljani. (1) Kupimo Staro zlato, zlato zobovje in srebrne krone kupujem po najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ ur ar Ljubljana, Miklošičev« 14 Več železnih postelj z mrežami In matracl kupim. - Pismene ponudbe pod »Sezija« na upravo »Slovenca«. (k) Trgovski samopomoči v Mariboru izrekam iskreno zaJ-valo za točno izplačano izdatno podporo po mojem umrlem očetu Ivanu Plavčaku. Priporočam vsakomur pristop k tej dobrodelni in kulantni instituciji PLAVČAK ANTON s. r. Maribor, 4. aprila 1936. t Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je naš preljubi »in STANKO GOLOB dijak IV. realne gimnazije dne 13. aprila ob pol 14 v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v sredo, 15. aprila ob 16 na Po-brežju na frančiškansko pokopališče. Sv. maSa zadušnica bo v četrtek, 16. apr. ob pol 9 v frančiškanski cerkvi. Maribor, dne 14. aprila 1936. Žalujoča družina GOLOB. Trenčkote vsa oblačila, perilo itd. — v ogromni izbiri — kupite poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo s stojalom »Patent«, katero j« izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. Stucin, tovarna ogledal, Maribor. Semena vrtnih jagod mesečark, katere rodijo neprenehoma do novembra, 300 zrn 10 Din, predplačilo v znamkah- razpošilja vrtnarstvo Jemec Ivan, Maribor. (1) Vrtne jagode mesečarke, 100 sadik 60 Din, razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. (1) Vrtne jagode običajne, orjaški sadovi, 100 sadik 30 Din • razpošilja vrtnarstvo Jemec Ivan, Maribor. (1) Med Cist, cvetlični, od zdravih čebel, okrog 140 kg, prodam. Postavim na postajo Kočevje ali Straža. Zupnl urad Topla reber, Stari log pri Kočevju. (1) Furnirja 15.600 čevljev, lepega — prodam za 6080 Din. Spalnico masivno, brstovo, ln belo kuhinjo prodam za 8160 dinarjev. Skobelni stroj boljši — prodam za 6600 Din. Martlnec, Ljubljana, Prule. (1) šivalni stroj pogrezljlv, nemški fabri-kat, z okroglim čolnič-kom, kateri Stika ln stepa, poceni naprodaj. Nova trgovina, TjrrSeva S6. Kredenco in majhno pisal, mizico poceni prodam. Olga Se-kovič, Ljubljana — Beethovnova ulica 6. (1) špargeljni (belusi) vedno sveži, lasten pridelek, in špargljeve sadike - dobite v gostilni Kmet v Šiški pri mitnici. — Pe priporoča gostilna »Pri Kmetu«. (1) Kolesa malo rabljena, vseh vrst, poceni naprodaj pri Promet nasproti krlžanske cerkve. (1) Prima jajca sveža, zajamčena, zaboj '720 komadov za 290 Din franko vsaka želez, po-franko razpošilja G. Dre-chsler, Tuzla (Bosna). 1 Krušno moko za domač črn kruh prodaja na drobno po Din 1.76 za 1 kilogram Jos. BAHOVEC, Ljubljana — Sv. Jakoba ^trg 7. Vrtnice nizke, velikocveine, v krasnih barvah, 10 grmičkov 60 Din, visoke 1 komad 15 Din, plezalke in polyante 1 komad 6 Din, razpošilja s povzetjem vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. (lj Vozovi dlre na vzmetih za enega ali dva konja — raz Učni, ročni in za konjsko vprego, naprodaj. - Cene ugodne 1 V račun vzamem tudi les. - TERLEP Matija - Sv. Jerneja cesta LJubljana VII. Za stavbene doba 1936 Vam nudi železnina le. Stopica liubliana, Sospcsvetska testa 1 ves stavbni material: Trboveljski cement, betonsko in drago železo, pločevino, črpalke, okovje, vse predmete za kopalnice I. t. d. — Poskusit« I NIZ K B CENE dvokoles, otroških, igračnih, invalidskih' vozičkov,.prevoznih trietkljev, šivalnih strojev. Cenik franko. ,,TRIBUNA" P. BATJE1, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta 26 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj srčno dober in ljubljeni soprog, gospod Franc Žak urar i. v ponedeljek, dne 13. t. m. ob pol 1 popoldne po kratki in mučni bolezni za vedno zatisnil svoje oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 15. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Trbovljah Trbovlje, dne 13. aprila 1436. Fani Žak, soproga in ostalo sorodstvo. Tinček in lonček Loi detektiva 32. Rana ura zlata ura Takoj po kosilu jo je Tinček na žive in mrtve ubral v vas, da bi poklical Tončka. Spomnil se je, da so se s Samom domenili, da t« najdejo zjutraj na njegovem splavu — zdaj je bila pa ura že poldn«... Takšna smola! Ko je pritekel do ograje, ki je obkroževala hišo Tončkov« mam«, je zaklical na ves glas: »Halo, Tonček, pokoncu! Sonce j« ž« vrh neba, ti pa t« vodno smrčiš kot polh. Sam naju čaka!« Namesto Tončka pa je čez plot pomolila glavo njegova mama m se Tinčku prijazno nasmehnila: »Dobro jutro, Tinček! Meni se zdi, da je Tonček že zdavnaj odšel od doma ribe lovit. Njegova postelja je bila prazna, ko sem stopila v izbo, da bi ga prebudila.« »Ribe je šel lovit?« se je začudil Tinček. »To pa že ne bo držalo, gospa, ker smo se zmenili...« V tem hipu ga je nekdo krepko dregnil od zadaj in šepnil: »Psi! Ne izčenčaj vsega!« Tinček je takoj uganil, kdo tiči skrit za njegovim hrbtom in je nadaljne besede debelo pogoltnil. Vrini stoli ČOlidnO! Poslovalnica Ljubljana Kersnikova ul, 7 CsnC $tnBM2! v vseh izbirah se dobe pri tt. &emec~Co. Duplica-Kamnik cvicek pravi, dolenjski, dobite v Centralni vinarni v Ljubljani. Sveže najfinejše norveško iz lekarne dr. G. Piccollja v Ljubljani te priporoča bledim is slabotnim osebam. Berite "Slovenca" in oglašujte v njem.' Največja selektivnost, divna glasbena reprodukcija trobarvna, pregledna in osvetljena skala, valovna dolžina 20 do 2000 metrov, sprejem 30 fcostaj čez dan in okoli 100 zvečer, izenačenje fadinga in poljubno spreminjanje glasu, možnost priključka gramofona, ceneno oskrbovanje in vse ostale modeme naprave, kakor iudi edinstven sprejem, znači: OKTODA-SUPER baterijski aparat tipa E 3043 Cevi: TKK 2, TKF 3, TKBC 1, TKL 4 ali TKL 2. Dobi se pri KONRATH D. D., SUBOTICA In njegovih preprodajalcih. — Stari aparati se ugodno zamenjajo. — Katalog pošiljamo brezplačno. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel četi. izdajatelj: Ivan Rakove* Urednik: Viktor Centi*