Mostovi 2003 Evroterm in Evrokorpus
Lidija Šega
Prva nagrada za prevodoslovje v Slovenijo
The first EST Young Scholar Award to Slovenia
Nagrad za prevajalce, zlasti za prevajalce
literarnih del, je v svetu veliko in podobno,
kot je naša Sovretova, bi najbrž našli sko¬
raj za vsak knjižni jezik oziroma za literar¬
ne prevode vanj. Ob tem se mi utrne pored¬
na misel, da če dobrih literarnih prevajalcev
- podobno kot piscev literarnih del - za nji¬
hov trud in prispevek h kulturi naroda že ne
morejo pošteno plačati, naj jim dajo vsaj pri¬
znanje, nagrado z zvenečim imenom (in ne¬
kaj malega v denarju, kar bodo tako ali tako
temeljito obdavčili) ...
Za vse druge prevode in prevajalce pa se
zdi, da za jezikovno kulturo naroda niso tako
pomembni in zaslužni, saj svoje delo oprav¬
ljajo bolj kot obrt - kar, mimogrede rečeno,
očitno še posebej velja za našo družbeno mi¬
selnost, kajti strokovne prevajalce vztrajno
tiščijo med samostojne podjetnike (beri: obrt¬
nike), če se jim z literarnimi prevodi ne uspe
dokopati do statusa kulturnega delavca.
In vendar se danes, ko svet vse bolj postaja
ena sama velika vas, počasi začenjamo zave¬
dati, da sta prevajanje dejavnost in prevajal¬
stvo poklic, ki sta nepogrešljiva za nemoten
Pretok znanja in dosežkov, če seveda ob tem
hočemo ohranjati prepoznavnost kot narod,
ki neguje svoj jezik in bogati svojo kulturo -
ne le z literarnim ustvarjanjem, ampak tudi
•n morda predvsem z izpopolnjevanjem in
bogatenjem svojega jezika še na vseh drugih
Področjih družbenega, strokovnega in znan¬
stvenega žitja in bitja.
Z razvojem se v vseh jezikih sveta, in ne le
v najbolj razširjenih, ki si jih tako radi jemlje¬
jo za zgled in jim prepogosto slepo sledimo,
rojevajo nove besede, nova poimenovanja za
družbena, znanstvena in tehnična dognanja,
^n kdo, če ne prevajalci - jezikovno izobraže¬
ni in strokovno podkovani -, vse to novo iz¬
razje prenaša v svoj materni jezik in ga s tem
bogati in izpopolnjuje, da se - tudi besedot¬
vorno - razvija v korak z drugimi svetovni¬
mijeziki.
Zal prevajalci pri tem prepogosto ne naj¬
dejo prave podpore ali pa celo naletijo na te¬
žave prav pri tistih, ki bi jim morali najbolj
pomagati. Mislim na strokovnjake s posa¬
meznih področij, ki se jim vse prepogosto
dozdeva, da tuja beseda pove več in bolje
od domače, pa tudi na prenekaterega slavi¬
sta, ki se v skrbi za čisto slovenščino prepo¬
gosto pretrdno opira na Slovenski pravopis
in Slovar slovenskega knjižnega jezika in le
obotavljivo sprejema novotvorjene sloven¬
ske besede.
Zato je prav, da se prevajalstvo uveljavlja
tudi kot stroka, kot veja znanosti, če hočete,
in da v prevodoslovju utemeljuje teoretične
podlage za naše delo. Ob tem pa je pomemb¬
no še ustrezno izobraževanje, ki je končno
tudi v Sloveniji našlo svoje mesto z ustano¬
vitvijo posebnega prevajalskega oddelka na
Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kaj¬
ti - naj mi ne zamerijo te svobode stari Latin-
ci - poeta nascitur, translatorfit. Tega se v svoji
mnogojezičnosti zaveda tudi Evropa, v ka¬
tero vstopamo in si bomo v njej, vsaj upam,
prizadevali ohraniti narodno prepoznavnost
s svojim jezikom in kulturo, ki v ničemer ne
zaostajata za vsemi drugimi narodi v veliki
in vedno večji evropski družini.
Zato me je posebej razveselilo dvoje: da so
se v Evropi odločili poleg dobrih prevodov
nagrajevati tudi znanstvene dosežke s podro¬
čja prevajanja in da je taka nagrada, ko je bila
leta 2001 prvič podeljena, prišla prav v slo¬
venske roke.
89
Miran Željko Mostovi XXXVII, št. i, 2003, 90-91
Evropsko združenje za prevodoslovje
(EUROPEAN SOCIETY FOR TRANSLATI-
ON STUDIES -EST: http://est.utu.fi) je bilo
ustanovljeno septembra 1992 na dunajskem
mednarodnem kongresu na temo interdis¬
ciplinarnosti prevajalstva. Kot preberemo
na njegovih spletnih straneh, ima združenje
zdaj 280 rednih članov iz 35 držav z vsega
sveta, njihovi cilji pa so spodbujanje in uskla¬
jevanje znanstvenega in raziskovalnega dela
ter usposabljanje za prevajanje in tolmačenje,
hkrati je njihovo delo dobra podlaga za uve¬
ljavljanje prevodoslovja kot veje znanosti.
Prav z namenom spodbujanja tovrstne¬
ga delovanja je svetovno znana profesorica
prevajalstva z Dunajske univerze in častna
predsednica združenja, gospa Mary Snell-
Hornby, dala pobudo za ustanovitev po¬
sebne nagrade za mlade znanstvenike, ki se
ukvarjajo s prevodoslovjem. Poimenovali so
jo The EST Young Scholar Aioard, več podro¬
bnosti o njej pa lahko preberete v 15. številki
glasila združenja EST iz novembra 1999 (http:
//est.utu.fi/html/novl999.html). Namenjena je
študijskim monografijam ali doktorskim di¬
sertacijam mladih znanstvenikov iz prevodo¬
slovja, ki pomembno prispevajo k napredku
in novim spoznanjem na področju prevajanja
in tolmačenja.
Nagrada je bila prvič podeljena 31. avgusta
2001 in med dvanajstimi kandidati se je žiri¬
ja brez pomislekov in z veliko prednostjo pri
točkovanju odločila za doktorsko disertacijo
Nike Kocijančič Pokorn Literarno prevajanje v
nematerni jezik: družbeno-kulturni in osebni de¬
javniki prevajanja. Naj podrobnosti iz obrazlo¬
žitve prof. Hornbyjeve ob podelitvi nagrade
povzamem kar v angleškem izvirniku:
"... Nike Kocijancic Pokorn was a clear
winner. Her topič has as yet received little
attention in the discipline, despite its im-
portance especially for languages of lim-
ited diffusion, and it consequently proved
challenging - if not even provocative. Up
to now it has almost been taken for grant-
ed that literary translators should only
work into their mother tongue (vvhere-
by even the term "mother tongue" is mis-
leading and ill-defined), a deceptive "tra-
ditional truth" that is not even borne out
in practice. The study is based on a corpus
consisting of 19 texts by Ivan Cankar, one
of the most distinguished classical writers
in Slovene, and their various translations
into English. The translators range from
native speakers of English to native speak-
ers of Slovene, from non-native speakers of
English and Slovene to pairs of translators
consisting of native speakers of Slovene
and English or some other language. The
results of the analysis are most revealing:
some native speakers, for example, have
questionable competence in thfeir own lan¬
guage, and even Slovene translators some-
times did not understand the source text.
The second part of the empirical study
deals with a questionnaire answered by
competent English native speakers, and it
shows that they were unable to determine
exactly whether the text was translated by
a native or non-native speaker of English.
The study reaches the general conclusion
that translations into a non-mother tongue
do not inevitably sound strange to native
speakers of the target language, and on the
other hand translators belonging to central
linguistic communities (here English) do
not necessarily have unsatisfactory knowl-
edge of the source language and culture
(here Slovene)."
Skratka, Nike je uspešno dokazala, da je
tudi literarna dela mogoče enakovredno ka¬
kovostno ali morda še bolje prevajati v ne-
materne jezike, saj je za dober prevod p°'
leg odličnega znanja ciljnega jezika izjemno
pomembno še poznavanje avtorja, okolja in
kulture naroda, v katerem je literarno delo
nastalo. To je prav gotovo drzna trditev, ki
pomeni tudi nazorski premik in pomembno
dviga samozavest domačih prevajalcev.
Nike je začela tako kot mnogi med nami
s študijem angleščine in francoščine in se v
tretjem letniku usmerila v prevajalsko smer-
Ta je začrtala njeno nadaljnjo življenjsko pot-
Po diplomi leta 1992 je ostala na Filozofski
fakulteti (na Oddelku za anglistiko in ame'
Mostovi 2003 Evroterm in Evrokorpus
rikanistiko) kot mlada raziskovalka in vodi¬
la seminar iz prevajanja v angleščino in slo¬
venščino. Junija 1995 je uspešno zagovarjala
magistrsko delo Oblak nevedenja v med¬
kulturnem kontekstu, maja 1999 pa dok¬
torsko disertacijo Prevajanje v nematerni
jezik: družbeno-kulturni in osebni dejavni¬
ki. Kot doktorica znanosti iz literarnih ved
si je maja 2000 pridobila naziv docentke iz
prevodoslovja in se zaposlila na takrat no¬
voustanovljenem Oddelku za prevajanje in
tolmačenje, od oktobra 2002 pa ga tudi zav¬
zeto vodi, saj je postala njegova predstoj¬
nica.
A ne posveča se le pedagoškemu delu in
vzgajanju novih rodov prevajalcev in tolma¬
čev, ampak se dejavno vključuje tudi v med¬
narodne povezave in sodeluje na kongresih
prevajalcev ter s svojim delom dokazuje, da
mali narodi in manj razširjeni jeziki lahko
uspešno stopajo v korak z vsemi drugimi -
ne le pri praktičnem prevajanju in tolmače¬
nju, ampak tudi pri utrjevanju znanstvenih in
strokovnih podlag obojega.
spori EUROPEAN S0CIETY FOR
IDO II TRANSLATIONcSTUDIESUMSUTI08 •••.*'■•
lhis is to certify tfiat
Nike Kocijančič Pokorn
Bas von tfie
'ESTVoung ScfioCar SUvarcf 2001
> . _ •• • .
• v far ker doctorafthesis
v.
KnJČcvni prevoj v'nanaierfi jezik. DrUžbcno-hi/iumi in osebni dejamikt
(Li;cri'.ry TraiidMijjp irsto a Ncn-MoUicr IVingue. Socio-Culsuml umi indlvidu«!Pastor#)
as a significant. coniriButicm to
tfie .discipline ofTransfution Stiufies.
, \
r.
Yve» Gamble?. Presnhmi
Copenhagen. 31 AugustzOOl
91