PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
faOAO
o£°u
pnmoL
e3'


OO^
X’

dnevnik
| TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I -ax 040/772418
ORICA
evored 24 maggio 1 I. (0481) 533382-535723 : 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini-Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 213 (14.304)
Trst, nedelja, 13. septembra 1992
Spregovoril je ob odprtju Levantskega velesejma v Bariju
Amato za učinkovitost demokratičnih institucij
Ministrski predsednik zagovarjal predlog o izrednih pooblastilih Pariški dnevnik Le Monde o liri in siceršnjih razmerah v Italiji
Venezuela je izročila Italiji brate Cuntrera
V zaporu nova »imenitna« imena
Aretiranci so nadzirali velik del trga z mamili Najstarejšega od bratov Cuntrera so iskali deset let
BARI — Gre za problem učinkovitosti demokratičnih institucij: imeti morajo enako odločitveno moč in hitrost poseganja, kakor ju imajo monetarne oblasti, Je poudaril ministrski predsednik Giuliano Amato na ^čerajšnji slovesnosti ob odprtju 56. levantskega velesejma v Bariju. Priložnostni govor je posvetil skoraj vključno notranje gospodarski problematiki, ob tem Pa je vneto branil svoj predlog o izglasovanju zakon-skega osnutka, ki naj prizna vladi triletna izredna Pooblastila za ukrepanje v kriznem času. Če se ne odpravijo neravnovesja med denarnimi oziroma poli-hcnimi, davčnimi in proračunskimi dejavniki na pod-r°čju gospodarske politike, lahko to povzroči skrha-nJe demokratične oblasti, je nadaljeval Amato s pripombo, da želi s svojim predlogom samo omogočiti vladi pravočasno ukrepanje: »Davčni in proračunski Mehanizmi so počasni, a ravno čas je bistvena dimenzija vsake javne odločitve«. Če nočemo odstrani-1 teh neravnovesij, je podčrtal govornik, ne branimo demokracije in tako se povečuje manevrski prostor Nedemokratičnih sil, ki ustvarjajo neravnovesja, s ka-erimi se demokratične sile potem niso sposobne sPopasti. V isti sapi pa je Amato zažugal, češ, če vlada ne bo imela teh pooblastil, tedaj bo edini način Naglega poseganja navijanje eskomptne mere.
Premier je vzel na znanje zaskrbljenost, s katero je d sprejet njegov predlog, je pa izrecno naglasil, da
mora vladin zakonski osnutek obravnavati seveda parlament. Hkrati si je zavaroval hrbet: »Osnutek je takšne narave, da ne zahteva nobene zaupnice. Nikoli nisem mislil, da bo prodrl tak kakršen je, vseeno pa se mi zdi učinkovit za spopad s sedanjimi težko-čami.« Prvenstveni cilj vlade je vsekakor ublažiti pritisk inflacije in njeno stopnjo prilagoditi evropskemu standardu. Amato je skoro prepričan, da bo mogoče še pred koncem leta znižati letno raven censke rasti pod 5 odstotkov: »S tem bomo lažje reševali vse druge probleme, obenem pa se bo donos lirskih naložb izenačil z donosom investicij v tujem denarju, kar bo omililo bremena, ki obtežujejo javne finance.« Javnega primanjkljaja pa naj bi odslej ne pobijali več z občasnimi klestenji stroškov s pomočjo zakonskih dekretov in osnutkov, pač pa ravno s pooblastilnim zakonom, ki naj v najkrajšem uresniči reformo izdat-kovnih mehanizmov. To pa ne pomeni slepega sekanja na levo in desno, je pojasnil ministrski predsednik in v tej zvezi omenil pokojnine (»pozornost gre posvetiti zlasti srednje visokim in nizkim ter dopolnilnim penzijam«) ter davke (»prizadevamo si za večjo davčno pravičnost, toda popolne pravič nosti ne more biti, ker bi to pomenilo udrihati po 200 ljudeh in pustiti drugih 50 milijonov, da počnejo, kar hoče-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM, PALERMO — Italijanska roka pravica je spet zadela v črno. Tokrat je zadala zelo hud udarec »zdomski« mafiji, se pravi sicilskemu organiziranemu kriminalu, ki deluje na tujem. Na prste so stopili ničmanj kot Pasgualeju, Paolu in Gaspareju Cuntreri, poglavarjem istoimenskega družinskega klana, ki nadzira velik del svetovnega tržišča z mamili.
Brate Cuntrera so na zahtevo italijanske policije aretirali v Venezueli, tj. državi, v kateri so že dlje časa vodili nečedne posle. Prijeli so jih že v torek, italijanskim oblastem pa so jih izročili včeraj. Najvidnejši član tolpe je najstarejši od bratov, 62-letni Pas-guale, medtem ko sta preostala dva pomembna »moža časti«. Proti Pasgualeju Cuntreri so izdali zaporni nalog dvakrat. Prvič je bilo to pred 10 leti, nato — leta 1985 — pa sta zaporni nalog podpisala sodnika Falcone in Borsellino. Zahteve po izročitvi so venezuelske oblasti vselej zavrnile, tokrat pa je bilo drugače, saj so italijanski preiskovalci postregli z novimi dokazi.
Bratje Cuntrera so v Venezuelo odšli že v začetku šestdesetih let. V tej državi so postavili na noge izredno uspešno centralo, ki je prekupčevala z mamili, hkrati pa skrbela za reciklažo »umazanega« denarja. Ocenjujejo, da njihov ekonomski imperij znaša kar 500 milijonov ameriških dolarjev, po ugotovitvah sodnika Giovan-nija Falconeja pa so njihove lovke segale v najmanj tri celine. Denar naj bi namreč prali vsepovsod, začenši s švicarskimi bankami. Med najbolj »zaupnimi« bankami naj bi bili svetovno znani denarni zavodi kot so Rohner Bank, Bangue du credit com-merciale, Discount bank itd. Iz Švice je denar stekal večinoma na Tajsko, Turčijo in Sicilijo, od tu pa (potem ko so odplačali dobavitelje) je končno šel v Venezuelo. Preiskovalni sodnik v Agrigentu Salamone je družino Cuntrera označil kot tisto, ki je imela v zakupu svetovni trg z mamili, podobnega mnenja so bili tudi funkcionarji ameriške DEA. Zagotovo je, da so nadzirali svetovne prestolnice z mamili, se pravi
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Martellijev protipredlog o notranji reformi v PSI
je ?NOVA — Claudio Martelli 1 le dan po Craxijevemu rimske-nu govoru, sklenil tajniku PSI vr-oh \ Zo9^co- V govoru na posvetu ° ^-ietmd. stranke v Genovi je str r , razhajanja s tajništvom anke, poleg tega pa ponudil Sv°lo politično vizijo.
2 Ideal.n° rešitev vidi Martelli v lihvezništvu med levičarskimi in vr <rraIdemokratskimi silami. To-s no zavezništvo bi presegalo bi1Vlre socialistične enotnosti in bi tj d,n®ka vrsta oživitev projekta o Dr Tečnem polu. V ta namen je kTedlagal ustanovitev posebnih lina- 0V’ v katerih bi se zbirali šp -6 razhčnih nazorov in .izkusi nh Posamezniki in gibanja, n/atka velik del italijanske civil-
ne družbe.
vo^esničitev tega projekta terja l ' no reformo, v prvi vrsti uved-^ Večinskega volilnega mehaniz-a ln neposredno izvolitev pred-Po mka republike. Središčnega mena je vsekakor uvedba venskega sistema, saj bi — po artellijeve™ mnenju - spodbu-p preobrazbo političnih strank. tiecc3* ie’ da je prav ta ena od ; točk, s katero sta si s Craxi-Dr " *asek‘ Isto velja za Craxijev k/dlog, po katerem naj bi stran-docela spremenila sistem včla-;Jevania- A to ni vse: Martelli se nnvtVZe.l tudi za zmanjšanje vloge vij ltlcnih strank v družbenem ži-genju, skratka za več politike in Nnj klientelarnih odnosov oziro-ma birokracije.
Martellijev poseg so pozdravili u j1 socialistični voditelji: glavni Vin dnevnika Avanti Roberto Tn e tl' sindikalist. Ottaviano del R.m?' Enrico Manca, Giorgio sf 0 0 in Rino Formica. Pozitivno oceniIa tudi član tajništva t-,- Claudio Petruccioli in podtajnik PRI Giorgio Bogi.
Srbija in Črna gora nočeta vojakov iz držav napadalk v drugi svetovni vojni
Italija naj ne bi poslala mirovnih sil Unproforju bo dala le logistično podporo
NEW YORK — Generalni tajnik OZN Butros Gali je včeraj italijanski vladi svetoval, naj nudi le logistično podporo novim enotam modrih čelad v Bosni in Hercegovini z osebnimi in tovornimi vozili in s civilno zdravstveno ekipo in naj ne pošlje svojih vojakov. Italija je namreč ponudila OZN 1.200 vojakov, kar pa je sprožilo protest Srbije in Črne gore, ki noče posredovanje mirovnih vojaških sil nekdanjih agresorjev na prvo Jugoslavijo. Srbskočrnogorskemu vetu se je pridružil tudi vodja bosanskohercegovskih Srbov Karadžič, ki je italijanski agenciji ANSA jasno povedal, da nasprotuje prihodu vojaških sil iz sosednjih držav in iz tistih držav, ki so bile med drugo svetovno vojno okupatorji (Nemčija, Italija, Madžarska, Bolgarija in Romunija). Ista agencija navaja, da se s tem srbskim stališčem strinjajo tudi v Ljubljani in Zagrebu.
Medtem pa je včeraj dopoldne potekel rok, ko naj bi pripadniki mirovnih sil prevzeli nadzor nad težko oborožitvijo na področju Sarajeva, Jajca, Bihača in Goražda. Srbska stran trdi, da se je to tudi zgodilo. Iz Bihača so srbski viri poročali, da so prispeli predstavniki mirovnih sil iz ZDA in
Kanade, ki bodo skupaj s predstavniki vojske srbske republike nadzorovali težko oborožitev. Kot navajajo, naj bi predstavniki mirovnih sil menda izjavili, da kaže, da jim srbska stran ne bo povzročala težav pri nazoru na tem delu krajiške fronte. Izvedelo se je tudi, da se je na Lukavici pri Zagrebu vodja bosenskih srbov Radovan Karadžič pogovarjal s predstavniki Unproforja o premestitivi težkega orožja. Kljub temu, da je potekel rok, ki sta ga postavila mirovna pogajalca Cyrus Vanče in lord David Owen, so še popoldne iz Bosne in Hercegovine prihajale vesti o sopadih in napadih. Po vsej republiki je bil namreč razglašen preplah zaradi letalske nevarnosti, prebivalce pa so pozivali, naj ne zapuščajo zaklonišč. Od začetka vojne v BiH se je zgodilo drugič, da so nevarnost letalskega napada razglasili za vso državo.
Sicer pa sta z obiskom v Beogradu sopredsedujoča mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji Vanče in Owen zaključila svojo misijo po treh bivših federalnih enotah Hrvaški, Bosni in Hercegovini in Srbiji oziroma t. i.m. ZKJ. Po tridnevnem potovanju se je lord Owen včeraj vrnil v
London, kjer je o svojem obisku poročal na sestanku zunanjih ministrov Evropske skupnosti. Owen je napovedal, da bo kmalu napočil čas, ko bo nova Jugoslavija sodelovala z nekadnjimi jugoslovanskimi republikami kot z gospodarskimi partnerji.
Medtem pa je Cyrus Vanče nepričakovano podaljšal obisk v Beogradu, od koder naj bi danes prispel v Ljubljano, kjer napovedujejo njegovo srečanje s predsednikom RS Milanom Kučanom, predsednikom vlade Janezom Drnovškom in predstavniki Visokega komisariata za begunce.
Med enodnevnim skupnim bivanjem v glavnem mestu sta se Vanče ih Owen sestala in pogovarjala s predsednikom ZKJ Dobrico Čosičem, premierom Milanom Paničem, srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem in načelnikom generalštaba jugoslovanske vojske Životo Paničem. Vanče je izjavil, da so bili pogovori obsežni, nanašali pa so se na vojaška vprašanja, na dogodke v BiH ter na politična in humanitarna vprašanja. Po Vanceovem mnenju so vsa zelo zahtevna, zaradi česar bo, kot je dodal, zelo težko najti reši-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Z nagraditvijo češkega pisatelja Milana Kundere
Sklepna prireditev letošnje Vilenice
SEŽANA — »Že vrsto let slovenski pisatelji z naravnost zglednim kozmopolitskim občutkom redno podeljujejo mednarodno literarno nagrado Vilenica z namenom, da bi ohranili pri življenju srednjeevropsko kulturno skupnost, ki ji pripadajo, da bi še naprej krepili umetnostno izročilo, čigar dediči so; to pa je izročilo Mahlerja in Musila, Bartoka in Grombrowicza.« Te besede najbolj nazorno sintetizirajo smisel vsakoletne jesenske literarne prireditve, ki se je sinoči zaključila v sugestivni jami Vilenici (foto Križman-čič) z nagraditvijo češkega pisatelja Milana Kundere. Napisal pa jih je prav letošnji nagrajenec, ki ga iz znanih načelnih razlogov ni bilo NADALJEVANJE NA 2. STRANI
		m '*mgm
		
H'	y|J	KHE,VT	J
F »lij		
Zlati lev gre na Kitajsko
BENETKE — V Benetkah so sinoči podelili nagrade letošnjega mednarodnega filmskega festivala. Za najboljši film so, po pričakovanju, izbrali celovečerec Qiu Ju gre na sodišče kitajskega režiserja Zhang Vimouja. Srebrni levi so tokrat bili kar trije: prejeli so jih katalonski režiser Bigas Luna za film Jamon, jamon (Pršut, pršut), romunski filmski umetnik Dan Pita za film Hotel de Lux in francoski režiser Claude Sautet za delo Srce pozimi. Nagradi za najboljšo moško in žensko vlogo sta prejela Jack Lemmon in kitajska igralka Gong Li.
Vsa Evropa se bo morala odločneje spoprijeti z novo nevarnostjo
»Črna nit« neonacizma in ksenofobije od bivše NDR preko Francije do Livorna
BONN —; Hoyerswerda, Rostock, Ouedlinburg: tri mesta na treh različnih koncih nekdanje Nemške demokratične republike povezuje zaskrbljujoča »črna nit«, saj v teh mestih ljudje ploskajo in odkrito podpirajo neonacistične tolpe, ki napadajo tuje priseljence in begunce. Prejšnjo noč so neonacisti v Ouedlinburgu s kamenjem in steklenicami ob odobravanju meščanov pregnali kakih 50 zelenih in antinacistov, ki so skušali s človeškim zidom zavarovati poslopje (na sliki AP), v katerem se nahaja pet romunskih in dve turški družini. Policija je posegla šele, ko je bilo nekaj antinacistov ranjenih in ko je že grozilo, da bodo neonacisti vdrli v poslopje.
Nič manj črna ni nit, ki veže Ouedlinburg s Hemsbachom v za-
hodnonemškem Baden VViirtten-bergu. Tu ljudje že res obsojajo ksenofobne izpade, a ne kažejo prevelike vneme, da bi se jim postavili po robu. Prejšnjo noč so neznanci z molotovkami napadli neko zatočišče za begunce. V kasnejšem požaru sta dva otroka za-dobila opekline.
Ksenofobija in antisemitizem pa nista prisotna samo v Nemčiji, »črna nit« rasne in nacionalne nestrpnosti je že prepredla dobršen del Evrope. Fašistični simboli in protisemitska gesla na livornski sinagogi in židovskem kulturnem centru vzbujajo strah. Prav tako v slabi nemščini napisano geslo »smrt partizanom« na hiši senatorja Arriga Boldrinija, predsednika vsedržavnega združenja ANPI.
Zakonca prvič v orbiti
WASHINGTON — Včeraj je Z Rta Canaveral poletel v zemeljsko orbito vesoljski trajekt Endeavour. Enotedensko misijo so s približno 100 milijardami lir v glavnem financirali Japonci, ki imajo na krovu prvega japonskega kozmonavta, 44-letnega Mamoruja Mohrija.
To je že drugi polet Endeavour-ja, ki je tokrat neke vrste Noetova ladja, saj ima na krovu poleg sedmih članov posadke še štiri žabe, dva japonska krapa, 180 azijskih čmrljev, 30 oplojenih kokošjih jajc in 7.600 muh. V zemeljsko krožnico bosta tudi prvič poletela zakonca, ki pa so jima pri Nasi dodelili take turnuse, da je onemogočena kakršnakoli intimnost. Mark in Jan Davis sta se poročila, potem ko so ju že izbrali za to misijo.
strani
Amato
jo«). Spregovoril je tudi o žgočem problemu brezposelnosti in povedal, da je podpisal odlok o ustanovitvi posebne »task-force«, ki bo reševala vsa vprašanja v zvezi z zaposlitveno ravnijo. Koordinator tega organizma s sedežem v palači Chigi bo Gianfranco Borghini, sestavljali pa naj bi ga med drugim GEPI, SPI (IRI) in banka BNL.
V zvezi s postopkom za privatiziranje državnih podjetij je Amato pojasnil, da bodo ta proces pometel z »binomom državni kapitalizem-peščica družin s privatnim kapitalom« in prispeval k zgraditvi velikega industrijskega sistema z močnim finančnim potencialom.
Nazadnje se je predsednik vlade dotaknil borze, podprl pobude za njeno poživitev, soglašal z zagonom pokojninskih skladov in opozoril, da niso delnice »demonske hčere«, temveč zgolj ena od tolikih oblik investiranja. Milanska borza se je ta teden, kot vemo, slabo obnesla (-1,23% - v ponedeljek pa celo padec za 3,02%), sicer predvsem zaradi agonije lire, ki je od četrtka dalje obtičala pri zgornjem pragu 765,40 nasproti vse močnejši marki. Ta se je pričela nezadržno dražiti že pred tremi meseci, ko so se Danci z referendumom izrekli proti Maastrichtu. Prihodnjo nedeljo bodo na vrsti Francozi, potem Nemci in tako naprej, toda usodo lire bo kovala (poleg špekulacij) sama rimska vlada, katere glavni problem je v tem trenutku izgubljena verodostojnost na domačih in tujih tleh, kakor navaja včerajšnji pariški Le Monde. »Z razvrednotenjem lire bi bili učinki čistilnega sredstva, ki ga jemlje Italija, samo še brutalnejši,« piše prestižni dnevnik s pripombo, da je to čistilno sredstvo vendarle preblago, da bi lahko Italija vstopila pred koncem stoletja v monetarno unijo.
• V zaporu
Palermo, New York in Siculiano. Bratje Cuntrera so izvirali prav iz tega mesteca, zelo tesno pa so bili povezani z »bratranci« družine Caru-ana in vplivnimi Corleončani. Za razliko od članov tolpe Caruana pa še nikdar niso okusili ječe. Družina Cuntrera je, skratka, v organizacijski
strukturi Cose nostre imela središčni pomen, saj je bila stičišče drugih pomembnih družin. Zelo možno je, da je tudi ona bila vpletena v zadnje krvave atentate na otoku, vključno zoper Falconeja in Borsellina. Da je imela izredno velik vpliv, potrjujejo izjave najvidnejšega med skesanci Tommasa Buscette, ki trdi, da so svojo mrežo čvrsto razpredli tudi v Kanadi.
Mnogi trdijo, da je aretacija bratov Cuntrera poslednja zmaga ubitega sodnika Falconega. Isto bi lahko trdili za ostale aretacije $ teh dneh. Edina škoda je, da so prišle malce prepozno.
Italija
tev. Poudaril je še, da naj bi pogajanja med sprtimi stranmi prihodnji teden v Ženevi trajala tako dolgo, do-ker ne bodo dosegli kakega napredka.
Sicer pa so Vanceu in Ownu vsi voditelji nekdanjih treh jugoslovanskih republik zatrjevali, da želijo končati vojno in da verjamejo v uspeh londonske konference.
Jugoslovnaksi premier Panič, ki dobro sodeluje s t. im. JA, pravi, da so zadnje enote zvezne vojske umaknili iz BiH že pred nekaj meseci. Hkrati se je izvedelo, da je Panič zamenjal oziroma imenoval pet novih ministrov v svoji vladi, na mesto nekdanjega zunanjega ministra Jovanoviča pa je imenoval nekdanjega veleposlanika SRFJ na Kitajskem Ilijo Džukiča. Predsednik ZKJ Čosič je po srečanju z Vanceom in Ownom izjavil, da je bil njihov pogovor zelo ploden in da so si zelo prizadevali, da bi se sporazumeli in našli rešitve, ki bi pripeljale do miru in bodo koristile vsem jugoslovanskim narodom. Čosič meni, da so »že na najboljši poti«. Panič, Owen in Vanče so po pogovorih podpisali skupno izjavo, s katero se vlada ZKJ obvezuje, da bo pospešila konec etnične vojne v Bosni in Hercegovini, da bo Beograd ustavil pošiljanje orožja v BiH in da bo demilita-riziral strateško pomemben hrvaški polotok Prevlako. Premier Panič je obljubil, da bodo prihodnji teden odprli avtocesto med Zagrebom in Beogradom. Srbski prdsednik Miloševič skupne izjave ni podpisal, a kot je dejal Cyrus Vanče, menda nanjo ni imel pripomb.
Kot rečeno, se je Vanče včeraj v Beogradu sestal s premierom ZKJ Paničem, generalpoklovnikom Životo Paničem, poveljnikom mirovnih sil Nambiarjem in pomočnikom povelj-
nika mirovnih sil za civilna vprašanja Thornbyjem. Govorili so o ustavitvi spopaov v BiH in še zavzeli za dosledno spoštovanje embarga za uvoz orožja v to državo. Posebni odposlanec ZN Cyrus Vanče je včeraj za britansko postajo BBC izjavil, da so prepovedi poletov vojaških letal nad ozemljem Bosne in Hercegovine šele razpravljajo in da niso sprejeli še nobene odločitve. Zamisel o razširitivi mandata mirovnih sil ZN v BiH je ocenil kot zelo dobro in dodal, da lahko novih šest tisoč vojakov pripomore k umiritvi razmer.
Združene države Amerike so sporočile, da bodo stopnjevale gospodarski in politični pritisk na vlado ZKJ. Pričakujejo namreč, da bodo sankcije kmalu omajale položaj Miloševiča in da se bo srbsko ljudstvo obrnilo proti njemu. Turški zunanji minister Četin pa je izjavil, da deklaracija o Bosni in Hercegovini, ki jo je sprejel Svet Evrope v Carigradu, pomeni korak bližje k vojaškemu posredovanju v Bosni in Hercegovini. Ena od točk deklaracije namreč pravi, da Svet Evrope podpira vse ukrepe, ki jih bo Varnosti svet OZN sprejel za ustavitev prelivanja krvi v BiH. Svet Evrope je obsodil etnično čiščenje, ki spominja na najtemačnejše trenutke evropske zgodovine. Prav tako ne bo priznal nobenih razmer, ki bi nastale kot posledica politike izvršenih dejstev. Generalnega sekretarja svetovne organizacije in VS pa poziva, naj ukreneta vse potrebno, da bodo poostrili ukrepe v skladu z določitvijo VS.
Varnostni svet bo, kot je napovedano, v ponedeljek razpravljal o razširitvi mirovnih sil v BiH. Nekatere države so namreč zaprosile za dodatno posvetovanje s svojimi vladami. Francoski veleposlanik na sedežu Svetovne organizacije Marimee je potrdil, da predlagana resolucija predvideva nadzor OZN nad vsem težkim orožjem vojskujočih se strani in blokado zradnega prostora nad BiH. Indija pa je sprožila vprašanje plačevanje enot, ki bodo povečale število pripadnikov Unproforja v Bosni in Hercegovini.
(NIA)
Vilenica
no vklaplja v današnje zaskrbljujoče razmere. V trenutku, ko se okrog nas rušijo imperiji, zidovi in vrednote, je tudi letošnja, morda ne najbolj živahna in prodorna, a prijetna in spodbudna Vilenica z vsem, kar se je v njej dogajalo, prispevala nekaj žlahtnih »drobcev, s katerimi bom podprl svoje razvaline«, kot je dejal T.S. Eliot v Pusti deželi in kot je bil moto letošnjega literarnega srečanja.
Nekaj pronicljivih misli je bilo izrečenih tudi na sami zaključni slovesnosti, med katero je predsednik Društva slovenskih pisateljev Dane Zajc izročil nagrado Jaroslavu Skruš-nyju, prevajalcu in prijatelju odsotnega Milana Kundere. Nagrajencu se
je poklonil tudi sežanski župan Ivan Vodopivec ter mu podaril umetniško sliko krajevnega slikarja Janka Kastelica. Sledil je zaključni literarni večer. Svoje poezije so brali Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Niko Grafenauer, Aleksander Peršolja, Jure Potokar in Veno Taufer, večer pa je še popestril nastop okteta Slovenski kantorji.
V dopoldanskih urah so se udeleženci letošnje Vilenice zbrali v Štanjelu na literarni matineji. Ob tej priložnosti so predstavili tudi slovenski prevod knjige lanskoletnega nagrajenca Vilenice Zbigniewa Herberta, mednarodna žirija pa je podelila priznanje Kristal Vilenice 92 madžarskemu pesniku Endreu Kukorelliju.
. Aisli
I!
0)
:;'Či Q)
•Z
■3 m
3
.2
ANGL
EMINA?
(I
zraven, a je bil še kako prisoten s srcem, kot priča njegovo zahvalno pismo, ki so ga gledališki igralci Tone Gogala, Vladimir Jurc in Alda Sosič prebrali na sinočnji slovesnosti. V njem je izpostavil tudi misel, da morajo majhni narodi postati varuhi ogrožene raznovrstnosti, kar se ideal-
šii
Tečaji angleščine vseh stopenj za otroke, dijake in odrasle, za univerzo, znanstvene, finančne in tehnične vede.
Materin jezik učnega osebja, ki je stalno na tekočem. Multimedialna učila.
Deželni center univerze Cambridge (UCLES IT015).
Center AISLI v Evropi.
Knjižnica, videoteka, videoklub, jezikovni laboratorij, učilnice in arhivi.
Izpopolnjevalni center za učno osebje.
Urnik tajništva: od ponedeljka do petka 8.30 - 20.00 neprekinjeno, ob sobotah 10.00 - 12.30.
V TRSTU, v Ul. Torrebianca 18, telefon 040/369.369 TRŽIČU, v Ul. Duca D'Aosta 16, telefon 0481/411.868 GORICI, Korzo Italia 17, telefon 0481/3.33.00 ________VIDMU, v Ul. Pulesi 4, telefon 0432/50.71,71____
Ul BRIT1SH SCHOOL w------------------------------------------
PONUDBA
TAKOJŠNJA
DOBAVA
iaf/mcessionarjci
Escort		cenik	ponudba
E 1.6 CLX 3P.	L.	16.392	L. 14.392
1.4i CLX 5p. CAT.	L.	18.121	L. 15.600
1.8i GHIA 5p. 16V CAT.	L.	20.021	L. 17.300
2.0 RS 16V CAT.	L.	25.637	L. 22.000
E 1.8i cabrio CAT. 130cv	L.	29.388	L. 25.388
		• c e	j n a x
Sierra
2.0 T.C. 4p.
2.0 T.C.S.VV.
2.0 G.T. 4p. CAT. 2.0 G.T. S.W. CAT.
cenik ponudba
L.	21.802	L.	18.500
L.	23.374	L.	19.900
L.	23.590	L.	21.600
L.	24.685	L.	22.200
Orion
1.6 CLX 1.6i GHIAS.i.
1.8i GHIA16V CAT.
cenik	ponudba
L.	17.607	L.	15.200
L.	19.828	L.	17.000
L.	20.759	L.	17.900
■lil
1|
m
cena x 1.000 ključi v roke
Pred deželnim kongresom PSI in organizacijsko konferenco komisije
Slovenski socialisti o prenovi stranke in manjšinski zaščiti
TRST — Na sedežu tržaške federacije se je v četrtek zvečer pod vodstvom koordinatorja Rudija Pavšiča sestala Slovenska deželna komisija PSI, da bi razčlenila nekatera vprašanja v zvezi z bližnjim deželnim kongresom PSI in pripravo na organizacijsko konferenco same komisije.
Člani deželnega vodstva slovenskih socialistov so najprej poslušali poročilo tržaških kolegov, ki so se dan prej sešli na pokrajinskem aktivu. Na njem so se domenili o pripravi pokrajinske konference, ki naj bi jo izpeljali meseca oktobra, ter o vrsti vprašanj, ki zadevajo zdajšnjo tržaško stvarnost. Tako so vzeli v Pretres vprašanje sestave rajonskih svetov in samega odnosa znotraj stranke, predvsem kar zadeva prizadevanja za njeno reorganizacijo.
Na seji deželne komisije so spregovorili najprej o vrsti pobud, ki prihajajo predvsem iz baze, da bi stranki vrnili tisti socialno-reformistični naboj, ki Predstavlja značilnost PSI. Negativno volilni izidi in Predvsem škandali s podkupninami so stranki zadali dokajšen udarec in ji odvzeli potrebno verodostojnost. Tudi po mnenju slovenske komisije je treba stopiti na pot prenovitve in bližnji deželni kongres naj bi predstavljal prvo etapo v to smer.
Na njem naj bi podprli tudi dokument, ki ga pripravlja slovenska komisija, v katerem se izpostavlja vlogo tega organa, ko gre za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti, kot tudi odnosa do Slovenije.
O tem bo tekla beseda tudi na organizacijski konferenci komisije, ki bo konec oktobra v Trstu. Na njej pa naj bi prišla do izraza vrsta vprašanj, ki so vezana na dejavnost komisije, na njeno avtonomijo in vlogo znotraj stranke.
V	okviru stikov s sorodnimi strankami se bodo člani komisije v kratkem sešli s predstavniki nekaterih strank v Sloveniji, obenem pa bodo stopili v stik tudi z zastopniki samega državnega vodstva, da bi jih pobliže seznanili s problematiko naše narodnostne skupnosti.
V	sklepnem delu srečanja je tekla beseda o enotnem zastopstvu, predvsem kar zadeva uskladitev pobud, ki so pomembne za celotno našo skupnost. Komisija je imenovala tudi svojega predstavnika v delovni skupini zastopstva, ki bo skrbela za zaščitni zakon.
Člani komisije so nazadnje ocenili zadevo okoli ukinitve seminarja za slovenske šolnike ter se seznanili s postopki, ki naj bi prispevali k odpravljanju nastalih težav.
Hrvaški
ambasador
obiskal
Crozzolija
TRST — Predsednik pokrajinske uprave Dario Crozzoli je včeraj sprejel ambasadorja republike Hrvatske v Italiji in v Avstriji Tihomira Filipoviča. Diplomatski predstavnik je gostitelja seznanil s trenutnim položajem na Hrvaškem in podčrtal potrebo po okrepitvi vsestranskih vezi med Zagrebom in Rimom, Crozzoli pa mu je obrazložil napore pokrajinske uprave pri utrditvi mednarodne vloge Trsta.
Na sestanku je tekla konkretno beseda predvsem od odnosih med tržaškim in hrvaškimi pristanišči, o cestnih povezavah med Italijo in Hr-vatsko in tudi o kulturnih odnosih med obema stvarnosti-ma. Sogovornika sta izrazila potrebo po večjem sodelovanju med tržaško in reško luko.
Poletna mednarodna šola v Gorici in na Brionih
GORICA — Na pobudo zavoda ISIG se bo začela jutri ob 9. uri na goriški Trgovinski zbornici Poletna mednarodna šola na temo »Problemi nove Evrope«. »Študentje« so znanstveniki iz Rusije, Poljske, Madžarske, Ukrajine, Bolgarije in raznih evropskih držav ter Italije. Dne 18., 19. in 20. septembra bo na Brionih (21. t. m. pa v Gorici) mednarodno zasedanje na temo »Etnije, meje, Evropa«, a istočasno - 20. septembra - in ravno tako na Brionih bo na vrsti okrogla miza z naslovom »Kakšna bodočnost za italijansko manjšino v Istri«. Dne 26. t. m. bo v Gorici sledila mednarodna razprava o »mednarodni solidarnosti in nacionalni suverenosti« z udeležbo številnih tujih bivših ministrov in nekdanjega generalnega vicesekretarja OZN Gi-andomenica Picca.
V sežanski občini 800 pribežnikov
SEŽANA — Na Sežanskem je že blizu 800 beguncev - okoli 300 v zbirnem centru na Kozini in 482 pri družinah. Po besedah sekretarke OO RKS Sežana Irene Husu primanjkuje beguncem Pralnih praškov, detergentov in sredstev za osebno higieno (šamponi, mila idr.), a begunci so odvisni prav in samo od humanitarne pomoči prebivalcev. Za begunce v zbirnem centru na Kozini je dobro poskrbljeno, saj imajo zagotovljene tri obroke hrane dnevno, vzgojiteljice Pa pomagajo predšolskim otrokom, begunci pri družinah pa dobijo le en prehrambeni paket na mesec - za pet oseb - a še ta je skromen. Ker pa je tudi za ostalo prebivalstvo vedno večja socialna stiska, je čutiti pritiske s strani beguncev v zbirni center, ki pa žal tega ne zmore. Zato potrebujejo še vedno pomoč, zlasti v hrani in higienskih Potrebščinah. (O.K.S).
Njena delegacija je obiskala Bor ožijo
Skrb rimske vlade za begunce iz BiH
SAVUDRIJA — Pred nedavnim je delegacija italijanske vlade obiskala taborišče za begunce v Boroziji pri Savudriji. Tam že od konca maja prebiva približno 1.600 beguncev, od katerih jih je največ prišlo iz Bosne in Hercegovine. Zbirni center so postavili s pomočjo strokovnjakov italijanske civilne zaščite in v sodelovanju z vojsko, posebno zainteresiranost pa je pokazal italijanski generalni konzul v Kopru Luigi Solari.
Na otvoritvi je sodelovala tudi Maria Pia Fanfani. Ze v kratkem pa bo treba zaradi prihajajoče jeseni in zime za 1.600 beguncev, ki so doma ostali brez vsega, ustrezneje poskrbeti.
V begunskem centru v Boroziji se trenutno nahaja tudi nekaj deset italijanskih skavtov, ki v okviru humanitarne organizacije »Modri galeb« za najmlajše vsak dan organizirajo najrazličnejše igre, plese, pesmi, športne aktivnosti in plavalne tečaje.
Voditeljica zbirnega centra Ljubica Štajner nam je povedala, da je delegacija italijanske vlade, ki je v teh dneh obiskala Borozijo, napovedala, da naj bi že v naslednjih tednih preuredili objekte, ki jih je na reškem področju zapustila jugoslovanska armada v Klani, Crik-venici in v bližini Opatije.
Delegacija je po njenih besedah tudi zagotovila, da bo Italija tudi v bodoče skrbela za begunce iz Borozije in jih pred nastopom bolj hladnega in deževnega obdobja preselila v primernejše objekte.
J y	ENNIO OPASSI
Prihodnji četrtek popoldne na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici
Hvalevreden posvet o »pravicah in dolžnostih davkoplačevalcev«
»Pravice in dolžnosti davkoplačevalcev v primeru kontrole davčnih oblasti« je naslov zanimivega posveta, ki ga za četrtek popoldne ob 17.30 v prostorih Trgovinske zbornice v Gorici prirejajo Mladi podjetniki Združenja malih in srednjih industrij s sponsorizacijo goriške Kmečke banke.
Davčne kontrole so prava bojazen vseh podjetnikov. Pogosto imajo ti občutek, da jih davčne oblasti imajo za prave utajevalce in kontrole, tudi zaradi obsežnega števila predpisov, večkrat otežkočijo ali celo ustavijo normalno delovanje podjetja, ki je v teh težkih gospodarskih časih že itak zahtevno in zapleteno. Davčni uradi se teh preblemov sami zavedajo in skušajo svoje delo opravljati na najboljši način, čeprav se sami pogostoma srečujejo s preštevilnimi novimi zapletenimi zakonskimi predpisi.
Kako naj se podjetnik obnaša v takem primeru? Katere so njegove pravice in katere njegove dolžnosti? Tem važnim in pogosto nerešenim vprašanjem želijo mladi goriški podjetniki odgovoriti prav s tem posvetom. Pogostoma je odnos med državnimi organi (finančna straža, urad IVA, davčna uprava) in davkoplačevalci nejasen in celo
dvomljiv: nejasnosti, nejevolja in spori so na dnevnem redu. Medsebojno srečanje pa je najboljša priložnost za vzpostavitev jasnih in korektnih odnosov.
V tem duhu so mladi podjetniki goriške API stopili v stik z davčnimi oblastmi in se zmenili za skupno srečanje, ki je zaradi obsega celotne zadeve kaj kmalu preraslo v javni posvet. Pristojne oblasti so se temu vabilu hitro odzvale, tudi zato, ker je za nje same ta odnos izredno važnega pomena. Zavedajo se namreč, da s skupnim, korektnim odnosom lahko dosežejo pomembnejše in učinkovitejše rezultate. Mladim podjetnikom so svojo prisotnost na posvetu zagotovili sami vrhi goriških davčnih uradov. Svoje posege bodo poleg uvoda Diega Fio-reja, predsednika goriških mladih podjetnikov pri API-ju, imeli še podpolkovnik Sal-vatore Penza, poveljnik finančne straže v Gorici, Salvatore Arena, direktor urada IVA v Gorici, dr. Ettore Romoli, predsednik pokrajinske zbornice komercialistov in en višji uradnik davčne uprave iz Gorice.
Zveneča imena torej, ki bodo lahko pojasnila številne dvome v razpravi. (AWS)
Srečanje harmonikarjev se je prav lepo obneslo
i   L,T inhorna Q9 in ŠtPvi
qvP°STOJNA — v Rakovem kocjanu, znamenitem naravnem Parku, ki ga večina ljudi zamenja S škocjanskimi jamami, je bilo Prejšnjo nedeljo srečanje harmonikarjev treh dežel, ki ga je prire-ilo društvo ljudskih godcev M°lk iz Unca.
Srečanja se je udeležilo 43 harmonikarjev na diatonično harmo-niko iz raznih krajev Slovenije, ?ajveč pa jih je bilo iz Notranjske, rimorske in tudi zamejstva. Tudi 0 srečanje je potrdilo dejstvo, da harmonika še vedno priljublje-ni ljudski inštrument, po katerem ne segajo le starejše generacije, ampak tudi mladi se navdušujejo Za Igranje nanj. In tudi poletje, ko le sicer čas dopustov, ni bilo za - dce	V
času
--'-uo UU^UOLDV, lil
9°dce mrtva sezona, saj so
pridno vadili in se udeleže-
v tem
Atanv VdU.111 lil d c
ah raznih srečanj, kot tudi tekmovanj. Prav v tem času so potema izbirna tekmovanja za Zlato
harmoniko Ljubečna 92 in številni, ki so sodelovali na srečanju harmonikarjev v Rakovem Škocjanu, so nastopili tudi na tradicionalnem tekmovanju za Ljubečno.
Programu, ki je trajal dve uri in pol in v katerem je vsak izmed udeležencev zaigral po eno pesem, je prisostvovalo veliko ljubiteljev lepih melodij. Obiskovalci pa so lepo sončno vreme izkoristili tudi za izlete v naravo, ogled presihajočega Cerkniškega jezera, Slivnice, znane po čarovnicah že iz Valvazorjevih časov, in nenazadnje tudi velikega in malega naravnega mostu v Rakovem Škocjanu. Vsak nastopajoči pa je prejel praktično nagrado, ki jo je oskrbel organizator.
Pred novim letom bodo zopet organizirali podobno srečanje godcev, ki bo tokrat v Postojni.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
V Casaccu razstava o magiji
CASACCO - Vse, kar sodi črni in beli magiji, bo na ogled danes v prostorih hotela Park v Casaccu blizu Tricesima.
Svojstvena pobuda, ki je prva v treh Benečijah, poteka v organizaciji dveh "priznanih deželnih čarovnikov" Giulia Croatta Jz Ahtna in Franca Friulija, bolje poznanega z vzdevkom Alef.
Prireditelji zagotavljajo, da bodo obiskovalci sejma magije Prišli na svoj račun in prisostvovali različnim "čudežnim dogodkom. Prostori hotela bodo odprti med 10. in 21. uro. (R P )
E N TE FIERA UDINE ESPOSIZIONI
39. VSEDRŽAVNA RAZSTAVA
ČASA MODERNA
(SODOBNO STANOVANJE)
V^četrtek prvi dan pouka na ostalih šolah
Ze jutri začetek pouka na poklicnem zavodu
(Foto Križmančič)
Po poletnem, za učence in dijake gotovo prekratkem počitniškem intermezzu, bodo šole ta teden spet odprla svoja vrata našim šolarjem. Resnici na ljubo so jih že prvi dan meseca, ko so v učilnice sprejele dijake, ki so si na popravnih izpitih pridobili pravico do prehoda v višji razred. Nekatera šolska poslopja bi morala že v prvem tednu septembra gostiti šolnike na tradicionalnem seminarju, a jim je površni funkcionar ministrstva za šolstvo protizakonito zaprl vrata.
No vse kaže, da bo šlo ta teden zares. V četrtek se bo na šolah vseh stopenj in vrst začel pouk. Tako je praviloma odredil že pred časom deželni šolski skrbnik za našo deželo. Ker pa ima vsako pravilo tudi svojo izjemo, bo to obveljalo tudi za začetek letošnjega šolskega leta. Že jutri bodo namreč stopili med šolske klopi dijaki poklicnih zavodov. Med njimi bodo seveda tudi dijaki slovenskega poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jožef Stefan, ki ima svoje prostore na območju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Ostali si bodo privoščili še tri dni počitka.
Pogovor s predsednikom Finporta Perellijem
Gorbačov naredil globok vtis na tržaško delegacijo
v kmetijstvu, ki je bilo najbolj prizadeto. Rusija in druge bivše sovjetske republike bi se morale približati Evropi, vendar jih pri tem, po mnenju Gorbačova, Amerika ovira, saj se boji, da bi Evropa v daljši perspektivi postala premočna.«
Od česa je to po vašem mnenju odvisno?
»Imam vtis, da se v nekdanji Sovjetski zvezi dogaja to, kar se dogaja, v manjši meri, v Sloveniji in v državah, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije. Stranke in ljudje, ki so prevzeli odgovornost v svoje roke nimajo dovolj politične kulture, da bi lahko uspešno vodili preobrazbo.«
Ali je bilo mogoče iz pogovora z Gorbačovom razbrati, kateri so njegovi načrti?
»Mislim, da se bo ukvarjal s politiko tudi v bodoče. Sedaj menda skuša povezati razne stranke v raznih republikah in ustvariti enotno politično formacijo, ki bi se zgledovala po velikih zahodnih zmernih levičarskih strankah. Za nekdanjo Sovjetsko zvezo pa načrtuje federacijo po ameriškem vzoru.«
Kaj meni Gorbačov o sodelovanju z Italijo?
»Gorbačov se zelo rad spominja na obisk v Rimu in Milanu, kjer je bil leta 1990 in kjer so ga občani zelo toplo dočakali. Meni, da mora imeti Rusija z Italijo privilegirane odnose, zelo verjetno bo prišel na obisk prihodnje leto, ko bo morda obiskal tudi Trst, saj ga je delegacija izrecno povabila.«
Sestanek tržaške delegacije z Gorbačovom, ki se je pravkar vrnil z dopusta, je trajal dobro uro. Vtis, ki so ga po pogovoru imeli njeni člani je, da Gorbačov sploh ne misli opustiti aktivno politično udejstvovanje, temveč da čaka le na ugodno priložnost, da bi se vrnil na svetovno politično prizorišče. Sicer pa se bo en del tržaške delegacije vrnil domov že danes, drugi, bolj gospodarskega značaja, pa bo ostal v Moskvi do ponedeljka, saj bodo v ruskem glavnem mestu podpisali tudi nekaj sporazumov. Pri tem je treba reči, da so ruski sogovorniki pokazali največ zanimanja za iztovor bombaža v Trstu ter za poseben tečaj za menedžerje, ki bi ga organizirali v Moskvi.
Pogovor zapisal	I.F.
Po sestanku, ki ga je tržaška gospodarska delegacija, trenutno na obisku v Ruski federaciji, imela z nekdanjim predsednikom SZ in tajnikom sovjetske partije Mi-hailom Gorbačovom, smo stopili v stik s predsednikom finančne družbe Finporto Alessandrom Perellijem, ki nam je podrobneje orisal pogovor s človekom, ki je popeljal nekdanjo Sovjetsko zvezo iz enoumja in diktature v demokracijo.
Kakšno je mnenje tržaške delegacije o poteku srečanja z Gorbačovom?
»Srečanje z Mihailom Gorbačovom je naredilo na vse člane naše delegacije zelo velik vtis,« pravi Perelli, »saj gre za eno najvidnejših političnih osebnosti v tem stoletju.«
Kako ocenjuje Gorbačov zadnje dogodke v nekdanji Sovjetski zvezi in katere so po njegovem mnenju perspektive, ki jih imajo republike, ki so nastale po razpadu SZ?
»Gorbačov je izrazil zelo hude kritike na račun ruskega predsednika Jelcina in glede splošnega stanja v Rusiji in v drugih republikah. Nekdanji velikan, nekdanja velesila je v razsulu, narod pa plačuje odločno predrago vse storitve, ki jih ima na voljo. Vsem republikam grozi grozna recesija, v nevarnosti pa so tudi demokratične svoboščine, ki so jih v tem času dosegli. Še zlasti skrbi stanje
Dijaški dom Srečko Kosovel danes odpira vrata novemu šolskemu letu
Danes odpira Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu svoja vrata šolskemu letu 92/93 in začenja tako svoje 46. leto delovanja.
V	letih svojega delovanja se je Dom prilagajal potrebam Slovencev v Italiji in družbe, ki ga obdaja. Tako je odstopil del svojih prostorov Slovenskemu deželnemu zavodu za poklicno izobraževanje, ki bo v tem šolskem letu uredil v poslopju stare vile čedne in funkcionalne šolske prostore. Vila je danes dejansko že dobesedno prazna, brez oken in podov, obdajajo jo samo glavni zidovi.
Iz nje so selili Slovenski občinski vrtec v sosednjo novejšo stavbo, kjer bo ravnotako lepo, mogoče še lepše.
V	Dom se je letos vpisalo 33 osnovnošolcev, ki bodo iz slovenskih mestnih šol hodili v Dom na po-šolski pouk; 24 srednješolcev in 37 višješolcev ter 57 univerzitetnih študentov.
Vzgojitelji so začeli s pripravo na šolsko leto s tradicionalnim strokovnim seminarjem za zamejske domove v Murski Soboti. Vzgojitelji so imeli razna srečanja na narodnostno mešanem prostoru tako v Republiki Sloveniji kot v Republiki Madžarski in primerjali stopnjo sožitja in pripravljenost oblasti, da ga razvijajo. Obiskal jih je slovenski minister za šolstvo dr. Slavko Gaber, ki se bo pri deželnih in centralnih oblasteh v Rimu zavzel za probleme domov v Trstu in Gorici, pa tudi pri avstrijskih oblasteh za Korošce.
Dom je torej na novo preurejen in urejen, poln cvetja in mladih, ki se bodo kar gnetli, saj jih bo dnevno redno prisotnih nad 170. Pedagoško in tehniško osebje Doma, je ob pomoči nekaterih gojencev in posegih raznih obrtnikov, vložil veliko dela, da bo lahko opisano slovensko mladinsko središče sredi Trsta prijetno, vabljivo, vzorno.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev Trst
obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Vilo Manin na ogled razstave Zlato in zakladi Evrope v sredo, 16. septembra. Vpišete se lahko na sedežu društva v Ulici Cicerone 8.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 20. t. m., strokovno vodeni izlet po Naravnem rezervatu Strunjan in po Solinarskem muzeju v Krajinskem parku sečoveljskih solin. Vodila ga bosta geograf dr. Boris Križan in biolog Robi Turk. Zbirališče in odhod ob 8.30 pred sodno palačo v Trstu, oziroma pri avtobusni postaji v Strunjanu ob 10. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prisrčno vabljeni člani in prijatelji društva.
SK Devin ima na razpolago še nekaj prostih mest za štiridnevni izlet v Miin-chen (Oktoberfest). Odhod bo v petek, 18. t. m., ob 5.30 z Opčin. Za vpisovanje in informacije tel. na st. 200236.
Kapelica Kraljica miru na KATINARI
Danes, 13. septembra, v počastitev Kraljice miru (53. obletnica) se bo pri kapelici vršila sv. maša ob 9.30.
Marija - mati Cerkve in duhovna mati vsake krščanske družine
44. MARIJANSKI SHOD
na Opčinah danes, 13. septembra, ob 15.30 z zbranostjo v cerkvi, s procesijo po vasi in mašo na prostem.
Shod bo vodil novi škofov vikar za Slovence v Trstu g. Franc Vončina. Pri shodu in procesiji bo sodeloval pihalni orkester Breg, ki ga vodi Renzo Muscovi. Da bo shod uspel, ga podprimo z molitvijo, s sodelovanjem in prisotnostjo!
Za starejše bodo na razpolago sedeži.
V otroških vrtcih Občine Devin-Nabrežina se jutri začenja pouk
Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da se bo pouk v občinskih otroških vrtcih v Šempolaju, Nabrežini, Mavhinjah in Devinu, začel že jutri.
Prve dni bo pouk potekal s sledečim urnikom: od 14. do 18. septembra - od 8. do 12. ure brez kosila; od 21. do 25. septembra - od 8. do 13. ure s kosilom; od 28. septembra dalje popolni pouk.
V prvem obdobju odprtja občinskih otroških vrtcev, ko ne bo kosila, ne bo poskrbljena malica. Starši bodo morali za to poskrbeti sami.
KUD MAGNET gledališka skupina VOCI LONTANE
iz Milana
Ozri se v gnevu
J. Osborne
Od 15. do 20. septembra ob 21. uri v Domu Alberta Sirka v Križu.
PETA RAZSTAVA
oziroma sejem značilnih kmetijskih pridelkov Krasa v GROCANI
v soboto, 19., od 16. do 1. ure, in v nedeljo, 20. t. m., od 10. do 1. ure.
Oba dneva bo odprta državna meja.
V zgoniški občini se bo šolsko leto v otroškem vrtcu v Gabrovcu začelo v četrtek, 17. t.m. Prva dva dni bodo malčki odšli domov takoj po kosilu, že od naslednjega tedna dalje pa bo reden pouk stekel s polnim urnikom. Občinska uprava bo tudi letos poskrbela za prevoz otrok s šolabusom, ki bo vozil skozi posamezne vasi po ustaljenem urniku. Podobno kot v zadnjih nekaj letih, lahko starši pripeljejo otroke v vrtec že od 7.30 dalje.
B.S.
ŠD Primorec Trebče
organizira
Športni praznik v Griži
13. t. m.
Na 1. memorialu Marčela Kralja v nogometu sodelujejo ekipe: Costalunga, Fortitudo, San Canzian in Primorec.
Delovali bodo dobro založeni kioski z jedmi na žaru in pijačo. Zvečer glasba.
kino
ARISTON - 18.30, 20.15, 22.00 In the Soup, r. Alexander Rockvvell.
EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Fratelli e sorelle, r. Pupi A vati, i. Franco Nero.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 Mio cugino Vincenzo, r. Jonathan Lynn, i. Joe Pešci.
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Poliziotti in blue-jeans, i. Christian Slate.
NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Moglie a sorpresa, i. Steve Martin.
NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15,
22.15	VVhite Sands - Tracce nella sab-bia, i. M. Rourke, W. Dafoe.
NAZIONALE IV - 16.30, 18.40, 20.30,
22.15	Nero, i. S. Castellitto, C. Caselli.
GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Batman il ritorno, i. M. Keaton, M. Pfeiffer.
MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.00 La mano sulla culla.
LJUDSKI VRT - 21.00 Tutto pud accade-re.
EDEN - 15.30, 21.30 Stretto, bagnato ed infuocato, □□
CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 Fusi di testa, i. Dana Carvey, Rob Lowe.
LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.00, 22.00 Fer-ro & seta.
ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 E ora qu-alcosa di completamente diverso, r. I.
Macnaughton.
RADIO - 15.30, 21.30 Taboo IV - il trion-fo del vizio, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
koncerti
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
V	petek, 18. t. m. , ob 20.30 (red A) bo v gledališču Rossetti koncert zbora in orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lii Jia, pri klavirju Bernd Glemser. Na programu Rachmaninov, Schumann.
Ponovitev koncerta v soboto, 19. t. m., ob 21. uri v Vidmu - Športna palača Carne-ra.
Gledališče Rossetti
V	nedeljo, 27. t. m., ob 21. uri bo na
sporedu dobrodelni koncert ob 150-letni-ci banke Cassa di Risparmio di Trieste. Pod vodstvom Riccarda Mutija bo nastopil Filharmonični orkester milanske Sca-le. Na programu Busoni, Casella, Faure, Debussy.
Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
Avditorij Muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
V	nedeljo, 20. t. m. bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz prvi koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. Nastopil bo klavirski duo EMANUELA BEL-LIO in MASSIMO SOMERZ1.
Koncerti bodo trajali do 13. decembra.In-formacije, abonmaji in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita.
Miramarski park
Glasbeni sprehodi
Danes ob 15.30 bo s pričetkom pri Labodjem jezeru koncert orkestra Opera giocosa Furlanije-Julijske krajine. Pod taktirko Severina Zannerinija bodo izvajali Dragonettijeve, Barberjeve, Bocche-rinijeve in Tartinijeve skladbe.
Štivanska cerkev
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bo v .
štivanski cerkvi na sporedu koncert čembalistke SILVIE RAMBALDI. Na programu Vivaldi in Bach.
Repentabrska cerkev
Danes ob 18. uri prvi koncert ciklusa stare glasbe, ki jih prireja Gallus Con-sort in Deželni sedež RAI pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine. Nastopili bodo člani skupine Gallus Consort, s katerimi bosta sodelovala violinista Gian Domenico Busato in Pietro Zazzetta. Na programu Tartini, Stetke, Blavet in Prow.
gledališča
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče F-Jk
Gledališka sezona 1992/93: pri osrednji blagajni v Galeriji Protti (urnik: 9-12.30, 15.30-19; ob praznikih 9-12.30; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 (urnik: 12-15.30, 16.30-20; tel. 54331) lahko vpišete ali potrdite abonma za gledališko sezono 1992/93.
Jutri ob 18. uri bo v fojerju gledališča Rossetti srečanje z dijaki in profesorji tržaških šol.
Miramarski park
Do vključno 15. septembra se bodo vrstile predstave LUČI IN ZVOKI.
Ponovitev v torek, 15. t. m., ob 21. uri predstava v angleščini in ob 22.15 v italijanščini.
Gledališče Cristallo
La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blahajni UTAT v Pasaži Protti, na sedežih sinda-katov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono. Potrditev starih abonmajev do 21. septembra.
KUD MAGNET
V domu A. Sirk v Križu bo v torek, 15. t. m., ob 21. uri, v sklopu večerov AMATEATER, ki jih organizira KUD Magnet, gostovala gledališka skupina VOCI LONTANE iz Milana s predstavo OZRI SE V GNEVU J. Osborna. Ponovitve do nedelje, 20. septembra.
čestitke
Ob lepem jubileju kličemo noni VLASTI še na mnoga leta! Mitja, Branko in vsi, ki jo imamo radi.
Pred 25 leti sta stopila na skupno življenjsko pot GRAZIELLA in FRANKO ZERJUL. Ob lepem jubileju jima iskreno čestitata in voščita vse najboljše družini Slama in Zobec.
Danes se vzameta NATUŠKA in FRANKO. Vse najboljše in veliko veselja jima voščita Veronika in Breda.
razstave
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul-
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
Pri Briščikih 9/A je odprta umetnostna galerija in razstava umetnostne obrti v kraškem marmorju PAVLA HROVATINA.
V	galeriji Costanzi je do 18. t. m. odprta skupinska razstava, na kateri razstavljajo svoja dela D ANINO BOŽIČ, MAJA FRANKOVIČ, KLAS GRDIČ, MAURO STIPANOV in GORAN ŠTI- . MAC. Urnik: 10-13, 17-20, ob praznikih 10-13, zaprta ob ponedeljkih.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, bodo jutri, 14. t. m, ob 18. uri odprli razstavo slikarke M-GABRIELLE PELIZZON SEGALLA na temo "Amazzonia". Razstava bo na ogled do 3. oktobra.
V	zborni dvorani in knjižnici pedagoške fakultete, Ul. Tigor 22 je na ogled do 15. novembra razstava starih zemljevidov Italije in sveta z naslovom "Imag° mundi et Italie".
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bodo v četrtek, 17. t. m., ob
18.30	odprli razstavo slikarke Lucie GHP RARDI. Razstava bo na ogled do 30. septembra vsak dan od 9. do 13. ure, ob nedeljah zaprto.
Jutri seja pokrajinske skupščine
Na Pokrajini brez dogovora o novi koaliciji
Konec proslav ob 10-letnici ustanovitve
Zavod združenega sveta o nekdanji Jugoslaviji
Pokrajinski svet ima jutri na dnevnem redu izvolitev predsednika in novega odbora, sklepov pa gotovo ne bo, ker ni nihče predstavil tako imenovane konstruktivne nezaupnice in seznama novih upraviteljev. Današnja seja bo torej najbrž posvečena izključno razpravi o političnem položaju, začela pa se bo s poročilom predsednika Crozzolija, ki bo utemeljil svoj formalni odstop, posledica odločilne podpore skrajne desnice.
Pogajanja za izvolitev novega Pokrajinskega odbora se sploh še niso začela, Crozzoli pa na osnovi zakona o reformi krajevnih uprav ne more več preklicati svojega odstopa. Uprava je sad sodelovanja med KD, PSI in LpT, nekateri Pa bi to koalicijo radi razširili še na liberalce, republikance, zelene in Demokratično zvezo. Te stranke so svoj čas že sedle za pogajalsko mizo in po napornih razgovorih tudi dosegle okvirni sporazum o sedemstrankarski upravi, potem Pa se je vse skupaj razbilo, tako da je bilo za Crozzolijevo izvolitev odločilna podpora MSI.
Predsednik je odstopil 20. avgusta, takoj po uradni prisegi na Prefekturi. To ga je stalo tudi sodno prijavo in sodni postopek, saj nekateri menijo, da je Crozzoli z odstopom, ki ga je napovedal po izvolitvi, storil kaznivo dejanje. Sodna preiskava pa tega do sedaj še ni ugotovila.
Z javnim soočanjem o položaju v bivši Jugoslaviji so se včeraj na Pomorski postaji končale proslave in prireditve ob 10-letnici devinskega Zavoda združenega sveta. O jugoslovanski stvarnosti sta med drugim spregovorila univerzitetni profesor Jože Pirjevec, ki je obnovil zgodovino jugoslovanskih narodov, sedanji položaj na Balkanu pa je bil predmet posega novinarja RAI Fulvia Molinarija. Častni gost razprave je bil angleški diplomat Fitzroy Maclean, ki je svoj čas zastopal Curchilovo vlado pri jugoslovanskem predsedniku Titu. Uvodnim poročilom je sledila razprava po delovnih komisijah z udeležbo številnih strokovnjakov in novinarjev, ki se neposredno ukvarjajo z jugoslovansko realnostjo.
Kot rečeno, je devinski zavod z včerajšnjo pobudo o bivši Jugoslaviji sklenil praznovanja o desetletnici ustanovitve. Obračun proslav je kar se da pozitiven, vse prireditve pa so dokazale, da je ugledna devinska šola globoko vraščena v tržaško stvarnost in pozorna tudi do različnosti, ki so sestavni del našega prostora.
Na sliki (foto Magajna) profesor Pirjevec govori na včerajšnji razpravi na Pomorski postaji.
Številne pobude ob 90-letnici priljubljenega prevoznega sredstva
Še na mnoga leta openski tramvaj!
Tržačani so zelo navezani na openski tramvaj, ker ga smatrajo kot nekaj lepega, pomembnega, ki razlikuje naše mesto od drugih; pri tem Pu so še ponosni, da predstavlja prav ta tramvaj s svojo že 90-letno z9odovino, privlačno točko za številne turiste, ki se ustavljajo v Trstu.
Leta 1902, ko so uvedli tramvaj, je predstavljal edino zvezo Krasa lJ} njegovih vasi z mestom. Njegovi prvi uslužbenci so bili v glavnem Kraševci, z njim so vozile mleko in svoje pridelke v Trst tudi naše žene ln dekleta.
O vsem tem priča - čeprav ni omenjen delež, ki so ga dali prav sJovenski uslužbenci temu tramvaju - razstava, ki so jo 90-letnici na čast včeraj dopoldne odprli v prostorih Železniške postaje pri Sv. An-
Otvoritev je privabila številne občane, le-te pa so se udeležili tudi Predstavniki oblasti. Razstava je zelo zanimiva; med drugim si lahko obiskovalci ogledajo enega prvih tramvajev štev. 6, ki je tedaj vozil s lr9a Caserma (sedanji Trg Oberdan) preko Škorklje, s še nekaterimi Postajami do Opčin ter bogato zbirko starih in novejših fotografij.
Prvi način vlečnice se je imenoval »cremagliera« in je predstavljal Prvo električno napravo v času avstroogrske monarhije. Leta 1927-28 so v,ečnico spremenili. Neko podjetje iz bližine Lucerna je napravilo po-'fSern drugačen način vleke tramvaja proti Opčinam, ki je v glavnem udi danes v veljavi - seveda z nekaterimi popravki.
, Iz leta 1902 je dogodek, ko je openski tramvaj iztiril, se zabil v bhžnjo hišo, ker so mu popustile zavore. Takratni tržaški glasbenik lJfa /e ta dogodek izkoristil, da je zapisal tisto veselo »E anche tram de Ptina«, ki jo Tržačani še danes radi prepevajo.
Na razstavi so dokumenti, ki kažejo, kako je openski tramvaj zamenjeval svojo upravo. Od leta 1961 ga je upravljala tržaška občina, 1. njQUaria pa je tramvaj prešel v upravo podjetja ACEGAT - seda-
Ker je bil na začetku svojega delovanja tramvaj edino sredstvo, ki le povezovalo Trst s Krasom, je bil ob nedeljah in praznikih pravi aval meščanov, ki so si želeli izleta na Kras s tem prevoznim sred-... vbm, ki ga lahko doživljamo kot tramvaj ali pa tudi kot vlečnico, nkrat je tramvaj vozil tudi bolj pogosto, zato pa je dalj časa »počivah a °Pčinah in v mestu.
Razstava, ki bo še odprta, je prav gotovo zelo zanimiva za vse, Prav gotovo tudi za šole.
N. L.
Na sliki (foto Maganja) utrinek z včerajšnje otvoritve razstave na &tari železniški postaji.
Tudi na Opčinah obeležili 90-letnico
Povsem razumljivo je, da so proslave 90-letnice delovanja openskega tramvaja potekale tudi na Opčinah in da so se v ta praznovanja brez kakršnihkoli razlik v naj lepšem prijateljskem vzdušju združili slovenski in italijanski prebivalci Opčin. Ob 17.30 je skupina hodačev, prijateljev openskega tramvaja, opravila na čast obletnici hojo od mladinske vasi Villaggio del fanci-ullo do Prosvetnega doma na Opčinah, ki je bila dolga 5 km. Opravilo jo je okrog 150 tekmovalcev, prvi pa so prišli na cilj že v 17 minutah.
Takoj za tem je bila v predprostorih Hranilnice in posojilnice kratka svečanost, s katero so odprli razstavo o openskem tramvaju, ki pa je bila povezana tudi s kratkim kulturnim programom. Tu je v imenu Hranilnice spregovoril predsednik Pavel Milič, ki je med drugim dejal: »Ob ustanovitvi tramvaja so Openci oziroma Jusarski odbor podarili openskemu tramvaju teren, ki gre od Obeliska do Banov. In to družbi Piccole Ferrovie.« Ta je priznala Opencem poseben popust na vožnjah, ki je bil v veljavi dolga leta, doker niso Piccole Ferrovie prepustile uprave drugim ustanovam. Pri družbi so že od začetka delali večinoma Opneci in ljudje iz okolice. Da je tako, kažejo imena prvih voznikov, to so Škorčevi, Dane vi, Pera-čevi, Malalani, Vaclihi, Ferlugi in drugi. Ko je bila med vojno nevarnost, da bo openski tramvaj ukinjen, so se v delo vpregle tudi openske ženske, med katerimi je predsenik omenil še posebej Gigio Hrovatin, Marijo Vilhelm in Aurelijo Ferlugo.
Se pred govorom je nastopil mladinski zbor Vesela pomlad, ki ga vodi Franc Pohajač, ter zapel latinsko, italijansko, furlansko in dve slovenski pesmi. Za njim so še spregovorili inž. Nicolini v imenu Odbora za zaščito openskega tramvaja, predsednik družbe ACT Rotondaro in pokrajinski svetovalec Giorgio Di Mejo. Vsem tem govorom je sledil ogled razstave v prostorih Hranilnice in posojilnice nato pa družabnost. Za to družabnost je slaščice prispevala domača slaščičarna Sant’ Honore, ki je pripravila za to priložnost slaščico v obliki openskega tramvaja. Sledila je družabnost na dvorišču prosvetnega društva Tabor.
NEVA LUKEŠ
Od finančnega intendanta
Pahor zahteval dokumente ISI v slovenščini
Profesor Samo Pahor je včeraj zahteval od tržaškega finančnega intendanta slovenske prevode vseh dokumentov in prošenj, ki zadevajo izplačilo izrednega davka na zgradbe in zazidljiva zemljišča (ISI). Občinski svetovalec SSk je v dolgem dopisu intendantu Paolu Rizzi uvodoma zahteval slovenski prevod navodil brošure »Fai da te«, ki jo je izdalo ministrstvo za finance v avgustu leta 1992. Krajevna finančna intendan-ca je od leta 1972 do 1977 na osnovi posebnega statuta iz leta 1954 tiskala obrazce za davčno napoved s priloženimi navodili v slovenskem jeziku.
Pahor je nadalje zahteval slovenski prevod obrazca »Modello di richiesta della rendita«, katerega fac-simile je objavljen v navedenih navodilih ter tudi prevod obrazca za pooblastilo kreditnemu
CGIL v bran Telequattro
Sindikat CGIL je včeraj ostro protestiral nad predvideno razporeditvijo frekvenc zasebnih televizijskih postaj v naši deželi in na Tržaškem še posebej. Na podlagi lestvice, ki jo je izdelalo ministrstvo, bo lahko kar osem zasebnih televizijskih postaj iz Veneta oddajalo svoje programe v našo deželo, in to na račun nekaterih tukajšnjih TV postaj. Pri tem bo sila prikrajšana tržaška zasebna TV Te-leguattro, ki jo je ministrstvo prikrajšalo za dva frekvenčna kanala (ter pri tem privilegiralo za naše kraje neznano televizijo Rete Azzurra iz Veneta), s čimer se Telequattro odslej pokrivala s svojim signalom le 30 odstotkov dosedanjega teritorija. CGIL zahteva, naj ministrstvo spremeni svoje kriterije in naj pri dodeljevanju frekvenc upošteva televizije, ki so že zasidrane na določenem teritoriju.
podjetju za plačilo tega davka. Dopis vsebuje tudi prošnjo za pojasnilo, kdaj bodo v tržaški davčni izterjevalnici na razpolago položnice za davek ISI v slovenščini in v katerem poštnem uradu bodo na razpolago dvojezične položnice. Pahor prosi intendanta Rizzo, naj stori vse potrebno, da bo lahko do 30. septembra plačal izredni davek ISI, ne da bi bil prisiljen odpovedati se temeljni ustavni neodtujljivi pravici do rabe slovenščine v odnosih z oblastmi. »V kolikor bi ne prejel pravočasno obvestila, kjer so na razpolago obrazci v slovenščini, odklanjam vsako odgovornost za zamudo roka za izplačilo navedenega davka. Po 30. septembru ostanem na razpolago za plačilo tega davka še pet let, če mi v navedenem roku omogočite, da ga plačam brez' vsake zamudnine ali drugega dodatka ali poviška«, je v pismu finančnemu intendantu napisal še Pahor.
Cigaretni ogorek povzročil požar
Neprevidnemu kajenju je po vsej verjetnosti treba pripisati požar, ki je včeraj zjutraj precej opustošil stanovanje družine Laz-zari v Ul. Don Bosco 125 na Pon-čani v Trstu. Plameni so izbruhnili takoj po 8. uri in gasilci so pridrveli kar s 6 vozili na poziv sosedov. Ogenj so pogasili brez večjih težav.
Plameni so se vneli v spalni sobi zakoncev Lazzari, katerih stanovanje se nahaja v prvem nadstropju. Družino Lazzari sestavljajo poleg zakoncev še dva otroka, a v času požara je bila doma edinole gospa Giovanna. Skupina gasilcev jo je rešila med gašenjem plamenov, takoj nato pa jo je odpeljal rešilec Rdečega križa v kati-narsko bolnico, kjer so ji določili tri dni zdravljenja zaradi lažje zastrupitve dihal.
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Josip Ota (Repi)
Pogreb bo v torek, 15. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boljunec.
Žalostno vest sporočajo žena Draga, hčerka Lidia, zet Edi, brat Vito in drugi sorodniki.
Boljunec, 13. septembra 1992
(Pogrebno podjetje Zimolo)
t
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga žena, mama in nona
Slavka Legiša vd. Trampuž
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 14. t. m., ob 11. uri iz bolnice v Tržiču v cerkev v Slivno.
Žalostno vest sporočajo mož Bruno.^ hčerka Ivanka, sinovi Gino, Leo in Žarko ter drugi sorodniki
Slivno, Nabrežina, Trst,
13. septembra 1992
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago
Pino Michelich por. Ferluga
SVOJCI
Ferlugi, 13. septembra 1992
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Vide Ban vd. Barba
se zahvaljujemo darovalcem cvetja, nosilcem krste, cerkvenemu in MoPZ Vasilij Mirk, osebju obalnega Doma upokojencev v Kopru, zdravniškemu osebju V. nad. odi. "D" iz bolnice v Izoli in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spdmin.
SVOJCI
Prosek, Col, Atlanta,
13. septembra 1992
ZAHVALA
14. 9.1991	14. 9.1992
Claudio Leuz
Že eno leto je minilo, odkar si nas za vedno zapustil, toda čas nam nikoli ne bo žalosti iz src odstranil.
Z ljubeznijo se te spominjamo
žena, hčerki Fabijana in Ivana ter drugi sorodniki
Trebče, 13. septembra 1992
Ob izgubi očeta Alberta izreka iskreno sožalje sinu Paolu in ženi Romani
Primotorklub
Ob bridki izgubi dragega Cezarja Možine izreka svojcem iskreno sožalje
ŠD Primorec Trebče
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK KRAS vabi 13. septembra v Bazovico na
praznik komunističnega tiska
DANES ob 15. uri odprtje kioskov;
ob 18. uri pozdravni govor tov. Stojana Spetiča; ob 19. uri ples z ansamblom Krt.
V primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval tudi v ponedeljek.
		
šolske vesti		izleti
Ravnatelj poklicnega zavoda Jožef Stefan sporoča dijakom, da se pouk prične jutri, 14. septembra, ob 8. uri.
Šola Glasbene matice Trst: popravni izpiti iz teor. solf. bodo v torek, 15. 9., ob 9. uri v Trstu.
Vpisovanje novih gojencev po podružnicah: v Boljuncu v gledališču jutri, 14. 9., od 16. do 18. ure (klavir, kitara, harmonika), v Nabrežini na trgu v stari podružnici v torek, 15. 9., od 17. do 19. ure (klavir, violina, trobila, harmonika).
Ravnateljstvo srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah obvešča, da se prične pouk v četrtek, 17. t. m., ob 9. uri. Učenci bodo imeli tri ure pouka do 11.30.
Ravnateljstvo srednje šole Ciril in Metod obvešča, da se začne reden pouk na sedežu in v oddeljenih razredih na Katinari v četrtek, 17. t. m., ob 9. uri. Šolska maša pri Sv. Ivanu bo ob 8.15 pri šolskih sestrah, na Katinari pa ob 8.30.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu javlja, da se bo pouk na državnih osnovnih šolah in vrtcih začel 17. 9. 92 po sledečem razporedu: O. Župančič ob 9. uri, šolska maša bo ob 8.15 pri šolskih sestrah: F. S. Finžgar ob 8.30, šolska maša bo ob 11.40; Bazoviški junaki in Fran Milčinski ob 9.15, šolska maša bo ob 8.30. Po sklepu področnega šolskega sveta bo pouk na osnovnih šolah prvi dan trajal 3 ure, ostale dni pa od 8.15 do 12.45. V otroških vrtcih v Lonjerju in Barkovljah (v zavodu Rittmayer) se pouk začne ob 8. mi.
Ravnateljstvo srednje šole Igo Gruden sporoča, da bo šolska maša 16. t. m. ob 8. uri v Nabrežini in ob 9. uri v Križu. Pouk se začne 17. t. m. in bo trajal od
7.45	do 12. me.
Dolinsko didaktično ravnateljstvo
sporoča, da se bo na vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih pouk pričel v četrtek, 17. t. m., s sledečim urnikom: osnovne šole: Prežihov Voranc - Dolina 8.00-12.30, Mačkolje 8.00-12.30, Boršt 8.00-12.30, Mara Samsa in Ivan Trinko Zamejski -Domjo-Ricmanje 8.00-13.00, Fran Venturini - Boljunec 8.00-13.00, Pesek 8.00-
13.00,	Milje 8.10-13.10. Otroški vrtci: Dolina 7.45-13.00, Mačkolje 8.00-13.00, Boršt 8.00-13.00, Domjo 8.00-13.00, Ricmanje 7.55-13.00, Boljunec 8.00-13.00, Milje 7.55-
13.00.	Starše vljudno naprošamo, da prvi dan pouka spremljajo otroke y šolo oz. vrtec, kjer jim bodo učitelji oz. vzgojitelji posredovali vsa nadaljnja sporočila in navodila v zvezi z rednim potekom pouka.
V šolskem letu 1992/93 se začne pouk v četrtek, 17. t. m. Dijaki zavodov Prešeren, Zois in Slomšek se zberejo v razredih ob 9.45.
Kateheti vabijo dijake vseh slovenskih višjih šol in njihove starše ter šolsko osebje k začetni službi božji, ki bo ob
10.30	v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Ul. Giulia 76 Miramarski drevored 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ulica (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3
Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO
Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (državna cesta 202)
IP
Trg Valmaura Devin -
Nabrežina (drž. cesta 14) Miramarski drevored 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7
API
Drevored Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci)
SAMOSTOJNI AUTOMOBILE CLUB TS
Ul. Punta del Forno 4
NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
Društvo slovenskih upokojencev Trst
obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Vilo Manin na ogled razstave Zlato in zakladi Evrope v sredo, 16. septembra. Vpišete se lahko na sedežu društva v Ulici Cicerone 8.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 20. t. m., strokovno vodeni izlet po Naravnem rezervatu Strunjan in po Solinarskem muzeju v Krajinskem parku sečoveljskih solin. Vodila ga bosta geograf dr. Boris Križan in biolog Robi Turk. Zbirališče in odhod ob 8.30 pred sodno palačo v Trstu, oziroma pri avtobusni postaji v Strunjanu ob 10. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prisrčno vabljeni člani in prijatelji društva.
SK Devin ima na razpolago še nekaj prostih mest za štiridnevni izlet v Mun-chen (Oktoberfest). Odhod bo v petek, 18. t. m., ob 5.30 z Opčin. Za vpisovanje in informacije tel. na št. 200236.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 13. septembra 1992
JANEZ
Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.20 - Dolžina dneva 12.39 - Luna vzide ob 19.26 in zatone ob 8.04.
Jutri, PONEDELJEK, 14. septembra 1992
RASTKO
PLIMOVANJE DANES: ob 4.31 najnižja -44 cm, ob 10.47 najvišja 51 cm, ob
17.05	najnižja -44 cm, ob 23.01 najvišja 34 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.52 najnižja -40 cm, ob 11.08 naj višja 52 cm, ob 17.33 najnižja -46 cm, ob 23.32 najvišja 30 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
24.6	stopinje, zračni tlak 1022,3 mb narašča, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sebastiano Miccoli, Pier Castellan, Alberto Varin, Marco Sanna.
UMRLI SO: 42-letni Paolo Pesamosca, 87-letna Ada Paulin, 85-letna Paolina Vi-dali, 98-letna Luigia Fabretti, 96-letna Maria Pitacco, 50-letna Bruna Petroni.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 13. septembra 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (tel. 726811), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Lungomare Venezia 3 (Milje) (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 36330
Od ponedeljka, 14., do nedelje, 20. septembra 1992
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 (Milje) (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulia 2, Largo Sonnino 4, Mazzinijev drevored 1 ( Milje).
SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Largo Sonnino 4 (tel. 726835).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. '
BARI	LOTERIJA 40	77		27	68	85
CAGLIARI	13	84	52	75	87
FIRENCE	40	41	27	37	78
GENOVA	16	69	29	78	61
MILAN	32	24	88	21	72
NEAPELJ	58	61	78	30	22
PALERMO	9	61	79	19	42
RIM	41	11	37	71	12
TURIN	38	6	44	85	63
BENETKE	62	82	32	90	71
XIX	1	ENALOTTO XX	1 X X			2 2	1
KVOTE: 12	109.317.000.—		lir			
11	2.070.000,— lir
10	192.000,— lir
razna obvestila
Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta jutri, 14. t. m., po običajnem urniku.
Združenje aktivistov in invalidov NOB ter sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi prirejata avtobusni izlet na slovesno praznovanje 50-letnice ustanovitve prvih slovenskih brigad, ki bo v Ljubljani v soboto, 19. t. m. Vpisovanje jutri, 14., in v torek, 15. t. m., v Ul. Cicerone 8/B (tel. 360324) od 9. do 12. ure in v Prosvetnem domu na Opčinah od 18. do 20. ure.
Če si rada v veseli družbi in ti je všeč petje pridi v torek, 15. t. m., ob
20.30	v Društvo Albert Sirk v Križu -Dekliški zbor Vesna.
Seja glavnega odbora barkovljanske-ga društva bo v četrtek, 17. t. m., ob 20.30.
ŽPZ Ivan Grbec obvešča svoje pevke, da bo prva vaja v sredo, 16. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih, Škedenjska ul. 124. Obenem vabi nove pevke, da se mu pridružijo.
Godbeno društvo Prosek organizira glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije od jutri, 14. t. m., do petka, 18. t. m., od 19. do 20. ure v Soščevi hiši na Proseku (tel. 225073 od
19.00	do 20.30).
Začelo se je vpisovanje v glasbeno šolo Godbenega društva Nabrežina.
Vsi, ki bi se radi učili teorije, solfeggia in igranja inštrumentov se lahko javijo vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje na sedežu društva na Trgu sv. Roka v Nabrežini.
Plesno-ritmični odsek ŠD Kontovel
obvešča, da se vadbe ritmičark pričnejo 24. septembra po starostnih skupinah od
15.30	dalje. Istega dne bo ob 20.30 rekreacija za ženske.
SK Brdina organizira zimovanje s silvestrovanjem na Rogli. Informacije na tel. št. 212859 in 226271.
čestitke
Ob lepem jubileju kličemo noni VLASTI še na mnoga leta! Mitja, Branko in vsi, ki jo imamo radi.
Pred 25 leti sta stopila na skupno življenjsko pot GRAZIELLA in FRANKO ZERJUL. Ob lepem jubileju jima iskreno čestitata in voščita vse najboljše družini Slama in Zobec.
Danes se vzameta NATUŠKA in FRANKO. Vse najboljše in veliko veselja jima voščita Veronika in Breda.
mali oglasi
OTROŠKE IGRAČE OR VISI
SUPER	Trst - Ul. Ponchielli 3
izbira
kakovost
cene
4l£#W
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič.
ZVONKO OSTROUŠKA je odprl osmico v Zagradcu, toči belo in črno vino.
PRODAM knjige za 1. razred goriškega trgovskega zavoda Ivan Cankar. Tel. na št. (0481) 391804.
VOLVO 740 turbo intercooler, letnik 85, ABS, klima, pomična streha, prodam. Tel. tajnica 827493 ali ob delavnikih 366633 - Vali v uradnih urah.
PRODAM alfo 33 1500, letnik 85, po ugodni ceni. Tel. na št. 229463.
NUDIM lekcije iz klavirja. Tel. na št. (0481) 533592 ob delavnikih.
NA OBROBJU TRSTA, na ugodnem prodajnem mestu, prodam iz družinskih razlogov dobro vpeljano in donosno trgovino s sočivjem, svežo zelenjavo in kmetijskimi pridelki. Tel. (040) 828988 od 8. do 13. ure.
KUPIM ali vzamem v najem frizerski salon v tržaški okolici. Tel. na št. 200605.
IMPORT-EXPORT podjetje išče knjigo-vodjo/injo z večletno delovno izkušnjo. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Knjigovod-
IŠČEMO knjigovodjo/injo za uradniško mesto v uvozno-izvoznem podjetju. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Uradnik«.
IŠČEMO uradnika za upravne akte v konzulenčni pisarni. Potrebna je primerna akademska izobrazba pravne ali ekonomske smeri. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Konzulent«.
KNJIGOVODJI/INJI nudimo službo v upravni pisarni. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Pisarna«.
VAJENCA zaposli mesnica. Pisati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Vajenec«.
MOŠKI, dobra volja do dela, specialist pri vezanju trt, sprejme službo po dogovoru. Tel. (003866) 58806.
ODDAM komfortno veliko sobo s sanitarijami v strogem centru Ljubljane. Za poslovneža ali študenta. Telefon 0038/61 326532.
NEREZIDENČNI študent nujno išče sobo ali manjše stanovanje v najem. Tel. od ponedeljka do petka na št. 368621.
POTUJETE v Francijo? Želite obiskati Eurodisneyland ali ste vključeni v študijski projekt Erasmus? Parižanka s stalnimi stiki z domovino vam nudi lekcije iz francoščine. Tel. (040) 566256.

parket
FriffbTr-pnrchBttij
“I EDINI EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK /
/V1RSnj-ui.s"z^coe67t3^/
SCUOLA
EDILE
ŠOLA ZA GRADBINCE
TRST
Miramarski drevored 89 Tel. 040/43626
POKLIC
V KATEREM SE VSAKDO
IZKAŽE S SVOJIMI
IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO
VPISOVANJA SE NADALJUJEJO brezplačna vpisnina in obiskovanje
TEČAJI ZA:
zidarje, polagalce ploščic, tesarje, gradnjo montažnih objektov.
Zajamčena zaposlitev pri tržaških podjetjih, ki skupno s sindikati upravljajo šolo.
Pred skoraj tridesetimi leti so gradbeni industrijci v tržaški pokrajini med prvimi v Italiji ustanovili Gradbeno šolo, ki se je tako postavila ob bok že obstoječi Gradbeni blagajni za vzajemno pomoč in asistenco. Šola je lahko začela delovati zahvaljujoč finansiranju, ki ga je jamčil po vsedržavni stanovski pogodbi predviden redni mesečni prispevek delodajalcev.
Med nalogami in ambicijami, ki jih je imela Šola ob svojem nastanku, je bil in je še vedno namen, da bi nove rodove usposobili za poklic zidarske umetnosti. Stvarnost, ki nas obdaja, se nenehno spreminja, pogosto na zelo hiter način. Programi, metode in nameni Šole so se razvijali s prilagajanjem tem spremembam.
Vsekakor pa se kriteriji, po katerih poteka pouk v Šoli, navdihujejo pri mladih, saj je Šola namenjena prav njim, kot realnim osebam, ki se bodo morale vključiti v realni svet, v katerem je prostora za profesionalnost in za znanje, ne pa za površnost in za nestrokovnost. Imeti nek cilj pomeni vedeti, kaj hočemo. Pa tudi tisto, česar ne maramo. Gradbena šola želi zagotoviti poklic in ne ustvarjati potencialne brezposelne.
V ta namen si prizadevamo, da bodo dijaki ne samo mogli in znali odgovoriti na tisto, kar zahteva današnji sistem proizvodnje, ampak da se bodo znali tudi vključiti v nove preobrazbe in odgovarjati na nove zahteve — še več, da se bodo znali postaviti kot primer za nove načine dela in proizvajanja. Po namenih Šole bi se moral mladi dijak po zaključku šolanja zaposliti ne samo na tradicionalnih delovnih področjih, temveč tudi na tistih področjih, za katera je značilna višja tehnološka stopnja ali ki zahtevajo večjo delovno pripravo (na primer v primeru preureditve in sanacije zgodovinskih mestnih jeder). Teži se torej k usposobitvi takšnega mladega človeka, ki bo znal in še prej močno želel usmeriti samega sebe proti oblikam združevanja in zadružništva, kjer vsota posameznih poklicnih sposobnosti preizkuša različne načine vključevanja v svet proizvodnje. Skratka, mladega človeka, ki bo imel v rokah poklic in v glavi zavest o svojih sposobnostih. To je namen in cilj šole. Dolgoletne izkušnje so nas privedle do tega, da smo dodobra izdelali metodo za dosego tega cilja. Didaktično metodo, ki povezuje teorijo s prakso in hkrati korak za korakom preverja rast sposobnosti.
Teorija obsega vse tiste skupne trenutke učenja, razprave in izdelovanja nalog, ki se bodo potem konkretizirali v laboratoriju. Laboratorij — vendar bi ga bilo bolje imenovati »gradbišče« — je opremljen z vsemi pripomočki (mešalni drobilec, mešalec za malto itd.), ki se jih bo dijak naučil uporabljati danes za jutri. Naučiti se mora, kako popraviti te pripo-
močke, če se pokvarijo, in tudi, kako uporabljati električni varilec in druga orodja, s katerimi je opremljeno gradbišče.
Ti pripomočki in njihovo poznavanje bodo pripomogli, da se bo mlad človek usposobil na poliva-lenten način v primerjavi s podobo »starega« specializiranega zidarja. Gradbišče seveda predvideva praktični pouk s specializiranimi inštruktorji, pravimi »živečimi knjigami«, saj je praksa skupek gest in tega se je moč naučiti le »v živo«. Gre za to, da dijaki s pomočjo simulacije postopno preidejo v svojo poklicno dimenzijo. Ko smo govorili o »gradbišču«, smo rekli, da je le-to opremljeno z vsemi pripomočki, ki jih je treba znati uporabljati danes za jutri.
Dijaki drugega letnika (tečaji Gradbene šole trajajo dve leti) opravljajo svoj praktični pouk tudi zunaj Šole, s prakso in urjenjem na različnih gradbiščih po mestu. To omogoča preveriti na terenu tisto, česar se je mladenič naučil in tudi njegovo poklicno obnašanje. Hkrati pa se ti »stages« z izbiranjem različnih gradbišč opirajo na celo paleto gradbenih tehnik, ki gredo od tradicionalnih preko lahkih in težkih prefabrikatov vse do posegov za ohranitev in preureditev zgodovinskih mestnih jeder. Na tak način je mogoče stremeti po tistih specializacijah, po katerih bo z razvojem proizvodnje vse več povpraševanja.
Ob koncu šolanja bo sedaj že formirani mladenič razpolagal s široko paleto poklicnih usposobitev. Znal bo polagati talne obloge, uporabljati glavne gradbene stroje, pripravljati gradbene mešanice s primernim doziranjem sestavin, katerih tehnološke lastnosti bo dodobra poznal. Ogrodja bo montiral po varnostnih predpisih, ki jih bo poznal do potankosti, tako kot bo poznal predpise za preprečevanje nezgod in tehniko prve pomoči. Poznal bo vse te in še mnoge druge stvari, saj bo njegova poklicna kvalifikacija kvalifikacija polivalen-tnega gradbenika.
Obiskovati našo Šolo pomeni biti sestavni del majhnega, a natančnega jedra, ki živi in dela v okviru družbe. Mladim, ki izberejo našo Šolo in ki živijo v industrializirani družbi, v kateri je delo odločujoč dejavnik, želimo nuditi poznavanje možnosti in dolžnosti sodelovanja pri temeljnih izbirah, tako da dela ne bodo opravljali le sami zase, temveč v korist vse skupnosti.
Naša Šola ima sedež v Trstu, Miramarski drevored št. 89. Pouk poteka od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure.
Tečaji imajo avtorizacijo Dežele.
Vpisovanje je možno vsak dan od 8. do 14. ure v tajništvu Šole.
Za nadalnje informacije ali za obisk na Šoli nam lahko telefonirate na št. 040/43626.
II1111	milil
	
rc ra| 1_____________________
7.35	Dok.: Kvarkov svet
8.30	Variete: La banda dello Zecchino
10.55	Maša
H.55 Aktualno: Parola e vita
12.15	Zelena linija
13.30	Dnevnik
14.00	Toto TV Radiocorriere
14.15	Film: A qualcuno piace caldo (kom., ZDA 1959, r. Billy Wilder, i. Marilyn Monroe, Tony Curtis)
16.20	Nanizanka: Su e giu per Beverly Hills
16.50	Šport: Cambio dl campo
17.00	Nan.: La sporca dozzina
17.50	Šport: Solo per i finali
18.00	Dnevnik
18.10	Šport: 90. minuta
18.40	Aktualno: 13. časnikarska nagrada Ischia
19.50	Vreme in dnevnik
20.25	Športne vesti
20.40	Film: I pompieri (kom., It. 1985, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Lino Banfi)
22.20	Športna nedelja (1. del)
23-00 Dnevnik in vreme
23.05	Športna nedelja (2. del)
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Šport: avtomobilizem Fl, konjske dirke, tenis
^ RAI 2
7.00	Risanke in nanizanke
9.15	Film: La regina Luisa (dram., Avstr. 1956, r. VVolfgang Liebeneiner, i. Dieter Borsche)
11.00	Variete: L'sola dei ragazzi
11.45	Kratke vesti
12.00	Nanizanka: Una famiglia come tante
13.00	Dnevnik in vreme
13.40	Variete: Serata d'onore (vodi Marisa Laurito)
15.50	Film: Un pešce di nome Wanda (kom., VB 1988, r. Charles Crichton, i. Kevin Kline, Jamie Lee Curtis)
17.35	Nan.: Un caso per due -Incidente di vecchia data
18.40	It. nog. prvenstvo A lige
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
21.00	Nanizanka: Hunter - Una citta sotto assedio (i. Fred Dryer, Stepfanie Kramer)
23.30	Dnevnik in vreme
23.50	Rubrika o židovski kulturi 0.25 Izobraževalna oddaja 0.30 Glasba: Jazz festival
1.10	Film: Vincitori e vinti (dram., ZDA 1961, r. Stan-ley Kramer, i. Spencer Tracy, Marlene Dietrich)
^ RAI 3	|
7.00	Variete: Fuori orario
8.50	Film: Le avventure del barone di Munchhausen (pust., Nem. 1943)
10.30	Kolesarstvo
11.00	Koncert (F. Schubert)
11.25	Film: Jolanda e il re della samba (fant., ZDA 1945, r. V. Minnelli, i. F. Astaire)
13.10	Drobci
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Kolesarstvo
15.00	Film: 01ympia (kom., It. 1959, i. Sofia Loren)
16.35	Film: Un provinciale a New York (i. J. Lemmon)
18.10	Atletika, motociklizem
18.40	Domenica gol
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Risanke: Blobcartoon
20.30	Film: Luomo senza paura (vestern, ZDA 1955, r. K. Vidor, i. K. Douglas)
22.20	Blob. Di tutto di piu
22.30	Dnevnik - ob 22.30
22.50	Film: Lospite d onore (kom., ZDA 1982, r. R. Benjamin, i. Peter OToole)
0.35 Variete: Fuori orario
T	TV Slovenija 1
9.20	Spored za otroke: Živ Žav,
10.05	nad. Priča (pon.)
10.30	Revija MPZ Slovenije -Zagorje '92
11.05	Dok.: Kronika (pon.)
11.30	Obzorja duha
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH - Begunci, tu z nami
13.10	Video strani
14.20	Ljudje in zemlja
15.00	Domači ansambli
15.30	Nan.: Šaljivec (pon.)
16.00	Nan.: Splošna praksa
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Film: V prihodnost in nazaj (fant., ZDA 1979, r. N. Meyer, i. M. McDowell)
18.55	TV mernik
19.10	Risanka
19.15	Napovednik
19.20	Slovenski loto
19.30	Dnevnik, vreme in šport
19.55	Zrcalo tedna
20.30	Zdravo
21.30	Dok. oddaja: Svet narave -Durrellova barka
22.20	Dnevnik, vreme in šport
22.50	Sova, vmes variete Video
smešnice in nad. Druga stran paradiža
■ TV Koper	||
16.00	Slavnostni koncert ob zaključku praznovanja 300-letnice rojstva G. Tartinija (posnetek)
17.30	Film: Potujoči kmetič (glas. ZDA 1955, r. A. Gan-zer, i. Rocky Graziano)
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Buck Rogers
20.40	Film: Francoske razglednice (kom., ZDA 1979, r, Willard Huyck, i. Debra VVinger)
22.20	Vsedanes - TV dnevnik
22.30	Aktualno: Bella TV
|~tr TV Slovenija 2 ~
12.50	Športna nedelja: tenis -odprto prvenstvo ZDA, nogomet, avtomobilizem Fl, atletika
18.00	Sova, vmes nan. Murphy Brown, nad. Druga stran paradiža
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	Videogodba
20.35	Dok.: Vizionarji
21.25	Nad.: Očetje in sinovi
22.25	Mali koncert
22.40	Športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša (iz Rojana); 9.45 Pregled tiska;
10.00	Mladinski oder: Butalski podvigi; 10.20 Pesmi nove dobe New Age; 11.00 Znaš ta zadnjo?; 11.10 Slovenska lahka glasba; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Folk in Country; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Tržaški Štempiharji (pripravila Milica Kravos, pon.); 14.40 Pesmi miru; 15.00 Poslušali boste; 15.15 Poletne melodije; 16.00 Z naših prireditev; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Pot-puri; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnenja; 10.05 Šaljivci so med nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Pojo amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni progam.
CZTcANALES
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanki: Arnold, 8.50 Časa Keaton
915 Dokumentarci Jacguesa Cousteauja
J.00 Aktualno: Reportage
1.30	Nanizanka: VVebster
4-30 Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5
3.50	Variete: 11 meglio di »Bulli .. e pupe«
j '45 Jesenski TV sporedi 45 Film: II sole nella stanza (kom., ZDA 1963, r. Harry Keller, i. Sandra Dee, Peter
18.00	Variete: Ouattro salti a...
40.00	Dnevnik TG 5
•30 Film: Mr. Crocodile Dun-
dee II. (kom., Avstral. 1988, r. John Cornell, i. Paul Ho-a 9an' Linda Kozlovvski)
■40 Aktualno: Speciale »Ciak« j v Benetkah 43-10 Film: 11 boom (kom., It. 1963, r. V. De Sica, i. A. Sor-di), vmes (24.00) dnevnik ■00 Nan.: Missione impossibile •00 Nočni spored
RETE 4___________________
8.00	Nabožna oddaja
8.30	TG 4 - jutranje vesti
9.00	Film: L/amore e bello (glas. ZDA 1951, r. Bruce Hum-berstone, i. David Ni ven)
11.00	Film: Jerryssimo (kom., ZDA 1969, r. George Marshall, i. Jerry Lewis)
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.45	Nadaljevanka: Sentieri
14.25	Variete: Grand Hotel
16.00	Nanizanki: Hotel - Un cor-teggiatore per Christine,
17.001	Jefferson
17.30	TG 4 vesti
17.40	Aktualnosti: Ouesta e Re-teguattro
17.55	Nanizanka: Colombo - In-trighi inspiegabili, vmes (19.00) TG 4 vesti
20.20	Variete: Bellezze al bagno (vodi Patrizia Rossetti)
23.00	Film: Io, mamma e tu (lkom., It. 1958, r. Carlo lu-dovico Bragaglia, i. Marisa Merlini, Renato Salvatori), vmes (23.30) TG 4 vesti
1.00	Nan.: Avvocati a Los Angeles, 2.00 Lou Grant
3.00	Nočni spored
6.30	Pregled tiska
6.40	Nanizanka: Cristina
7.05	Otroški spored: La nostra inviata, aktualnosti, Bim bum bam in risanke
10.00	Nanizanki: La časa nella prateria - Amarsi non e fa-cile (2. del), 11.00 Hazzard -Dalla padella alla brace
12.00	Športne oddaje: Grand Prix (vodi A. De Adamich),
13.00	Vodič nogometnega prvenstva (vodi Sandro Piccinini), 14.30 Formula 1 start (intervjuva Oscar Orefici)
15.00	Avtomobilizem Fl: VN Italije (prenos iz Monze)
17.00	Šport: Domenica stadio
18.25	Nanizanka: Riptide
19.30	Odprti studio
20.00	Nan.: Agli ordini papa
20.30	Variete: La strana coppia (i. Massimo Boldi, France-sco Salvi)
22.15	Šport: Pressing
23.45	Variete: Mai dire gol
24.00	Studio šport 0.50 Odprti studio
1.00	Pregled tiska
1.15	Nan.: Notte Visitors
ODEON___________________
13.00	Risanke
14.30	Nanizanka: Automan
15.30	Film: La corona di ferro (pust., It. 1940, r. A. Blasetti, i. Massimo Girotti)
17.00	Aktualno: Igea Marina -Predstavitev neodvisnega italijanskega filma
19.30	Risanke: Albertone
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: II trionfo di Michele Strogoff (pust., 1961, r. V. Tourkiansky, i. C.Jurgens)
22.45	Za kulisami
23.45	Dok.: Benvenuti a...
TMC
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke
9.30	Nan.: Lisola del mistero
10.00	Risanke
10.30	Nan.: Le isole perdute
11.00	Neurejeni potni zapisi
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Glasba: Annie Lennox
13.00	SP v motociklizmu - VN Holandske
14.00	Film: S.O.S. - II triangolo delle Bermude (pust., ZDA 1975, r. W. Graham, i. Fred MacMurray)
15.30	SP v motociklizmu
16.30	Film: SuIVorlo dellabisso (krim., ZDA 1969)
18.00	Film: Le donne preferisco-no il vedovo (kom., ZDA 1970, i. Sue Lyon)
19.30	Šport: High Seven
20.00	Vesti: TMC News
20.35	Šport: Galagoal
22.45	Jadranje: Sardinia's Cup
23.30	Monaco mon amour
0.15 Film: Eternity (fant., ZDA 1989, i. Jon Voight)
2.35	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI
14.00	Film: Il dottor Jekyll e Mr. Hyde (srh.)
16.00	Nanizanka: Luomo che parla ai cavalli
17.00	Nad.: Diamanti
18.00	Glasbeni variete
19.00	Nan.: Luomo che parla ai cavalli (i. Enzo Cerusico)
19.30	Športne vesti
20.30	Glasba: Giro festival
22.30	Športne vesti
23.30	Variete: Vernice fresca
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem;
15.30	Dogodki in odmevi - Prenos RS;
16.30	International mušic news; 18.30 Humoreska; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.45	Kulturni koledarček; 7.30 Nedeljske pesmi; 7.50 Astrološki kotiček; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.40 Svet družine; 11.00 Dogodki in odmevi; 11..30 Souvenir d’Italy; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče;
19.45	Nedelja na športnih igriščih - New Age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val.
______RAI 1_____________
^■50 Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9 Os x?'00) dnevnik 1
Nanizanka: Provaci anco-
0-05 TV film: Voglia di volare 12 no l1,' Llianni Morandi, 1. del)
12	Xariete: Unofortuna
1235 Nan1"!!11 °neVnik 1 • „
13	to rldn" La signora m giallo
14	go ^evnik in Tri minute
,'Im: Il pescatore della Louisiana (glas., ZDA
1950,	r. Norman Taurog, i.
15.40	pnhryn GraYson)
,ollm: Anna (dram., It.
1951,	r. Alberto Lattuada,
17	3n c ~?lvana Mangano)
18	On r®demdni v parlamentu
18	in 5nevnik 1
18.40	N°k oc*daja: Amerindia
19	4n »,an': ka sporca dozzina
Aktualno: Il našo di Cleo-
20	on Ratra' nato vreme ->n Tl Dnevnik
Film: Pizza connection (dram., It. 1985, r. D. Da-
g« sxiri*cid”1
g«S™«,N”a,lrocl‘
C RAI 2		^ RA* 3		^ TV Slovenija 1
6.50	Aktualno: Galatheus
7.00	Otroški variete
9.35	Rubrika: Verdissimo
9.55	Rubrika o protestantizmu
10.25	Film: Ogni giorno e domenica (kom., It. 1944)
11.30	Kratke vesti
11.35	Nanizanki: Lassie, 12.10 Amore a ghiaccio
13.00	Dnevnik in Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanki: La clinica della Foresta Nera, 14.35 Santa Barbara
15.20	Film: Harem (dram., Fr. 1985, i. Nastassja Kinski)
17.10	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
17.25	Kratke vesti
17.30	Nan.: Un caso per due
18.35	Športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.35	Vreme, dnevnik in šport
20.30	Nan.: L'ispettore Derrick
21.35	Gledališče 92: Non e vero ma ci čredo (De Filippo)
22.45	Posebnosti: Lino Banfi
23.30	Nočni dnevnik in vreme
23.50	O filmu Gangsters
0.10 Variete: II capello sulle 23 0.55 Film: Il villaggio delle streghe (srh., ZDA 1987, i. Vincente Priče)
7.00	Televideo
10.45	Tečaj angleščine ZDA
11.10	Atletika, kolesarstvo
12.00	Kratke vesti
12.10	Krožek ob dvanajstih
13.30	Izobraževalna oddaja: Dottore in...
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Drobci
14.50	Dok.: Bodymatters
15.15	Dok.: Šola se posodablja
15.45	Samo za šport: nogomet C, A in B lige, 16.40 deželna nogometna prvenstva
17.20	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri vent'-anni dopo
17.55	Dok.: Življenje na zemlji
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželni šport
20.00	Variete: Non 6 mai troppo tardi (vodi G. Ippoliti)
20.30	Šport: Ponedeljkov proces
22.30	Dnevnik - ob 22.30
22.45	Nanizanka: Perry Mason
23.40	Dok. oddaja: III B Faccia-
mo 1'appello 0.45 Dnevnik in vreme
1.10	Film: La tarantela dal ventre nero (krim.)
TV Koper
9.25	Spored za otroke: lutkovna igrica Rdeča kapica,
9.45	Srečanje s slikarjem
10.00	Nad.: Odloženi raj (pon.)
10.50	TV mernik (pon.)
11.05	Forum in Utrip (pon.)
11.40	Zrcalo tedna (pon.)
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH (pon.)
15.50	Slovenski magazin (pon.)
16.20	Dober dan, Koroška
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za otroke: Radovedni Taček - Rak, 17.25 nad. Bratovščina sinjega galeba, 17.55 Norčije v živalskem vrtu
18.10	Obzorja duha (pon.)
18.45	Poljudnoznanstvena serija: Moja knjiga o džungli
19.05	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Žarišče in Dosje
21.20	TV drama: Časovna stiska (Davor Korič)
22.20	Dnevnik, vreme in šport
22.45	Napovednik
22.50	Sova, vmes nan. Brook-lynski most, nad. Policaj-ski rock in dok. Ameriška kronika
16.00	Film: Francoske razglednice (pon.)
17.35	Nanizanka: Prosim, ne jejte marjetic
18.00	Primorska kronika
19.00	Vsedanes - TV Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.55	Nan.: Buck Rogers
20.40	Film: Bengazi (vojni, It. 1942, r. Augusto Genina, i. Amedeo Nazzari)
22.25	Vsedanes - TV Dnevnik
22.35	Tednik: Alpe Jadran
23.05	Film: Dolina rdečih dreves (pust., ZDA 1960, r. W. Witney, i. J. Hudson)
TV Slovenija 2
13.20	Tenis (iz New Yorka)
15.20	Oči kritike (pon.)
16.10	Sova (pon.)
17.30	Športni pregled (pon.)
18.00	Slovenska kronika
19.00	Videošpon
19.30	TV dnevnik BIH
20.00	Nanizanka: Gozdarska hiša Falkenau
21.30	Gospodarska oddaja
21.00	Sedma steza
21.30	Film: Horoskop Jezusa Kristusa (r. Miklos Jancso)
					
s «	RETE 4	ITALIA 1		ODEON	17.40
o -jn v^tualno: Na prvi strani
u Nanizanki: Arnold, 9.00 9Js , Sa Keaton
Variete: Maurizio Costan-
1155 *oShow(pon.)
Variete: Ore 12 (vodi Gerry Scotti)
13 Pnevnik TG 5
l4lnXariete;Non61aRAI
Aktualno: Forum (vodi
15	On a lta Dalla Chiesa)
Aktualno: Agenzia matri-jnoniaie, 15.30 Ti amo par-
16	no llamone
Otroški variete: Bim bum
18 no £am in risanke
viza: OK il prezzo e giu-®to (vodi Iva Zanicchi), 20 no tV00 La ruota della fortuna 20 25 Pnevn'KTG 5
Zabavna oddaja: Il TG del-
20 40 p.,Vacanze
Film: Big (kom., ZDA 1988,
L penny Marshall, i. Tom
22	Jn a ,anks' Elizabeth Perkins)
Aktualno: Canale 5 venti e
23	no quaranta
Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) 2 on PnevnikTG5 Programi non stop
8.30
8.55
9.45
11.30
13.00
13.30 13.50
14.00 15.15
17.00
17.30 17.45 18.15
19.00 19.25
19.30
22.30 23.15
23.30
2.05
TG 4 vesti
Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo, 9.25 Strega per amore
Nad.: General Hospital,
10.00	Marcellina, 11.00 Ines, una segretaria da amare
Variete: A časa nostra Nadaljevanka: Sentieri TG 4 vesti
Variete: Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 14.20 Maria Film: La ragazza di cam-pagna (dram., ZDA 1955, r. George Seaton, i. Grace Kelly, Bing Crosby)
Nad.: Febbre d'amore TG 4 vesti
Aktualno: Lui lei 1'altro Kviz: La cena e servita TG 4 večerne vesti Rubrika o lepoti Nadaljevanki: Gloria, sola contro il mondo, 20.30 La donna del mistero 2 Kviz: Io mammeta e tu TG 4 nočne vesti Nan.: Murphy brown, 24.00 Avvocati a Los Angeles,
1.00	Lou Grant Variete: A časa nostra
6.30	Pregled tiska
6.40	Nanizanka: Cristina
7.10	Otroški variete
9.15	Nanizanke: Baby sitter,
9.45	La časa nella prateria,
11.00	Hazzard, 12.00 La donna bionica, 13.00 Star-sky & Hutch
14.00	Otroški variete Ciao Ciao in risanke
16.00	Nanizanke: I giustizieri della citta - 20.000 dollari per sognare, 17.00 T.J. Ho-oker - Troppo tardi per amare, 18.00 Adam 12 -Vite parallele, 18.30 Riptide - Il genio e sexy
19.30	Odprti studio
19.45	Studio šport in vreme
20.00	Nan.: Agli ordini papa! -Attacco di gelosia
20.30	Film: Mamba (dram., It. 1988, r. Mario Orfini, i. Tru-die Styler, Gregg Henry)
22.15	Glasbena oddaja: Elton John - The One Tour 0.30 Odprti studio 0.40 Pregled tiska 0.50 Studio šport
1.05	Nanizanka: Notte Visitors
3.05	Nočni spored
13.00	Risanke in nanizanka
14.30	Nanizanka: L'ammiraglio
15.30	Nadaljevanka: Viviana
16.15	Film: Malavita (dram., It.
1951, r. Rate Furlan, i. Jac-gueline Dassy)
18.00	Nad.: Veronica
19.30	Risanke: Albertone
20.00	Nan.: Laverne & Shirley
20.30	Film: Bermude - la fossa maledetta (pust., ZDA 1978, r. Anthony Richmond, i. Andres Garcia)
22.30	Film: Il montone infuriato (kom., Fr. 1974, r. M. Devil-le, i. J.L. Trintignant)
ZDA 1956, i. Grace Kelly)
19.45	Aktualno: Dietro lo spec-chio (vodi Ivo Mej)
20.00	TMC News
20.35	Nanizanka: Matlock
21.35	Film: Gli ultimi giorni di Pompei (zgod., It.-ZDA 1984, r. P.Hunt, i. Franco Nero, Olivia Hussey, 1. del)
23.30	Rubrika o motorjih Crono 0.30 Vesti: TMC News 0.50 Film: Foto ricordo (dram., Fr. 1978, i. Michel Piccoli)
2.30	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI
TMC
8.30	Nanizanka: Batman
9.00	Risanke: Snack
9.30	Variete: Ottovolante
10.30	Nan.: Truck Driver, Doris
day Show, 12.001 misteri di Nancy Drew
13.00	TMC News - Šport News
13.40	Dok.: Prijateljska narava
14.15	Variete: Arniči mostri
15.15	Nan.: Autostop per il cielo
16.10	Film: Tornero in primave-
ra (dram., i. E. Parker)
16.30	Rubrika
16.55	Kratke vesti
17.00	Festival dance '92
18.00	Nan.: I giorni di Bryan
19.00	Večerne vesti
19.30	Nanizanka: Luomo che parla ai cavalli
20.00	Dok.: Zgodovina ZDA
20.30	Film: 999 Scotland Yard (krim., ZDA 1955)
22.00	Nočne vesti
22.30	Variete: Musiča maestro
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 8.40 Glasba; 9.00 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.35 Kantavtorji; 12.00 Odkritje Amerike; 12.30 Glasba; 12.40 MePZ Milan Pertot; 12.50 Orkestri; 13.20 Folk glasba; 13.40 Common sense; 13.50 Coun-try glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mavrični mozaik: S festivalov; 14.30 Sanje se nadaljujejo; 15.00 Nad. Carski sel; 15.35 Rock zvezde; 16.00 Glej, kaj ješ 16.20 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika 17.10 Klasični album: Sergej Prokofjev;
18.00	Prgišče neba; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.45 Spot; 11.30 Pregled domačega tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti;” 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 8.45 Delo, informacije;
9.00	Souvenir d'Italy; 11.00 V podaljšku;
12.00	Tropicana; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.50 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prosto po Patri-ku; 19.00 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.45 Koledarček; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 9.35 Glasbene želje;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine
11.00	Humoreska; 11.30 Športna oddaja;
12.00	Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Beatlesi;
18.00	Pod senčnikom; 19.00 Souvenir d'l-taly; 19.40 New age; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri.
Tuzzi: Uprava je za finančno šolo toda ne bo ovirala referenduma
»Če Standvež noče financarjev, lahko letališče priključimo k Sv. Ani«
Župan Pelhan ob občinskem prazniku
Stanje in perspektive občine Nova Gorica
Goriški župan Erminio Tuzzi je včeraj sklical tiskovno konferenco, zato da bi pojasnil stališče uprave v zvezi z načrtom o gradnji šole-vojašnice za finančne stražnike in da bi odgovoril na ostre kritike, ki so letele na upravo med in po maratonski seji občinskega sveta o tem vprašanju. V pogovoru z novinarji je povedal marsikaj zanimivega, predvsem pa dvoje: prvič, da odstopanje nekaterih večinskih sil (SSk, del KD in PRI) sicer terja temeljito razjasnjevanje znotraj posameznik strank in v odnosu do partnerjev, da pa to nikakor ne pomeni postaviti pod vprašanj obstoj večine; drugič, da uprava načelno ne nasprotuje referendumu o šoli-vojašnici in da torej ne bo ovirala postopka za njegov razpis. V dokaz korektnosti uprave je Tuzzi navedel dejstvo, da je že pozval rajonske svete (štandreški se bo v ta namen sestal že jutri ob 20.30), naj izvolijo deset predstavnikov, ki bodo nato skupaj z občinskimi svetovalci morali izvoliti državljanovega pravobranilca. Le-ta je potreben za izpopolnitev sestave tričlanskega odbora, ki mora preveriti legitimnost referendumskega vprašanja in tako omogočiti razpis ljudskega glasovanja.
Da referendum sicer ne navdušuje Tuzzija in večine, jasno izhaja iz županove ocene, da je problem finančne šole izrazito političen in da je torej zahteva po referendumu nič drugega kot napad
na njegovo upravo. Župan meni (in s tem odgovarja tudi na ostre kritike gibanja "La rete", ki je te dni glasno in jasno zahtevalo njegov odstop in temeljito zamenjavo na čelu občine), da je vsa polemika okrog tega problema le instrumentalna poteza opozicije oz. sil, ki nimajo predstavništva v občinskem svetu. Poenostavljeno: opozicija skuša zrušiti upravo, kar je njeno naravno poslanstvo, s tem da skuša preprečiti izvedbo pomembnega načrta, kakršen je gradnja šole-vojašnice. Podoben interes imata tudi politični sili kot sta Severna liga in Mreža, ki nimata svojih predstavnikov v občinskem svetu, zanesljivo pa bi jih dobili, če bi prišlo do krize in no-
Pokrajinski svet se sestane v sredo
Predsednik Saccavini je včeraj sklical sejo pokrajinskega sveta, ki se bo sestal v sredo, 16. septembra, ob 8.30. Na dnevnem redu sta dve točki: odstop predsednika in odbora ter izvolitev novega odbora, v katerega bo vstopila tudi DSL. Kot smo poročali, bo novo upravo vodil še naprej Saccavini, v njej pa bosta dva slovenska predstavnika, Mirko Spazzapan za SSk in Aleksandra Devetak za DSL.
vih volitev. Toda uprava, trdi Tuzzi, ne bo nasedla tem političnim provokacijam, šla bo svojo pot in dokaz te odločnosti je tudi vztrajnost, s katero je večina izsilila in dosegla glasovanje o poročilu komisije Graniti-Majo o problemu lokacije finančne šole. Preverjanje možne lokacije, pravi župan, je sicer bila ena temeljnih obvez ob umestitvi nove uprave in je večina s torkovim glasovanjem le izpolnila eno od svojih programskih obvez.
Slovenski skupnosti, ki izostaja iz navedene županove razlage o vzrokih nasprotovanja vojašnici, pa Tuzzi sporoča, naj se izjasni, kaj hoče: soglaša z večinskim programom, ki ga je podpisala in ki predvideva - če ni drugih možnih lokacij, kot je po torkovem glasovanju uradno dognano, da jih ni -gradnjo vojašnice v Gorici in torej na letališču, ali odstopa od programa? V isti sapi pa je župan z nekoliko bolj pomirjevalnim tonom dejal, da sicer razume razloge nasprotovanja SSk, ki se boji, da bi prihod tisoč priseljencev povsem spremenil socialno ravnovesje majhnega in nekoč samostojnega kraja kot je Štandrež. Kako rešiti ta problem? Županov odgovor je dokaj svojevrsten in bo najbrž izzval nove polemike: območje letališča naj bi v okviru reforme rajonov odvzeli Štandrežu in ga priključili Sv. Ani, kjer prihod tisoč financarjev ne bi povzročal posebnih socialnih ali etničnih pretresov.
V Novi Gorici je bila včeraj slavnostna seja Skupščine občine ob občinskem prazniku in v počastitev drugih obletnic, ki potekajo v teh dneh. Predsednik Sergij Pelhan je v razčlenjenem govoru dokaj podrobno ocenil stanje v občini in delo skupščine ob prehodu v drugo polovico mandata. Med drugim je omenil lanski zaključek več kot desetletnega "konflikta z razpadajočo federacijo", kot ga je označil ter ugotovil, da bi brez pomoči rojakov in demokratičnih sil v Italiji ne prestali kriznih trenutkov s tako relativno lahkoto. Ocenil je tudi, da se sodelovanje še uspešno poglablja ter postavil predlog o ustanovitvi carinske cone vzdolž celotnega mejnega pasu med Slovenijo ni Italijo. Pelhan je spregovoril še
o gospodarski rasti Nove Gorice, ki se je v dveh letih po ustvarjenem dohodku povzpela s 16. na 6. mesto v Sloveniji. Kot je kasneje poudaril ob odprtju novega Obrtnega doma, ima in bo še imel pri tem najpomembnejšo vlogo razvoj obrti, podjetništva in zasebne gospodarske iniciative. V svojem govoru je bil Pelhan tudi zelo kritičen do republiških oblasti, ki da v zvezi z vprašanjem gradnje avtoceste in gledališča ravnajo z Novo Gorico kot z desetim bratom.
Na slovesnosti, ki so se je udeležili razni predstavniki Slovencev iz Italije, so med drugim podelili letošnja priznanja občine.
Na sliki (foto Marinčič) poslopje obrtnega doma v Novi Gorici
Pomoč Kraške gorske skupnosti malim trgovskim podjetjem
Danes sprevod okrašenih vozov na prazniku grozdja v Krminu
Predsednik Kraške gorske skupnosti sporoča, da lahko lastniki malih trgovskih podjetij, ki so vodena družinsko ali osebno, dejanske družbe, osebne družbe in zadružne oblike z največ dvema nameščencema in, ki delujejo na ozemlju Kraške gorske skupnosti v krajih, ki dne 25.10.1981 niso presegli 500 prebivalcev, lahko predstavijo prošnje za prispevek, ki znaša največ 80% na porabljena sredstva, in vsekakor na najvišjo vsoto L. 2.000.000, za znižanje stroškov tehnično-gospodarske konzulentne službe s posebnim ozirom na vodenje knjigovodstva za leto 1991.
Prošnje na kolkovanem papirju je treba predstaviti v tajništvu Kraške gorske skupnosti v Sesljanu št. 56 do 12. ure dne 28. septembra 1992, v nasprotnem primeru prošnje ne bodo sprejete.
Prošnje morajo vsebovati sledečo dokumentacijo:
a)	upravno dovoljenje za prodajo;
b)	potrdilo o vpisu v Seznam podjetij, ustanovljen pri pristojni Zbornici za trgovino, industrijo, obrat in kmetijstvo;
C) nadomestno izjavo ispričevalne listine, izdano na podlagi 4. člena zakona št. 15 z dne 4.1.1968, ki potrjuje pravno naravo trgovskega obrata, odnosno število nameščencev;
d)	izjavo župana občine v kateri deluje mali trgovski obrat, ki potrjuje delovanje slednjega v kraju, ki dne 25.10.1981 ni presegel 500 prebivalcev;
e)	izplačane fakture stroškov za tehnično-gospodarsko konzulen-tno službo za leto 1990, s posebnim ozirom na vodenje knjigovodstva;
f)	potrdilo, ki ga predvideva zakon 19.3.1990, št. 55 "Nova proti-mafijska pravila".
V Krminu bo danes Pokrajinski praznik grozdja dosegel vrhunec. Že ob 11. uri bo na trgu Cancelleria Vecchia zbor avtomobilov, ob 15.30 pa se bo začel sprevod alegoričnih vozov, ki ga bodo spremljale godbe na pihala in folklorne skupine. Sprevod bo potekal po Ul. Friuli, Trgu Liberta, Ul. Matteotti do Trga Cancelleria Vecchia, kjer bo ob 17. uri nastop folklornih skupin in godb na pihala. Ob 18. uri bodo podelili nagrade naj lepšim in najbolj duhovitim vozovom in prvo nagrado "Cantina" najboljšemu. Sledilo bo prikazovanje, kako se med nabira iz satovja, ob 19. - uri bodo pripravili veliko tombolo, ob 20. uri bo nastopila godba na poihala "Arcobaleno", ob 20.30 bosta nastopila dva mojstra plesov, finalista italijanskega državnega profesionalnega prvenstva, Mauro in Rosanna. Večer pa bo zaključil "Brasil Samba Show", ki je s svojim temperamentom in skromno oblečenimi čudovitimi mulatkami
Jutri v Pevmi pogreb Franca Valentinčiča ustanovitelja KPI
S Francem Valentinčičem iz Pev-me, ki je preminil včeraj ponoči v starosti 88 let, odhaja del zgodovine komunističnega in delavskega gibanja na Goriškem. Bil je namreč skupaj s Kristjanom Bavdažem, ki živi v Novi Gorici, zadnji med tu živečimi ustanovitelji KPI na kongresu v Livornu. Vse življenje je ostal dosleden, najprej z emigracijo in nato obsodbo pod fašizmom, z aktivno udeležbo v NOB, na delovnem mestu v tovarni Safog po vojni in z aktivnim političnim udejstvovanjem v KPI, pri čemer je bil v 50. letih tajnik sekcije v Pevmi in član goriških vodstvenih organov. V zadnjih letih je še pozorno spremljal politično dogajanje in pristopil k SKP.
Balinarski pokal Janka Cotiča letos šempetrskim upokojencem
V Sovodnjah in na Vrhu se je prejšnjo soboto odvijal balinarski turnir Društva slovenskih upokojencev za Goriško za memorial Janka Cotiča. Turnirja se je udeležilo osem ekip upokojencev z obeh strani meje. Dopoldne so tekmovali v izločilnih skupinah: na Vrhu so se pomerile ekipe iz Šempetra, Renč, Nove Gorice in Vrha, v Sovodnjah pa ekipe iz Gorice, Solkana, Sežane in Štandreža. Prvi dve iz vsake skupine sta se uvrstili v finalni del. V finalu za 3. mesto je Solkan tesno premagal Renče s 6:4, v srečanju, ki je odločalo o končnem zmagovalcu, pa je Šempeter gladko premagal Gorico s 13:0. Šempetrski upokojenci so tako dobili prehodni pokal Janka Cotiča. S tem so se pridržuli ekipam Sežane, Vrha in Solkana, ki so ga po enkrat osvojile v prvih treh izvedbah. Pokal bo dobila v trajno last ekipa, ki bo na turnirju zmagala vsaj dvakrat. Tekmovanje je, potekalo pod pokroviteljstvom Sovodenjske posojilnice.
Na sliki (foto Marinčič) prizor s turnirja
že vžgal val navdušenja v naši deželi. Čisto na koncu pa bo še velik ognjemet.
Natečaj Lipizer
Nocoj nagrade
V Verdijevi dvorani se bo nocoj svečano zaključil letošnji mednarodni natečaj za mlade violiniste Rodolfo Lipizer. Večer se bo pričel ob 20. uri z razglasitvijo zmagovalca oz, dobitnikov glavnih nagrad, za katere se je na treh finalnih koncertih potegovalo šest mladih perspektivnih violinistov. Zmagovalci bodo nato nastopili na slavnostnem koncertu ob spremljavi simfoničnega orkestra iz VJalbrzicha na Poljskem.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada od 7. do 12. septembra:
UMRLI SO: 85-letni upokojenec Abele Di Giorgio, 81-letni upokojenec Angelo Deghenghi, 70-letna gospodinja Caterina Borghes, 63-letna gospodinja Alma Cris-toforo, vd. Iurig, 70-letni upokojenec Sal-vatore Della Ventura, 61-letni upokojenec Silvio Marega, 94-letna upokojenka Teresina Tripodi vd. Zerbo, 76-letni upokojenec Guerrino Malusa', 15-letna dijakinja Chiara Bonutti, 69-letni upokojenec Giuseppe Brondani, 54-letni obrtnik Archilio Giovanni Bon, 81-letni upokojenec Emilio Savelli, 80-letna upokojenka Margherita Zambon in 78-letni upokojenec Giuseppe Marangon.
RODILI SO SE: Giulia Cozzuto, An-drea Cossar, Livio Callegaro, E lisa De Rosa in Julia Dell'Angela.
OKLICI: orožnik Dario Del Moro in bolničarka Elisabetta Culot.
POROČILI SO SE: delavec Luca Mu-nafo' in študentka Antonella Del Sordi, uradnik Marko Komjanc in uradnica Barbara Sosol, odvetniški pripravnik Roberto Ziani in uradnica Cinzia Chiopris, policist Tullio Cabrini in kuharica Ileana Nicoletti, uradnik Guido Germano Petta-rin in uradnica Elena Andretti, uradnik Paolo Nicoletti in estetistka Barbara To-son, uradnik Nicola Pieri in uradnica Franca Petrussa, trgovec Flavio Loversi in uradnica Tiziana Riaviz, policist Mau-rizio Ceschia in uradnica Roberta Roset, delavec Graziano Romano in delavka Cristina Cimenti, podoficir Stefano Fe-mino' in študentka Anna Falanga, geometer Gianni Zagato in brezposelna Alessandra Cominotto.
__________pogrebi_____________
Jutri v Gorici ob 11. uri Franc Valentinčič iz bolnišnice Janeza od Boga v Pevmo, ob 12. uri Alma Cusulin, vd. Glessi iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 13.15 Emilija Lavrenčič, vd. Visintin iz glavne bolnišnice v Zagraj, ob 13.15 Giuseppe Marangon iz splošne bolnišnice v Koprivno.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v šolskem letu 1992/93 v Gorici naslednje tečaje:
-	dveletni poklicni tečaj za dodeljene prodaji - 2. letnik (1.000 ur letno)
-	strokovni master za upravljanje podjetij - pogoj za vpis je opravljena višja srednja šola - (500 ur -vključena je delovna praksa v podjetjih)
-	začetniški tečaj angleščine (120 ur)
-	tečaj za personal computing - MS DOS, VVORD in LOTUS (90 ur)
Vpisovanje in podrobnejše informacije do 18. septembra t.l. na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, ob delavnikih, razen ob sobotah, od 10. do 14. ure.
■ Podpise za referendum o finan-carski šoli bodo zbirali danes od 9.30 do 11.30 na Placuti na pobudo Zelenih golobice. Zbiranje podpisov se nadaljuje tudi vsak delavnik med 9. in 12. uro v občinskem volilnem uradu.
_______________kino__________________
Gorica
VITTORIA 15.30-17.00-18.40-22.20-22.00 »Fusi di testa«.
CORSO 16.00-22.00 »Week end senza ti morto«.
Nova Gorica
3SOČA 18.30-20.30 »Oče moje neveste«.
SVOBODA Šempeter 18.30 »Zadnji skavt«, 20.30 »Hudič v gospodu Holme-su«.
DESKLE 20.00 »Jekleni konjički«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska 1 - Ul. sv. Mihaela - tel 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. F.Ili Rosselli 23 -tel. 410340.
Zapustil nas je naš dragi
Franc Valentinčič
star 88 let
Žalostno vest sporočajo hčeri Gra-ziella in Sava, vnuka ter drugi sorodniki
Pogreb s civilnim obredom bo jutri, 14. septembra, na pokopališču v Pevmi z odhodom sprevoda ob 11. uri iz bolnišnice Janeza od Boga.
Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki se bodo udeležili žalnega obreda.
Gorica, 13. septembra 1992
Pogrebno podjetje Preschern
Prispevek k razpravi po klavrni poletni kulturni sezoni
Občina mora na novo premisliti smernice svoje kulturne politike
Nekdanji dijaki slovenske šole v Ul. Randaccio
Ponovno so se srečali 40 let po mali maturi
V ponedeljek se je na doslej najdaljši seji goriškega občinskega sveta, ki je trajala približno štirinajst ur, uvodoma tudi razpravljalo o kulturni dejavnosti v našem mestu s posebnim poudarkom na poletno sezono na gradu.
Razprava se je dotaknila raznih kritičnih aspektov kulturnega delovanja. Naj pri tem le omenimo nekatere "črne pike": vprašanje vzdrževanja grajskega objekta (grajski dvorec, teater Tenda, Bas-tione Fiorito, odnosi med kulturnimi zadrugami itd.), celoten program "Poletje '92" na gradu s kočljivim epilogom finančnega (ne)kritja (glej primer G. Saletta), °rganizacijski problemi posameznih prireditev, vprašanje "zamrznjenega" naravoslovnega muzeja V. Comel", pa do kraje na goriš-kem gradu, z upravičeno postavljenim vprašanjem varstva zgodovinskih objektov v našem mestu.
nameček pa še kot "sladkor-Cek", da bo slika popolna v svoji tragičnosti, še dejstvo, da je večji del goriških kulturnih dvoran za-Prtih, med njimi tudi Kulturni n°rn, in brez jasnih izgledov, kdaj Se bodo vrata teh ustanov ponov-no odprla. Vprašanj je čisto do-y°lj. pa čeprav bi jih lahko še nadevali, saj so navedena le konica Keberga, ki štrli izven vode. Dru-ge težave in nevšečnosti pa so še skrite pod vodo oziroma znane le Posameznikom, ki so neposredno vključeni v kulturna dogajanja.
Lansko poletje (91) je bilo obdobje razmisleka o kulturnem de-,°vanju v Gorici, saj se je preko Javnih občil razvila živahna razprava, v katero se je vključilo pre-
cej kulturnih akterjev, občanov in predstavnikov kulturnih ustanov. Na dan je prišla tudi vrsta novih in zanimivih silnic kulturnega razvoja, ki bi gotovo obogatile našo stvarnost. "Poletje '92" pa bo ostalo zapisano kot poletje "javne kritike" goriški kulturni stvarnosti, saj so puščice kritike letele vsakodnevno kot na tekočem traku. Ta kritični trenutek pa morda ni napočil povsem negativno, saj bo ravno to dejstvo prisililo, da se bo v občinskem svetu pričel prepotreben "kolektivni razmislek" o kulturni politiki mesta Gorice.
Stanje goriške kulture je resnično kritično in v določenih primerih celo katastrofalno... Že dejstvo, da imamo v. Gorici vrsto kulturnih objektov zaprtih daje občutek, da ni dovolj angažiranja s strani odgovornih občinskih organov, da bi to neprespektivno situacijo premaknili z mrtvega tira oziroma, da ni dovolj posluha za kulturo nasploh. Če sedanje stanje pobliže pogledamo, opazimo tudi, da je precej rutinsko, neprogramirano in prevečkrat odvisno le od dobre volje posameznikov in brez ustrezne usmeritve in brez prepotrebnega finančnega kritja. V istem hipu pa se moramo tudi jasno zavedati, da današnja kulturna stvarnost zahteva profesionalnost kot katerokoli drugo poklicno udejstvovanje... Gorica pa je tudi na tem področju - na žalost - izgubila verodostojnost.
Čas je torej, da se na občini prične skupen in poglobljen vsebinski razmislek. Pri tem pa nam mora biti skupni imenovalec stvarno "goriška kulturna rast",
njena mozaična kompleksnost, ki zna biti zanimiva za celoten srednjeevropski prostor. Nikakor pa kulturna politika našega mesta ne sme sloneti, kot se je v marsikaterem primeru že dogajalo, na provincialni in narodnostni zapori, "klientelističnih" povezavah in na prikazu bleščečih fasad... hibe pa so skrbno zakamuflirane v zakulisju.
In še nekaj je potrebno podčrtati. Goriška kulturna stvarnost v vsej svoji zgodovini ni bila nikdar mononacionalna, ampak vedno izraz in v določenih primerih tudi zmes "vseh duš", ki so jo sestavljale. Tudi zaradi tega je po svoje bogata in originalna. Skupno je torej potrebno preučiti našo preteklost. Preučiti pa je potrebno tudi, zakaj so bile ravno v Gorici v težkih letih hladne vojne še posebej nakazane in tudi stvarno izpeljane določene kulturne poteze z jasno osnovanim strateškim vidikom na tedanji evropski vzhod, in ki so ravno v našem mestu obrodile klimo "odprte meje". Analizirati ta dejstva pomeni danes, v svetu nenehnega spreminjanja, vzpostaviti novo kulturno strategijo širokega, odprtega mesta, oziroma skupno z Novo Gorico, odprtega prostora, ki povezuje vzhod in zahod v novo nastajočo Evropo.
Zatorej začnimo v okviru goriške občinske stvarnosti razmišljati... Ustvarjajmo tako kulturno politiko, v kateri bodo našli svoje mesto Italijani, Furlani in Slovenci, kot tudi vse ostale regionalne skupnosti, ki iščejo svoj prostor pod sinjim nebom goriškega mozaika.	IGOR KOMEL
Prejšnjo soboto se je pred stavbo nekdanje slovenske šole v ulici Randaccio zbralo veliko ljudi srednjih let, ki so vsi imeli na prsih pripet nagelj z rožmarinom in so se veselo rokovali med seboj. Že od daleč se je videlo, da je vesela druščina po dolgem času skupaj, saj si slišal vzklike: "Glej jo!" in "Saj si še vedno tak kot takrat!" in "Nič se nisi spremenila!". Ko smo druščino pozdravili, so nam veselo povedali, da so maturantje male mature iz šolskih let 1951/52 in 1952/53.
To so bili za Slovence v naših krajih svinčeno težki časi in hoja v slovensko šolo ni bila kar tako, saj so se vrstili pritiski od povsod. O tem mi pripoveduje Dino Ro-ner, ki je še najbolj zaslužen za srečanje goriških sošolcev, ki so maturirali v Gorici leta 1952 in 1953. Pravi mi, da je bila celotna
zamisel od Bruna Bledeta, ki je sedaj mestni redar, a da so jo šele letos uspeli skupno izpeljati. Velika večina takratnih sošolcev namreč živi raztresena povsod po svetu, saj sta gospe Bonini in Pet-russa prišli na srečanje celo iz daljne Avstralije. Drugače pa jih večina živi v Italiji in tudi iz Ca-serte je prišla gospa, ki se še vedno rada spominja svojih sošolcev. Najtežje da je bilo najti beneške Slovence, ki so skorajda vsi odšli v emigracijo, mi je pravil gospod Dino in še dodal, da so bili njihovi profesorji takrat veliko strožji, kot so današnji. Zato so jih povabili medse in tokrat jih je prišlo vseh devet, ki so še živi, in so z njimi pripravili učno uro. Celotna druščina se je namreč preselila v Šte-verjan v gostilno v Dvoru, kjer so najeli klet. Po učni uri je sledil ob harmoniki, ki jo je igral eden od takratnih maturantov, piknik, neformalna zabava, saj mize, za katero bi se vsedli niso hoteli imeti. "Tako, da se ne bi ustvarjale skupinice, ampak da se bomo vsi med sabo pogovarjali!” je še dodal Dino in že šel za svojimi nekdanjimi sošolci.
Kar prijetno jih je bilo gledati, kako so potegovali iz žepov stare fotografije in jih skupno komentirali, še bolj pa so se veselili spominskih knjig, kjer so našli tudi svoje "umotvore" in zapise. Prijetno srečanje, ki bi ga veljalo ponoviti, so si bili vsi edini ob koncu.
Na sliki (foto Marinčič): vesela druščina pred nekdanjo šolo.
Tečaji SDZPI - zanesljiva bližnjica v iskanju zaposlitve
Slovenski deželni zavod za poklicno izobražena) e prireja v šolskem letu 1992/93 v Gorici več . animivih tečajev, ki dajejo obiskovalcu možnost Popolnitve v izobrazbi in večjo možnost za zaposlitev. Vpisovanje in informacije dajejo v ulici .r°ce 3 (tel. 81826), vsak dan od 10. do 14. ure. as 7-a vpis je do 18. septembra. Dveletni tečaj za Podajalce - drugi letnik je namenjen mladim, ki °. končali srednjo šolo in želijo dobiti kvalifika-d1JO Prodajalca. Tečaj traja 1000 ur letno in je v opoldanskih urah, dejansko je prava šola, v ka-ri Profesorji učijo bodoče prodajalce osnovnih P^avil tega poklica, matematike, knjigovodstva in . e9a, kar mora uspešen prodajalec poznati. Te-J Je brezplačen in je obvezna prisotnost.
Strokovni master za upravljanje podjetij traja 500 ur in predvideva tudi tritedensko neplačano prakso v podjetju. Pogoj za vpis je končana višja srednja šola, saj je tečaj namenjen ljudem, ki se tako izpopolnijo pri vodenju nekega podjetja. Tečaj ima med učnimi predmeti slovenščino, italijanščino, angleščino, informatiko, bančno tehniko, zavarovalništvo, knjigovodstvo, marketing, organizacijo podjetja, osnove prava, zunanjo trgovino in podobne predmete. Tečaj je izredno koristen predvsem brezposelnim, ki si s tečajem lahko pridobijo zaposlitev, saj daje praksa v podjetjih možnost stika med delodajalcem in brezposelnim. Cena tečaja je 600 tisoč lir, vsak teden pa imajo tečajniki 20 učnih ur v popoldanskem času.
Začetniški tečaj angleščine traja 120 ur in daje možnost spoznanja tega svetovnega jezika.
Tečaj za personal computing - MS DOS, WORD in LOTUS traja 90 ur in je namenjen vsem, ki bi se radi naučili pravilnega ravnanja z računalniki oz. iščejo zaposlitev, a ne znajo upravljati z računalnikom, ki je danes uspešno zamenjal skorajda vse stare načine upravljanja vseh dejavnosti.
Vsi tečaji so na voljo vsem, ki si želijo pridobiti znanje, prednost pa na SDZPI dajejo brezposelnim. Tečajniki dobijo knjige in študijsko gradivo že v začetku tečaja zastonj. Vsak tečaj ima samo dvajset mest na razpolago, zato prosijo vse interesente, naj pohitijo z vpisom.
V Kmečki banki ugodni pogoji za varčevalce
Veliko negotovost, ki vlada a svetovnih finančnih tržiš-^ ' lahko zaznamo danes tudi našem krajevnem gospodar-■ Vu; Prvi odgovor slehernega Pijanskega kreditnega zavo-a na povišek uradne diskon-ne mere, ki je prejšnji teden nsegla 15%, je sprememba obrestnih mer. Višja cena de-arja je namreč botrovala povišanju tako pasivnih obresti a posojilih, kakor tudi aktivih obresti za Varčevalca.
ie ukrepe so vzeli v teh neh tudi na goriški Kmečki fnLi, kjer so dvignili pasivne - rosti za 1,75%, tako da zna-danes prime rate (obrestna .era za posojila najboljšim Prankam) 16,75%, top rate J ajvišja možna obrestna mora) pa 21,75%.
.Počasno je prišlo tudi do isanja aktivnih obresti za arcevalce. V tem pogledu P°staja še nadvse zanimiva onudba hranilnih pisem, ki n spričo nastalih sprememb P stali zelo donosna oblika r vfPicije. Najbolj vabljiva je atkoročna vezava denarja a 3 in 6 mesecev, ki nudi varčevalcem 14% bruto, isto-sno pa predstavlja v tako agotovem in razburkanem su kot je današnji tudi naj-3 varno obliko investiranja.
KMEC01/10
M Banca Agricola Gorizia )» Kmečka banka Gorica
ŠTEVILNE UGODNOSTI OD 14. DO 17. LETA
banki sam dvigoval po-	^0
trebne vsote.	"T
In nenazadnje	ti bomo vsak mesec
pošiljali domov list »JC notizie«, na katerem boš dobil popoln seznam vseh mesečnih ponudb.
lahko na
Pridi tudi ti v družbo lastnikov računa JEANS! Imel boš precej ugodnosti: izredni popusti v športnih, glasbenih in modnih trgovinah, brezplačne vstopnice, popusti na vstopnice za koncerte in razstave.
Dobil boš posebno magnetno kartico JEANS CARD, s katero boš
številnih
adsGlen
Mater je zatajil in druge črtice v prevodu Guana Nazzija s spremno besedo Marijana Breclja
Ivan Cankar v furlanščini
DUŠAN KALC
Pred kratkim mi je prišla v roke drobna, šestdeset strani obsegajoča knjižica, v jeziku, ki ga težko razumem. Zaradi tega je verjetno ne bom nikoli prebral. In vendar me je razveselila in osrečila kot malokate-ra. Obračal in prelistaval sem jo z navdušenjem in radovednostjo, kot sem včasih obračal in pestoval prve slikanice, ki sem jih kot otrok prejel v dar. Poslal mi jo je stari znanec, Furlan, ki sem ga spoznal med nekim srečanjem etničnih skupnosti sosednjih dežel v Osijeku, ko se je srčno in zavzeto potegoval za etnične in jezikovne pravice furlanske skupnosti. Gianni Nazzi ali Guan v pristni furlanščini s strešico na G, tako mi je izrecno velel, da ga moram nazivati, mi je tedaj s ponosom razlagal, da skušajo približati furlanskemu ljudstvu svetovne klasike v njegovem jeziku ter mi podaril prevode Brechta, Moliera, Ionesca in Grimma. V nekaj letih so prevedli in izdali v furlanščini kakih petnajst ali več klasikov, od Danteja do Pirandella, od Shakespeara do He-mingwaya. Napol za šalo, napol zares sem tedaj pripomnil, da bi bilo lepo v njihovi zbirki videti tudi kakšno ime iz slovenske književnosti, če ne drugače, že zaradi sosedstva dveh kultur.
Nazzija nisem imel potem več priložnosti srečati in verjetno sva na takratni pogovor oba pozabila. Kljub temu pa se je moja takratna želja izpolnila. Guan je medtem vzel v roke italijanski prevod Cankarjevih črtic ter jih s pomočjo Marijana Breclja, ki pozna tudi furlanščino, prevedel. Tako smo dobili knjižico z naslovom La colpe e altris contis (Mater je zatajil in druge pripovedi). Spremno besedo o pomenu izdaje in s Cankarjevim življenjepisom ter predstavitvijo njegovih del in njihovimi prevodi v italijanščino je napisal Marijan Brecelj. Tudi likovno opremo s Cankarjevo sliko v sredi naslovne strani je omislil Slovenec, mladi slikar Pavel Medvešček. Tudi na naslednjih straneh je nekaj pomenljivih slik. Poleg Cankarjeve rojstne hiše, sta objavljeni slika njegovega kipa, ki ga je leta 1923 vlil v bron Veno Pilon, ter portret, ki ga je leta 1912 narisal Maksim Gaspari. Oba umetnika sta imela nekaj furlanske krvi in sta bila zato namenoma vključena v knjigo s krajšima biografijama. Vse to sodelovanje pri izdaji knjige kaže na prepletanje skupnih naporov, da bi približali dve sosednji kulturi eno drugi.
Knjiga prinaša trinajst najbolj značilnih Cankarjevih črtic, kot na primer Njena podoba (II so ritrat), Na peči (Intor dal fogo-
lar), Mater je zatajil (La colpe), Skodelica kave (La čhicare di cafe), III. in V. poglavje iz Mojega življenja, in sicer Suhe hruške (Tentazion) in Dateljni (I datuj), Desetica (II dadis) in druge.
Kako se je pravzaprav rodila ideja o prevodu Cankarja? Nazzi, ki je te dni, ko se pripravlja ravno v Vidmu, tokrat na pobudo furlanske skupnosti, vsakoletno srečanje že omenjenih etničnih skupnosti sosednjih dežel (lani je bilo na Dunaju), še posebno živahno razpoložen, je ponosen nad opravljenim delom. Cankar, ki so ga doslej prevedli že v dvajset jezikov, je tako stopil še v kulturno zakladnico furlanščine ter se pridružil 24 drugim svetovnim klasikom, kolikor so jih doslej objavili v zbirki I classics des leteraduris forestis založbe Clape Cultural Acuilee, katere ena glavnih gonilnih sil je prav Guan Nazzi. Iskrica, ki je prižgala idejo o Cankarju, pravi Guan, se je sprožila pred poldrugim letom na novogoriški razstavi furlanske knjige, ki jo je pripravil Marijan Brecelj. Med razstavljenimi deli je bila tudi zbirka pravljic raznih narodov, toda med njimi ni bilo nobene slovenske. To smo ocenili kot škandalozno pomanjkljivost, pripominja Guan s svojstveno vehementnostjo in iskreno prizadetostjo. Nepojmljivo je, da približamo našim otrokom denimo japonski pravljični svet in pozabimo na slovenskega soseda, ki v tem pogledu nima nikomur ničesar zavidati. Spoznali smo skratka, da so odnosi med slovensko in furlansko kulturo preskromni in da je treba nekaj ukreniti. Na Brecljev predlog smo izbrali Cankarja kot prvi resnejši korak na poti zbliževanja.
Nazzi zagotavlja, da bodo zbirko v prihodnje obogatili še drugi prevodi iz slovenske književnosti. To sodelovanje z Brecljem je poleg realizacije prevoda Cankarjevih črtic porodilo še druge ideje, ki se sedaj počasi uresničujejo in o katerih je verjetno še prerano govoriti. Naj omenimo le Furlanski biografski leksikon, katerega prva knjiga je že izšla in ki je nastal po zgledu Primorskega slovenskega biografskega leksikona. Priročnik pa se ne omejuje samo na furlanske osebnosti, temveč prinaša tudi biografsko gradivo raznih slovenskih osebnosti, zlasti iz umetniškega sveta, ki so imeli kakršenkoli stik s furlansko kulturno stvarnostjo.
Kako bodo furlanski bralci sprejeli Cankarjevo prozo? Na to vprašanje odgovarja Nazzi skozi svoje občutke prevajalca. Cankarjevo pisanje me je navdušilo in ganilo, pravi. Zazdelo se mi je, da podoživljam določene situacije, ki so bile in so marsikje še
E ALTRIS CONTIS
Naslovna stran knjige Cankarjevih črtic v furlanščini
značilne za Furlanijo. Nekatere črtice so mi priklicale v spomin dogodke, ki sem jih doživljal v otroških letih in prišel sem do spoznanja, da med furlanskim in slovenskim svetom ni bilo bistvenih razlik v vsakdanjem življenju, v načinu njegovega dojemanja, samo jezik nas je ločeval, kot nas na žalost ločuje še danes. Guanove misli se pri tem naslonijo na današnji položaj, zlasti na propadanje furlanskega jezika in kulture in nezaslišano teptanje narodnostnih pravic s strani italijanske civilizacije, pa tudi na nazadnjaški odnos oblasti in dobršnega dela javnega mnenja zlasti na Tržaškem do ta-koimenovanega bilingvizma. Namesto da bi v dvojezičnosti oziroma trojezičnosti s furlanščino vred videli neko pozitivno vrednoto, ji skušajo vtisniti negativni prizvok. Namesto, da bi ovrednotili jezikovno in kulturno raznolikost in bogastvo teh krajev, se razburja Guan, ju skušajo razvrednotiti. Strpnost in zbliževanje med narodi ob spoštovanju njihovih specifik sta v današnjih težkih časih neobhodno potrebna. Zato tudi Furlani gledajo na Evropo narodov kot na edino rešilno bilko, potem ko po Guano-vem mnenju nimajo kaj dosti pričakovati od Italije, ki že leta in leta jalovo opleta z
zakonskim osnutkom za zaščito manjših jezikov in kultur.
Clape Cultural Acuilee deluje v tem duhu dvajset let. Gre za sorazmerno mlado organizacijo, ki šteje tudi malo članov. Zato pa so izjemno žilavi in bojeviti. Usmerjeni so prvenstveno v kulturno sfero in njihova osnovna dejavnost je izdajanje knjig v furlanščini. Vse pa poteka na prostovoljni in neplačani ravni. Tudi Cankarjeva knjiga, kot vse ostale, so nastale na tej osnovi. Nihče, od prevajalca dalje, ni za opravljeno delo prejel niti ficka. Zanimivo je, da tudi iz javnih sredstev ne prejmejo niti lire. Pred nekaj leti jim je Dežela sicer nakazovala letno kakih 700 tisoč lir, kar v današnjih razmerah ne zadostuje niti za platnico ene knjige, kaj šele za pet ali šest, kolikor jih letno izzide. Ker so sredstva še krčili, se je Clape Cultural Acuilee odpovedala še tem drobtinam. Neprimerno več velja naše dostojanstvo, pripominja Nazzi, kot pa zlagana miloščina.
Njihova založniška dejavnost gre kljub temu naprej, čeprav se po drugi strani srečujejo tudi s težavo prodaje svojih knjig. Vsako knjigo natisnejo povprečno v tisoč izvodih, kar ni veliko, če upoštevamo, da je vseh furlansko govorečih ljudi več kot 600 tisoč. Pa še to ne gre bogvekako v prodajo. Tu se dotaknemo problema narodnostne zavesti furlanske skupnosti oziroma neizprosne asimilacije, ki jo razjeda. Nekoliko več zavesti je v nekaterih intelektualnih in kulturno razvitejših krogih, med preprostim ljudstvom, ki se pač rado oklepa neke danosti (če ni uzakonjenih pravic, ni niti pravega občutka pripadnosti), pa vidno usiha. Dodatna nadloga je po Nazzijevem mnenju politična in kulturna razcepljenost furlanske skupnosti. Razne kulturne organizacije so si v laseh. Najvidnejša je Filologica Friu-lana, ki je tudi najbolj povezana z oblastmi in je zato deležna njihove večje (tudi finančne) pozornosti. Razlike so vidne že na prvi pogled in zadevajo strateške usmerjenosti. Medtem ko se na primer Clape Cultural Acuilee zavzema za obvezen šolski pouk v furlanščini v osnovnih šolah, se Filologica zadovoljuje z neobveznim poukom, verjetno samo zato, da bi zadovoljila politične vodilne kroge, ki jim je uvajanje »tujih« (nevarnih) jezikov v šolski pouk trn v peti.
Ta motiv predobro poznamo v naših Na-diških dolinah, kjer se oblasti na vse kriplje trudijo, da bi nam preprečile pouk v slovenskem jeziku. Tudi v tem pogledu nas s Furlani druži sorodna usoda. Zakaj bi se tedaj ne potrudili, da bi se bolje spoznali in si skušali pomagati? Cankar v furlanščini je prvi zreli in sočni sadež tega spoznanja.
Druga simfonija uvedla novo sezono gledališča Verdi
Mahlerjeve apokaliptične slike
Kress in razvijanje vizualne kreativnosti
CORRADO ROJAC
V četrtek, 10. septembra, se je pričela jesenska simfonična sezona gledališča Verdi. Na sporedu je bila Mahlerjeva Druga simfonija v c - molu za sopran, alt, mešani pevski zbor in orkester (1888 -1894). V solističnih vlogah sta nastopili sopranistka Sarah Leonard in altistka Gabriele Schrecken-bach, zbor (ki ga vodi lne Meis-ters) in orkester gledališča Verdi pa je dirigiral Michel Tabachnik.
Simfonična glasba Gustava Mahlerja predstavlja za celoten »glasbeni kolektiv« velik napor; avstrijski dirigent in skladatelj je pač doživljal problematiko prejšnjega stoletja kot iskanje smotra glasbene in umetnostno - človeške povednosti nasploh, ki ga je (kot priljubljenega Brucknerja in Wagnerja) pripeljalo do zvočno in časovno ogromnih glasbenih stvaritev.
Seveda je njegovo nagnjenje za nova zvočna iskanja (do uporabe neobičajnih instrumentov), za nove gradbeno oblikovne zasnove (kjer predstavlja npr. glavna tema sama večkrat edino oblikovno osnovo) in za kontrastne slogovne izbire (od izbranih, veščih harmonskih odtenkov do preprostosti ■ ljudske »viže«), marsikdaj razburilo duhove, vendar se je njegov opus v našem stoletju končno zasidral v tradicionalni simfonični repertoar.
Tudi v drugi simfoniji zasledimo vse omenjene sestavine Mahlerjeve glasbene govorice, npr. v začetnem Allegro maestoso, kjer se prva tema v staccato vzorcu takoj predstavi kot konstanta in vezni element celotnega dela, ali pa v sledečem Andante moderato, ironičnem Landlerju, ki razodeva, kako globoko je »poet zvokov« doživljal konflikt avstroogrskega kulturno socialnega ambienta; v osrednjem In ruhig fliessenger Bewegung, kjer se »tipično Mahlerjev« vstop klarinetov najjasneje opiše z avtorjevim stavkom »jokali se boste in smejali obenem«, ali pa v sledečem Urlicht, kjer končno vstopi alt na tekst iz zbirke »Des Knaben Wunder-horn«, ki predstavlja pravo gibalo prvih (štirih) simfonij našega avstrijskega mojstra. Zaključni Im Temo des Scherzo, oblikovno najbolj kompleksni del simfonije, je »globoko opisne« narave: naj končno omenimo, da je Druga simfonija razmišljanje o smislu človekovega življenja, ki se razreši, kot priča zaključni zborovski tekst, v upanje na nesmrtnost. Iz glasbenega vidika izpelje »metafizični Mahler« take misli v sugestijo zvočnih podob, ki si prosto sledijo od neznatne, mistične note harfe do izjemnih fortissimov celotnega velikega simfoničnega orkestra; tako zaživijo pred nami apokaliptične slike, ki tržejo pozno romantiko v skorajda ekspresionističnih izbruhih.
O četrtkovi izvedbi naj zabeležimo, da je večinoma slonela na zvočni sugestiji in jasnosti oblikovne predstave. Značajno je najimenitnejše zazvenel Andante moderato, še zlasti ko se začetna glasbena misel prelevi v pizzica-to - v Krausovi prozi občutimo isto vzdušje.
Solistka Gabriele Schrecken-bach me je s svojim vstopom bolj prepričala na generalki kot na koncertu samem, kjer je Sarah Leonard bila mogoče nad njo. Michel Tabachnik je potrdil, da je odličen dirigent, orkester in zbor gledališča Verdi pa, da sta na rastočem nivoju.
Otroške ure
Ob izteku počitnic se v sežanski Kosovelovi knjižnici odpre vsako leto vrsta zanimivih kulturnih pobud, začenši z urami pravljic za naj mlaj še, ki potekajo vsak četrtek, ob 16.30. Vodi jih marljiva knjižničarka Marija Godnič.
Tudi na prvi letošnji pravljični urici z naslovom Korenčkov palček je bilo zelo živahno in prijetno. Udeležilo se je je veliko tako naj mlajših kot njihovih nekoliko starejših vrstnikov. Po pripovedovanju je sledilo risanje in ustvarjanje.
Kmalu bodo v knjižnici Srečka Kosovela zaživeli tudi mesečni literarni večeri, na katerih bodo predstavili pomembne ustvarjalce našega prostora. (OKS)
Pod vodstvom priznanega frag-mentističnega slikarja in pedagoga Georga Kressa bo v Škofji Loki potekal od 18. do 19. septembra seminar z učno delavnico, ki ima naslov »Razvijanje vizualne kreativnosti«. Poleg teoretičnega dela ob barvnih diapozitivih bo poudarek predvsem na praktičnih učnih delavnicah. Seminar bo v petek, 18. septembra, ob 19. uri spremljalo odprtje fragmentistične razstave Georga Kressa, ki bo na ogled do 2. oktobra v Loškem muzeju.
V vabilu na seminar piše, da ima človek na razpolago ustvarjalne potenciale, vizualni trening pa razkrije preko barve in oblike stanje ustvarjalnih potencialov in nakaže razvoj preko barvnih in oblikovnih kompozicij, v katerih so izražena sporočila občutkov in čustev. Vizualni trening nam razširi notranjo svobodo za razvijanje ustvarjalnosti, odstrani notranje psihične zapreke in ustvari prostor za novo ustvarjalnost.
Seminar bo obsegal razvijanje kreativne vizualizacije ob predavanju z diapozitivi kot tudi trening vizualne kreativnosti na teme: barve in oblike kot igra, barve in oblike kot govorice ter barve in oblike kot sporočila. Sledilo bo tudi slikanje v skupinah. Udeleženci bodo uporabljali slikarske tehnike, ki jim najbolj odgovarjajo, zato naj s seboj prinesejo odgovarjajoči slikarski material (papir, barve, čopiče, risalne deske, itd. Zagotovljen pa je tu-
di material za skupinsko delo.
Cena dvodnevnega seminarja znaša 230 DEM v tolarski protivrednosti, prijave pa sprejema Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka oz. ALPHA Center Ljubljana, p.p. 14.
V galeriji Loškega muzeja v Škofji Loki bodo ob tej priložnosti, kot rečeno, odprli tudi razstavo na temo Fragmentalizem. Slikar Georg Kress, rojen 1939. leta v Kisvejnu na Madžarskem, je po Akademiji za upodabljajočo umetnost v Miinchnu izpopolnjeval svoje znanje v Parizu. Prvič se je predstavil 1958. leta v Miinchnu, od tedaj pa je imel že preko 50 samostojnih razstav. Njegova dela smo srečali tudi na fragmentistič-ni razstavi prejšnjih Vilenic. Georg Kress je s svojim rojakom Pol-detom Oblakom in Nicolom Bian-com izdal leta 1966 v Miinchnu fragmentistični manifest, ki predstavlja teoretično utemeljitev novega načina slikanja - fragmenta-lizma.
Kress strokovno sodeluje z berlinskim inštitutom za psihoanali' zo, kjer vodi likovno psihoterapi' jo. Razvil je tudi kreativnostno teorijo, ki je osnova za umetnostno vzgojo otrok in odraslih. Zato je posebno zanimiva njegova krea-tivnostna teorija v vzgojnem procesu od vrtcev do univerze. Šemi' nar je primeren za učitelje, pedagoge, slikarje, likovne terapevte kot tudi managerje v podjetjih io ustanovah. (OKS)
Morda že 27. t.m. prva tekma m novem stadionu v Trstu
V derbiju kola 1. slovenske lige
Danes spet zmaga Triestine?
Olimpija izvrstna
Že od 27. septembra bo Triestina ntorda igrala domače tekme na novem stadionu »Nereo Rocco«, na katerem je prostora za 33 tisoč gledalcev. Včeraj so namreč tehniki zveze profesionalcev C lige dali povoljno mnenje 9*ede stadiona. Pod pokritimi tribuna-nti novega stadiona so še štiri telovadnice, prostori za treninge, atletska pro-9a za tek na 100 m, center za športno ®edicino, orodje za rehabilitacijo, športna knjižnica, uradi za CONI, sejna soba, prostori za goste in za tisk, restavracija, bar, parkirišča.
Triestina, pri kateri so našteli že 10.483 abonmajev, pa bo v današnjem
Edberg s težavo Seleševa v finalu
NEW YORK V polfinalu odprtega teniškega prvenstva ZDA se je Šved Edberg pošteno namučil, predno je po 5 urah in 20 minutah odpravil domačina Changa (6:7, 7:5, 7:6, 5:7, 6:4). V drugem Polfinalu sta se sinoči srečala Američana Courier in Sampras.
V ženskem finalu pa se bosta Pomerili Seleševa in Sanchezova. Izida polfinalov: Sanchez (Šp) -Maleeva (Švi) 6:2, 6:1; Seleš (Jug) -Ternandez (ZDA) 6:3, 6:2.
3. kolu na »Grezarju« gostila zadnjeu-vrščeni Arezzo, ki je še brez točke. Po nedeljski izvrstni igri in zmagi proti Alessandrii so pri tržaškem ligašu seveda optimisti in računajo na nov uspeh. Verjetno bodo nastopili v isti postavi kot pred tednom dni z izjemo poškodovanega Marinija, ki ga bo nadomestil Bressi. Nekoliko morajo še izpiliti igro v obrambi, ki je še brez diskvalificiranega Ceroneja. Vsaj sodeč po dosedanjih nastopih Arezza pa obramba Triestine tudi ne bi smela biti v veliki nevarnosti: doslej ni Arezzo dosegel enega samega gola, ne na predprvenstvenih tekmah, ne v italijanskem pokalu ne v prvih dveh prvenstvenih kolih.
DANAŠNJI SPORED: Alessandria -Sambenedettese, Carpi - Pro Šesto, Empoli - Chievo, Leffe - Palazzolo, Massese - Vicenza, Siena - Ravenna, Spezia - Como, Triestina - Arezzo, Vis Pesaro - Carrarese.
LESTVICA: Triestina in Sambenedettese 4; Vicenza, Carrarese, Carpi, Empoli, Massese in Siena 3; Vis Pesaro in Chievo 2; Ravenna, Palazzolo, Como, Pro Šesto, Alessandria in Spezia 1; Arezzo in Leffe 0.
Udinese v gosteh
Po nepričakovanem uspehu proti Interju bo Udinese danes igral v gosteh, v Parmi, kjer naj bi potrdil vse, kar je pokazal pred tednom dni. Manjkala pa bosta poškodovani Giuliani (nadomestil ga bo Di Leo) in diskvali-
ficirani Nappi. Med tednom se je lažje poškodoval Branča, ki pa bo danes dokaj verjetno igral.
DANAŠNJI SPORED: Ancona -Sampdoria; Brescia - Torino; Foggia -Napoli; Genoa - Roma; Inter - Caglia-ri; Juventus - Atalanta; Lazio - Fioren-tina; Parma - Udinese-, Pescara - Milan.
LESTVICA: Torino, Atalanta, Udinese, Pescara in Milan 2; Lazio, Sampdoria, Genoa, Fiorentina, Brescia, Jvu-entus, Cagliari in Napoli 1; Inter, Parma, Foggia, Roma in Ancona 0.
Italijanska B liga
DANAŠNJI SPORED: Bari - Reggia-na; Cosenza - Andria; Cremonese - Padova; Lecce - Ternana; Lucchese - Bologna; Modena - Taranto; Piša - Piacenza; Spal - Ascoli; Venezia - Cesena; Verona - Monza.
LESTVICA: Piacenza, Cesena, Ascoli in Monza 2; Lucchese, Spal, Andria, Ternana, Cosenza, Piša, Venezia, Verona, Bologna, Padova, Reggiana in Taranto 1; Bari, Cremonese, Modena in Lecce 0.
Maradona odpotoval
BUENOS AIRES — Maradona je včeraj odpotoval v Sevillo, kjer naj bi nadaljeval svojo nogometno kariero. Kaže namreč, da je španski klub dosegel dogovor z Napolijem. Predsednik Ševille je izjavil, da so pogajanja praktično zaključena, za igralca pa naj bi plačali 12 milijard lir.
KOPER — Zaradi mednarodnih nogometnih tekem, ki čakajo SCT Olimpijo, Maribor Branik in Belvedur v sredo v evropskih pokalih, so včeraj vnaprej odigrali dve tekmi 5. kola v slovenski nogometni ligi. Za Bežigradom je v derbiju kola SCT Olimpija v režiji primorskih igralcev zlahka premagala Mariborčane in se tako oddolžila za poraz v finalu lanskoletnega pokala. Trener Lučo Pertič je najbrž kar dolgo načrtoval revanš, saj je SCT Olimpija z igro povsem zasenčila Mariborčane, kar je lep obet pred nastopom v Milanu, kjer bodo »zmajčki« želeli gostiteljem nuditi kar največji odpor in pred številnim milanskim avditorijem bo nastop ljubljanskih nogometašev naj lepša promocija mlade slovenske države. SCT Olimpija je zmagala s 3:0 (1:0), zadetke pa so dosegli Benedejčič v 34', Želko v 51' in Topič v 61' ter se utrdila v vodstvu.
Belvedur Izola je doživel nov neuspeh na svojem igrišču, saj ga je Ljubljana prisilila na neodločen izid 1:1 (0:0). Izolani so pred potjo v Lizbono, kjer igrajo z Benfico, razočarali. Gostje so povedli z golom Čačiča, izenačil je Ban v 73. minuti, najzrelejše priložnost za drugo točko pa je zapravil Budonja v 82. minuti.
Preostale tekma 5. kola so na programu danes s pričetkom ob 16.30.
Koper gostuje pri Svobodi v Ljubljani in po izjavi trenerja Kličarov-skega načrtuje točko. Nič lažji tekmec v gosteh ne čaka Novogoričanov, ki gostujejo v Novem Mestu. Pari so naslednji: Studio D - SAOP Gorica, Svoboda - Koper, Potrošnik
-	Nafta, Publikum - Slovan Marvica, Živila Naklo - Rudar, Elektroele-ment - Mura, Železničar - Steklar.
V drugi slovenski ligi so pari 4. kola naslednji: Dravograd - Set Vevče, Avtobum - Pro, Domžale - Ilirija, Medvode - Triglav, Dravinje - Napredek, Istragas - Turnišče, Primorje
-	Korotan in Tabor Jadran - Oria Rudar. (Kreft)
Koprski košarkarji že v dobri formi
ŠKOFIJE — V prijateljski mednarodni tekmi so košarkarji koprskega Micom Marcusa, ki se pripravljajo na pričetek državnega prvenstva in nastop v Koračevem pokalu, po dobri igri premagali ekipo bivše Sla-vonke, člana prve hrvaške lige. Najuspešnejši strelec za Micom Mar-cus je bil Bojan Brodnik, ki je dosegel 28 košev, pri tem pa še večino drugega dela počival. Z nekaj atraktivnimi potezami je nase opozoril tudi Američan Vincent Re^nolds, medtem ko kapetan Zlatko Šantelj zaradi lažje poškodbe ni nastopil.
Pred današnjo dirko v formuli ena v Monzi
A'a prvi tekmi mednarodnega odbojkarskega turnirja za pokal Bazoviških žrtev
Optimizem pri Ferrariju
MONZA — Nigel Mansell je tudi P° drugem dnevu poskusnih voženj Za VN Italije v Monzi obdržal prvo jhesto na startnem vrstnem redu. Bil le tudi edini v prvi četverici, ki je hekoliko izboljšal v petek doseženi pas. Vsekakor pa je vrstni red prve Se|terice ostal nespremenjen.
Hitreje kot v petek sta vozila tudi erger in Schumacher, vendar se ni-a popravila svoje uvrstitve, kar pa n ivSPeM Ferrarijevemu pilotu Ca-Pelliju (z 8. se je prebil na 7. mesto), u Ferrariju nasploh kažejo zmeren Ptimizem. Še posebno zagrizeno je i°Zl( Aleši, ki se je v jutranjih po-usnih vožnjah najprej zadel s Ka-yam°, zatem še z Morbidellijem, sn Pemer ie tudi izgubil zadnje de-9 kolo in se udaril v gleženj.
X, e vedno ni nič jasno, za koga bo ansell vozil v prihodnji sezoni.
von!^ d° ga naiPrei videli v p°g°-
7,. u z Ronom Dennisom, ki pa se je zatem zadržal s... Proštom.
tartni vrstni red današnje dirke: nai mtS'ta: Mansell (VB, williams re-ua„j) 1 22"221; Senna (Braz, mclaren fp ada) 1'22'822; 2. vrsta: Aleši (Fr, errari) 1'22 '976: Patrese (It, williams renault) 1'23 '022; 3. vrsta: Berger
(Av, mclaren honda) 1'23 "112; Schumacher (Nem, benetton ford) 123'629; 4. vrsta; Capelli (It, ferrari) 1'24 "321; Boutsen (Bel, ligier renault) 1'24 "413; 5. vrsta: Brundle (VB, benetton ford) 1'24"551; Gachot (Fr, venturi lamborghini) 1'24 "654; sledi še 16 pilotov.
Benvenuti rekorder
NUORO — Andrea Benvenuti je potrdil odlično formo s konca sezone in je včeraj na mednarodnem atletskem mitingu v Nuoru izboljšal italijanski rekord na 1.000 m s časom 215'76. Prejšnji rekord je bil last Franca Areseja z 216 "9.
Zuelle v vodstvu
IGUALADA (Španija) — Miguel Indurain je nepričakovano (za 5 sekund) izgubil etapo na kronometer. Na 4. etapi (21 km) kolesarske dirke po Kataloniji se je namreč uveljavil Švicar Zuelle (26 20"), ki je tudi prevzel skupno vodstvo. Sledijo: 2. Bernard (Ft) po 14"; 3. Indurain (Sp) 16 "; 4. Bruynell (Bel) 40"; 5. Rominger (Švi) 40"; 6. Breukink (Niz) 44"; 8. Bugno (It) 1’01".
Slogašice povsem zadovoljile
Včeraj se je na Opčinah začel mednarodni ženski obojkarski turnir za prehodni pokal Bazoviških žrtev. V pjvi tekmi sta se srečala prvoligaš S V ST Slavija iz Bratislave ter tržiski B-2 ligaš Fincantieri. Po predvide-
vanjih je prepričljivo slavila slovaška ekipa, ki je tudi takoj pokazala, da je glavni kandidat za osvojitev prehodnega pokala, ki je v njeni lasti že od lani.
Sloga Koimpex je svoj krstni na-
sotp opravila proti slovenskemu prvoligašu, ekipi Hit Casino iz Nove Gorice. Glede na to, da na dosed-njih pripravah naše igralke sploh še niso vadile sprejema oz. igre v polju, smo z nastopom slogasic lahko povsem zadovoljni. Ekipa je tudi pozitivno reagirala na odsotnost bivše kapetanke Grgičeve. Vlogo režiserke je tako prevzela Alenka Sosič, kot pomožne podajačice pa so zvrstile Daniela Ciocchi, Karin Starc in Jana Miot. Ko je Sloga Koimpex bila dovolj uspešna v sprejemu, se je povsem enakovredno kosala z bolj renomiranimi nasprotnicami, ki so kot vse ostale ekipe, pravzaprav še v prvi fazi predprvenstvenih priprav.
Izidi: SVŠT Slavija - Fincantieri Tržič 3:0 (15:7, 15:4, 15:12); Hit Casino Nova Gorica - Sloga Koimpex 3:1 (15:13, 15:6, 11:15, 15:12).
Današnji spored: ob 9.30 Sloga Koimpex - SVŠT Slavija, 11.00 Hit Casino - Fincantieri, 15.30 Fincantieri - Slojga Koimpex, 17.00 Hit Casino - SVST Slavija. (Inka)
Na sliki Davorina Križmančiča: akcija s tekme med Slogo Koim-pex ter Hit Casinojem Nova Gorica.
Po dveh dneh tekmovanj na Mladinskih igrah treh dežel v Mariboru
Slovenija pred našo deželo in Koroško
v^ARIBOR — Reprezentanca Slo-nrp1Je-sDe P° dveh dneh tekmovanj Mi gJlcy*V0 zagotovila prvo mesto na b;ia'd*nskih igrah treh dežel, ki so st 6 ‘etos v Mariboru in na katerih u . nastopili tudi Furlanija-Julijska Jina ter avstrijska Koroška, je 6P{ezentanca »under 15« Sloveni-
bila daleč boljša Gplinah manifestaciji
nekaterih
sn ' -•— manifestacije, na kateri mod merili v atletiki, tenisu, narokom™ ten*su' sabljanju, košarki in
Haša dežela, ki je zasedla končno n;	je gladko zmagala v sablja-
nj . tako v moški kot v ženski kon-,p1renci' v metu krogle za ženske v m113	Ginnastica	Goriziana),
di p.tu.krogle za moške (Alessandro lasio, Libertas Sanvitese) ter v rak 6m teku na 800 m (Alessia Fo-osco, Nuova atletica Gemona). b “arve Furlanije-Julijske krajine je drug1 ° tuck nekaj zastopnikov naših n ?	. • Tako so v namiznem tenisu
te sf.°P‘“ člani Krasa Peter Santini, atja Milič, Vanja Milič in Erika Ra-tP*c'. Naša dežela je med dekleti Sin ° lz.?ub“a le proti Koroški, proti veniji pa so se vsa srečanja konča-a s porazom s 5:0.
t, H a ‘eniškem turnirju sta igrala 1 Borut in Aleš Plesničar (Gaja), ki P nista zabeležila nobene zmage.
Na rokometnem turnirju je F-JK izgubila tako proti Koroški (24:22) kot proti Sloveniji (26:14), v ekipi pa je bil tudi član Krasa Omar Foraus. Na košarkarskem turnirju je F-JK s 93:21 premagala Koroško in zatem po lepi tekmi izgubila proti Sloveniji (105:81).
Italijanski košarkarski pokal
Stefanel danes v gosteh v Neaplju
Po dokaj tesnem uspehu proti Ban-co Sardegna iz Sassarija bo danes tržaški Stefanel v osmini finala italijanskega košarkarskega pokala igral v Neaplju proti domači ekipi, ki je v četrfinalu izločila moštvo Bakerja iz Livorna.
Sedaj, ko je tržaški prvoligaš dobil tudi drugega tujca (Alberta Englis-ha), je pričakovati od Tanjevičevega moštva spodbudnejše nastope, čeprav je na dlani, da se bo odsotnost poškodovanega Gregorja Fučke zelo poznala.
Ekipa iz Napolija sicer ne sodi med najkakakovostnejša moštva v tem pokalu, Neapeljčanov pa niaka-kor ne gre podcenjevati, saj uvrščajo
dva odlična Američana (sta Rowan in Shoene).
DANAŠNJI SPORED (18.30): Cagi-va Varese - Benetton Treviso; Desio -Phonola Caserta; Ticino Siena - Philips Milan; Marr Rimini - Messagge-ro Rim; Teamsistem Fabriano - Knorr Bologna; Panasonic Reggio Calabria - Clear Cantu; Napoli - STEFANEL TRST; Glaxo Verona - Scavolini Pesaro.
Povratne tekme bodo v četrtek, 17. t.m.
Po polfinalih na košarkarskem turnirju Plasteredilizia
Cicibona in Bor Radenska danes v finalu za 1. mesto
V polfinalnih tekmah na turnirju Plasteredilizia sta Cicibona in Bor Radenska premagala Jadranove mladince oz. Brežane in se tako uvrstila v današnji finale za 1. mesto. Prva tekma je bila borbena in izenačena. Jadranovci so dobro začeli (14:6 v 5'), cicibonaši pa so kmalu nadoknadili zaostanek in sami povedli in tudi v 2. polčasu stalno vodili za nekaj točk. Jadranovci so izenačili le nekaj minut pred koncem, pri Ciciboni pa so stisnili zobe v obrambi ter z večjo mero izkušenosti ubranili zmagali.
Hildegard Bayer
TEČAJI
NEMŠKEGA JEZIKA
Pooblaščeni od Ministrstva za šolstvo
(Glavna direkcija za kulturne izmenjave) M D 18. n. 1983
za otroke, dijake in odrasle
□	prilagojeni urniki
[ 1 predavatelji v materinščini
□	razredi z največ ro slušatelji
□	tečaji za podjetja
VPISOVANJA vsak dan od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure (razen sobote)
TRST — Ulica Ginnastica 3, I. nad. — Tel. 730037
V 2. polfinalu je Bor šele v zadnjem delu tekme odpravil zelo okrnjeno postavo Brega. V 1. delu sta si bili ekipi enakovrendi, zlasti po zaslugi Marka Sldvca (17 točk). Z agresivno obrambo in z mladimi v ospredju je Bor zanesljivo povedel v zadnjih 10 minutah.
Današnji spored: ob 10.00 finale za 3. mesto, Jadran mladinci - Breg; ob 11.45: finale za 1. mesto, Bor Radenska - Cicibona Plasteredilizia. (V.J.)
CICIBONA PLASTEREDILIZIA -JADRAN MLADINCI	72:66 (36:31
CICIBONA: Cupin 28 (4:6), Kovačič 2, Simonič 6, Jogan 20 (2:2), Bajc (ni vstopil), Battilana 4, Volk 4 (0:1), Jankovič 6, Furlan 2, Škabar (ni vstopil). TRENER: Mari. PM: 6:9. PON: nihče. SON: 16. TRI TOČKE: Jogan (2).
JADRAN: Paulica 9 (0:1), Briščik, Kapun, Starec 2, Milič 16 (4:6), Petaros 2 (0:1), Rebula 12 (0:1), Tomšič 7, Bordon 5 (1:3), Gregori 14. TRENER: Drvarič. PM: 5:12. SON: 15. TRI TOČKE: Gregori (1), Tomšič (1), Paulica (1). •
BREG - BOR RADENSKA 71:94 (39:37)
BREG: Kovačič 9, Gobbo, Koren 2, P. Bandi 2 (0:2), M. Bandi 8, Klabjan 2, Slavec 23 (1:1), Cah 2, R. Žerjal 23 (1:4). TRENER: Salvi. PM: 2:7, PON: Slavec (35). 3 TOČKE: Žerjal (2), Kovačič (1).
BOR: Simonič 12 (2:2), Perčič 2, Debe-ljuh 3 (1:3), Persi 11 (1:1), Barini 4 (2:5), Smotlak 9, Bajc 9, Grbec 12, Poretti 4, Carbonara 9, Monticolo 6 (2:4), Samec 13 (3:6). TRENER: Sancin. PM: 11:20. PON: nihče. 3 TOČKE:Smotlak (1), Bajc (1), Carbonara (1).
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo; mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
dnevnik
nedelja, 13. septembra 1992 I
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Samo Kokorovec evropski prvak!
OPORTO Poletov kotalkar Samo Kokorovec je dodal svoji iuzredno bogati beri uspehov še dve zlati kolajni z evropskega prvenstva na Protugalskem.
Samo je namreč zlatemu odličju v obveznih likih dodal še zlato v kombinaciji. V prostem programu je bil namreč drugi za Špancem Cisnerosom in si je tako v kombinaciji prislužil povsem zanesljivo prvo mesto.
Naš kotalkar je tudi na Protugalskem dokazal, da sodi med najboljše predstavnike tega športa na stari celini in na svetu sploh, saj se odlikuje tako v obveznih likih kot v prostem programu.
Samo se je za evropsko prvenstvo na Portugalskem temeljito in vestno pripravil, kot je sicer njegova navada pred vsakim velikim tekmovanjem. Resno delo se je tudi tokrat še kako obrestovalo, saj je dolga leta naš najboljši športnik dodal vsemogočim naslovom še tega iz Oporta, evropski naslov.
Kokorovčev uspeh pa je seveda veliko priznanje tudi za ves naš šport.
Končal se je nogometni memorial bratov Husu
Fromm so končno slavili
PRIMORJE - KRAS	1:0 (0:0)
STRELEC: v 66. min. Miclau-cich.
PRIMORJE: Babich, Luxa,_Mila-ni (v 60. min. Tul), M. Štoka, Trampuž (Antoni v 46. min.), Sava-rin, De Marc o, Miclaucich, P. Štoka, Auber, Digovich.
KRAS: Caputo, Škabar, Massai, Šuc, Vitrani, Norbedo, (v 70. min. Špacapan), Candotti, (v 74. min. Cucarich), Lacalamita, Palumbo, Lepore, Bozich, (v 80. min. Prašelj).
SODNIK: Sossi.
Prosečani so osvojili prvo mesto na »svojem« turnirju, medtem ko jim je v skoraj 20-letni zgodovini te prireditve ta uspeh vedno spdo-letel.
V	finalni tekmi se je Primorje spet znašlo v precejšnjih težavah, predvsem v prvem polčasu. Borbeni Kras je v tem delu izvedel nekaj hitrih in nevarnih akcij. Palumbo, Lacalamita in Bozich so večkrat ogrozili vratarja Babicha, ki pa je bil vedno na mestu. Domačini so izvedli boljšo boljšo akcijo le v protinapadu z De Marconi, ki je z odličnega položaja streljal v vrata.
V	drugem polčasu se je stanje na igrišču spremenilo. Kras je bil primoran v obrambo in vratarju Caputu je v tem delu trda predla. Najprej je strel Digovicha končal za las ob vratnico, nato pa se je
enako pripetilo Antoniju v kazenskem prostoru. Odločilni zadetek je dosegel Miclaucich v protinapadu, Primorje bi lahko nato še z Auber jem in De Marcom podvojilo, saj je Kras zaradi izključitve Leporeja, ostal z možem manj. Proti koncu so pa varovanci trenerja Colavecchie še spet poskusili nekaj hitrih protinapadov, a brez uspeha.
Po tekmi je bilo na vrsti nagrajevanje, pred katerim je predsednik FC Primorje Dario Kante je prisotnim omenil nepozabna ig-
ralca in odbornika društva Sergija in Gabrijela Husu, po katerih je turnir poimenovan.
Končna razvrstitev prvih štirih ekip je torej: 1. Primorje, 2. Kras,
3. Vesna, 4. Šan Marco.
Med drugimi nagradami naj omenimo še priznanje za naj bolj ešga strelca turnirja, ki ga je j prejel Lacalamita (Kras) in za naj- I boljšega^ igralca (De Marco, Primorje). (Š.M.)
Na sliki D. Križmančiča posnetek z otvoritvene tekme tega turnirja Primorje - Gaja.
Na včerajšnji polfinalni tekmi za memorial Marčelo Kralj
Tesen poraz Primorca
FORTITUDO - PRIMOREC	1:0 (0:0)
STRELEC: Drago v 80. min.
FORTITUDO: Comelli, Massutti, Cerchi, Chermaz, Ridolfo, Apostoli, Gabrielli, Denich, Cecchi, Drago, Iurincich (v 46. min. Della Pietra).
PRIMOREC: Savarin, Sardiello (v 46. min. Čuk), Policardi (v 81. min. Milkovič), Gargiuolo, Srebrnich, Frasson, GiuresSi, Pertan, Bulich (v 46. min. Peres), Apuzzo, Smilovich.
Tudi včerajšnja druga polfinalna tekma za memorial Marčelo Kralj, ki poteka v organizaciji ŠD Primorec v Trebčah, je bila na nizkem nivoju in gotovo ni zadostila pričakovanjem.
Fortitudo namreč kljub višjemu tekmovalnemu nivoju ni uspel razviti svoje igre proti požrtvovalnim Trebencem. Igralci obeh ekip so bolj pazili na lastna vrata in kaj kmalu je postalo jasno, da bo priložnosti izrendo malo: na vsej tekmi je taklo prišlo le do dveh
strelov proti vratom. V prvem polčasu je Bulich stre-jal z roba kzenskega prostora po predložku Gargiuo-la, vratar pa je žogo brez težav odbil v kot.
Ko je že kazalo, da bodo o drugem finalistu odločale 11-metrovke, so domači zakrivili edino napako v obrambi, tako da je Drago povsem nemoteno premagal Savarina. Lepo priložnost je sicer za tem imel Srebrnich, njegov prosti strel pa je odbil živi zid. Tekma je razgalila težave belo-rdečih v napadu, kjer je Smilovich preveč osamljen. Zadovoljila je vezna vrsta, razen usodne napake pa je tudi obramba pokazala zanesljivo igro.
DANAŠNJI SPORED
15.30: finale za 3. mesto: Primorec - San Canzian
17.30: finale za 1. mesto: Costalunga - Fortitudo.
Obe tekmi bosta na nogometnem igrišču v Trebčah. (d.k.)
obvestila - obvestila
Gimnastični odsek ŠZ Bor
V novo sezono z novim elanom
Gimnastični odsek ŠZ Bor bo v kratkem pričel z novo sezono. Tekmovalke Bora so bile letos zelo aktivne že med počitnicami, saj so opravile v poletnih mesecih v raznih krajih vrsto akademijskih nastopov. Poleg tega pa so se udeležile tudi poletnih priprav v Kranjski gori, kjer so predvsem nabirale kondicijo za napore, ki so pred njimi.
Kot v lanski sezoni bo tudi letos gimnastični odsek sodeloval v okviru tekmovanj italijanske gimnastične federacije na raznih prenstvenih nastopih. Poleg tega pa bo posebno skrb posvetil tudi pripravi za akademijske nastope, ki so tudi v prejšnjih letih pritegnili veliko pozornost občinstva, mlade gimnastičarke pa so bile deležne mnogih priznanj.
Razen športno-ritmične gimnastike namerava vodstvo sekcije nadaljevati tudi z netekmovalno rekreativno gimnastiko in z vadbo akrobatike, v kolikor bo za to dejavnost med našimi naj mlaj širni telovadnici in telovakdami dovolj zanimanja.
Vodstvo gimnastičnega odseka bo sprejemalo prijave za novo sezono na sedežu društva v četrtek, 17. t.m. od 18. do 19. ure, tudi po telefonu na št. 566137 ali 51377. (-boj-)
NOGOMETNI KLUB BOR obvešča, da so treningi cicibanov in mlajših cicibanov vsak ponedeljek in četrtek ob 15.30 na igrišču v Dolini. Nadaljuje se vpisovanje letnikov 1983, 84, 85 in 86 na treningih ali po telefonu na št. 578746 ali 226228.
JK ČUPA
vabi vse jadralce, člane Čupe, na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo 20. t. m. s startom ob 11. uri v Sesljanskem zalivu.
ŠD KONTOVEL
SEKCIJA MINIBASKET sporoča, da je vadba minibasketa na odprtem igrišču Kontovela (v primeru slabega vremena v telovadnici) vsak dan od 17.00 do 18.00 za letnike 1983/84/85 in od 18.00 do 19.00 za letnike 1982/81/80 ter ob ponedeljkih, sredah in petkih za letnika 1986/87 od 16.00 do 17.00.
ZSŠDI
obvešča, da tudi letos prireja plavalni tečaj za otroke v bazenu pri Altu-ri v sodelovanju s PK Bor. Prijave sprejema urad ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627.
PLAVALNI KLUB BOR organizira od oktobra do maja v bazenu pri Alturi vadbo v plavanju za neplavalce, plavalce in tekmovalce. Vpisovanje od jutri, 14. t.m. dalje od 18. do 20. ure po telefonu na št. 51377.
PLAVALNI KLUB BOR obvešča udeležence piknika v Črnem vrhu nad Cerknim (1200 m), da je zbirališče pred hotelom Eta v Cerknem danes, 13. t.m., ob 11. uri. Vzpon do planinske koče bo s sedež-
nico. Priporoča se primerna obutev in obleka.
KK BOR - MINIBASKET obvešča, da se v torek, 15. t.m., pričenjajo treningi za začetnike, in sicer za letnike od '80 do '86. Treningi bodo dvakrat na teden, v torkih in petkih, od 15. do 17. ure, na stadionu 1. maj. Predviden je prevoz z društvenim kombijem. VPISOVANJE: direktno na igrišču, ali pa na tel. 361476 (Corbatti).
ŠD POLET
KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da se je pričel tečaj minibasketa za fantke in deklice, ki so rojeni v letih od 1981 do 1986. Vadba je vsak dan na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah (v primeru slabega vremena v telovadnici Pristaniških delavcev pri Briščkih), kot sledi: od 14.45 do 15.45 za letnike 1986/85/84 in od 15.45 do 16.45 za letnike 1981/82/83. Tečaj vodi Andrej Vremec. Za vse informacije se lahko obrnete na Poletov sedež v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 13.00 (tel. 213403).
ŠD POLET
KOTALKARSKA SEKCIJA obvešča, da je še odprto vpisovanje za začetniški kotalkarski tečaj. Za informacije tel. na št. 211758.
SKD BARKOVLJE
prireja »Nogometni turnir 92«. Vpis ekip bo v sredo, 16. t. m., od 19. do 21. ure na sedežu društva v Ul. Cer-reto 12. Turnir se bo pričel v petek, 18. t.m. Za informacije tel. na št. 425105.
llgll English
Language
Centre
TRST - Ul. S. Francesco 11 - Tel. (040) 363878
Materin jezik učnega osebja
Posebni tečaji za mladino
Intenzivni tečaji
Tečaji za otroke »Magic box
Tečaji angleščine vseh stopenj
Omejeno število do 9 slušateljev
Priprava izpitov za Cambridge