84 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
 
Lachenmeier, D.W. & Walch, S.G., (2020). Evidence for side effects of cannabidiol (CBD) 
products and their non-conformity on the European food market–response to the 
European Industrial Hemp Association. F1000Research, 9. 
Leizer, C., Ribnicky, D., Poulev, A., Dushenkov, S. and Raskin, I. (2000). The composition 
of hemp seed oil and its potential as an important source of nutrition. Journal of 
Nutraceuticals, functional & medical foods, 2 (4), 35-53. 
NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje (2017). Dopolnjeno zaključno poročilo o 
realizaciji predloženega programa dela na CRP raziskovalnem projektu (V3-1637). 
NIJZ Nacionalni inštitut za javno zdravje  (2018). Strokovno mnenje glede varnosti živil, ki 
vsebujejo industrijsko konopljo in za zdravje sprejemljivih vsebnosti 
tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD) v živilskih izdelkih – posodobljeno 
mnenje.  
Pate, D.W. (1983). Possible role of ultraviolet radiation in evolution of Cannabis 
chemotypes. Economic Botany. 37 (4), 396-405. 
Russo, E.B., Jiang, H.E., Li, X., Sutton, A., Carboni, A., Del Bianco, F., Mandolino, G., 
Potter, D.J., Zhao, Y.X., Bera, S., Zhang, Y.B. (2008). Phytochemical and genetic 
analyses of ancient cannabis from Central Asia. Journal of experimental botany. 59 
(15), 4171-4182. 
World Health Organization and WHO Expert Committee on Drug Dependence. Fourthieth 
report. (2018). WHO technical report series. World health organization. 
 
 
 
 
Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
85 
 
SISTEM ZA PODPORO ODLOČANJU O NAMAKANJU (SPON): PRIMER 
UPORABE V PRIDELAVI HMELJA 
Matjaž GLAVAN
1
, Luka HONZAK
2
, Luka ŽVOKELJ
3
, Rozalija CVEJIĆ
4
, 
Boštjan NAGLIČ
5
 in Marina PINTAR
6
 
 
Strokovni članek / professional article 
Prispelo / received: 23. 10. 2021 
Sprejeto / accepted: 22. 12. 2021 
 
Izvleček 
Nestrokovno izvajanje namakanja lahko negativno vpliva na kakovost in količino 
pridelka, posledično se lahko povečajo stroški delovanja namakalnega sistema, 
poveča se poraba vode ter možnost izgub vode v podtalje, s čimer se lahko izpirajo 
rastlinska hranila in ostanki sredstev za varstvo rastlin. Strokovno ustrezno 
izvajanje namakanja pomeni, da izvajalec namakanja na podlagi potreb rastlin po 
vodi določa časovni okvir in količino dodane vode s ciljem doseganja čim 
učinkovitejše rabe vode. Pretekle raziskave in projekti v Sloveniji so pokazali, da 
pridelovalci v Sloveniji pogosto namakajo po občutku in na podlagi preteklih 
izkušenj. V tem prispevku predstavljamo vzpostavitev in delovanje sistema 
podpore odločanju o namakanju (SPON), ki je bil razvit v okviru projekta LIFE 
ViVaCCAdapt in pozneje nadgrajen v EIP projektu PRO-PRIDELAVA. SPON 
temelji na meritvah vsebnosti vode v tleh, agrometeoroliške napovedi Agencije 
Republike Slovenije za okolje (ARSO) in izračunu potreb po namakanju z 
modelom ARSO IRRFIB. Z dodanimi vhodnimi podatki o tleh, razvojni fazi 
rastline in načinu namakanja ter petdnevne napovedi potencialne evapotranspiracije 
in količine padavin izračunava obrok namakanja za določeno kulturo. SPON 
pridelovalcem omogoča učinkovitejšo rabo vode za namakanje.  
Ključne besede: kmetijstvo, namakanje, podnebne spremembe, sistem za podporo 
odločanju o namakanju, SPON 
                                                                 
1
 Doc. Dr., univ. dipl. inž. agr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 
Ljubljana, e-pošta: matjaz.glavan@bf.uni-lj.si 
2
 Univ. dipl. meteorol., BO-MO, d.o.o., Bratovševa ploščad 4, 1000 Ljubljana,  
e-pošta: luka@bo-mo.si 
3
 Mag. inž. agr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, e-
pošta: luka.zvokelj@bf.uni-lj.si 
4
 Dr., univ. dipl. inž. agr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 
Ljubljana, e-pošta: rozalija.cvejic@bf.uni-lj.si 
5
 Dr., univ. dipl. inž. agr., Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Cesta Žalskega tabora 2, 
3310 Žalec, Slovenija, e-pošta: bostjan.naglic@ihps.si 
6
 Prof. Dr., univ. dipl. inž. agr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 
Ljubljana, e-pošta: marina.pintar@bf.uni-lj.si 

86 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
 
IRRIGATION DECISION SUPPORT SYSTEM (SPON): EXAMPLE OF 
USE IN HOP PRODUCTION 
 
Abstract 
Improper irrigation can negatively affect the quality and quantity of crops, resulting 
in increased irrigation system operating costs, increased water consumption and the 
possibility of water losses, which can leach plant nutrients and residues of plant 
protection products. Professionally correct implementation of irrigation means that 
an irrigator, based on the plants water needs, determines the timing and quantity of 
water application with the purpose of achieving efficient water use. Past research 
and projects in Slovenia have shown that growers in Slovenia often irrigate by 
feeling and based on past experience. As a part of this research, we present the 
establishment and operation of the Irrigation Decision Support System (SPON), 
which was developed within the LIFE ViVaCCAdapt project and later upgraded in 
the EIP PRO-PRIDELAVA project. SPON is based on measurements of soil water 
content, agro-meteorological forecasts of the Slovenian Environment Agency 
(ARSO) and calculation of irrigation water needs using the model of the ARSO 
IRRFIB. With added input data on soil, phenology and irrigation method, and a 
five-day forecast of potential evapotranspiration and precipitation, it calculates the 
irrigation rate for a given crop. SPON enables growers to use irrigation water more 
efficiently. 
Keywords: agriculture, irrigation, climate change, irrigation decision support 
system, SPON 
 
1 UVOD 
 
Od učinkovitosti izvajanja namakanja je odvisno, koliko vode rastlina porabi na 
enoto pridelka. Med pridelovalci in strokovnjaki se pojavlja mnogo dilem o tem, 
kdaj in koliko namakati za dosego optimalne kakovosti in količine pridelka in 
katero orodje uporabiti za izvajanje pravilnega namakanja. 
 
Pretekle raziskave v Sloveniji so pokazale, da pridelovalci v Sloveniji pogosto 
namakajo po občutku in na podlagi preteklih izkušenj. Tako se namakanje izvaja 
prepozno, prehitro, preredko ali prepogosto in v premajhnih ali prevelikih 
namakalnih obrokih (Cvejić in sod., 2020). Neoptimalna preskrba z vodo se odraža 
v: (1) zdravstvenem stanju rastlin (več bolezni rastlin in večja poraba 
fitofarmacevtskih sredstev), (2) količini, kakovosti in obstojnosti pridelka, (3) 
zmanjšanem sprejemu hranil v rastlino, (4) zmanjšani učinkovitosti in slabši 
razgradnji fitofarmacevtskih sredstev, (5) povečanem spiranju hranil in ostankov 
fitofarmacevtskih sredstev v podtalje in (6) slabši učinkovitosti rabe vode. 
 
Vodenje strokovno pravilnega namakanja temelji na meritvah količine vode v tleh, 
vremena (evapotranspiracija, padavine) in rastlin (faza razvoja in koeficient 

86 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
 
IRRIGATION DECISION SUPPORT SYSTEM (SPON): EXAMPLE OF 
USE IN HOP PRODUCTION 
 
Abstract 
Improper irrigation can negatively affect the quality and quantity of crops, resulting 
in increased irrigation system operating costs, increased water consumption and the 
possibility of water losses, which can leach plant nutrients and residues of plant 
protection products. Professionally correct implementation of irrigation means that 
an irrigator, based on the plants water needs, determines the timing and quantity of 
water application with the purpose of achieving efficient water use. Past research 
and projects in Slovenia have shown that growers in Slovenia often irrigate by 
feeling and based on past experience. As a part of this research, we present the 
establishment and operation of the Irrigation Decision Support System (SPON), 
which was developed within the LIFE ViVaCCAdapt project and later upgraded in 
the EIP PRO-PRIDELAVA project. SPON is based on measurements of soil water 
content, agro-meteorological forecasts of the Slovenian Environment Agency 
(ARSO) and calculation of irrigation water needs using the model of the ARSO 
IRRFIB. With added input data on soil, phenology and irrigation method, and a 
five-day forecast of potential evapotranspiration and precipitation, it calculates the 
irrigation rate for a given crop. SPON enables growers to use irrigation water more 
efficiently. 
Keywords: agriculture, irrigation, climate change, irrigation decision support 
system, SPON 
 
1 UVOD 
 
Od učinkovitosti izvajanja namakanja je odvisno, koliko vode rastlina porabi na 
enoto pridelka. Med pridelovalci in strokovnjaki se pojavlja mnogo dilem o tem, 
kdaj in koliko namakati za dosego optimalne kakovosti in količine pridelka in 
katero orodje uporabiti za izvajanje pravilnega namakanja. 
 
Pretekle raziskave v Sloveniji so pokazale, da pridelovalci v Sloveniji pogosto 
namakajo po občutku in na podlagi preteklih izkušenj. Tako se namakanje izvaja 
prepozno, prehitro, preredko ali prepogosto in v premajhnih ali prevelikih 
namakalnih obrokih (Cvejić in sod., 2020). Neoptimalna preskrba z vodo se odraža 
v: (1) zdravstvenem stanju rastlin (več bolezni rastlin in večja poraba 
fitofarmacevtskih sredstev), (2) količini, kakovosti in obstojnosti pridelka, (3) 
zmanjšanem sprejemu hranil v rastlino, (4) zmanjšani učinkovitosti in slabši 
razgradnji fitofarmacevtskih sredstev, (5) povečanem spiranju hranil in ostankov 
fitofarmacevtskih sredstev v podtalje in (6) slabši učinkovitosti rabe vode. 
 
Vodenje strokovno pravilnega namakanja temelji na meritvah količine vode v tleh, 
vremena (evapotranspiracija, padavine) in rastlin (faza razvoja in koeficient 
Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
87 
 
rastline, efektivna globina korenin) (Hunsaker in sod., 2015; Soulis in sod., 2015). 
Vodenje namakanja opisuje postopek, s katerim izvajalec namakanja določa 
časovni okvir in količino dodane vode. Kot navaja Hillel (2004), sta v povezavi s 
tem bistveni dve vprašanji: kdaj pričeti namakati in koliko vode dodati z 
namakanjem. Na prvo vprašanje je odgovor, da tako pogosto, da rastline niso v 
stresu zaradi pomanjkanja vode ter da je ekonomsko sprejemljivo. Na drugo 
vprašanje je odgovor, da dodati toliko vode, da se nadomesti evapotranspiracija 
(ET) in da se hkrati prepreči izgube vode pod območje glavnine koreninskega 
sistema. Tam (2006) navaja, da je potrebno upoštevati tudi učinkovitost 
namakanja, ki je razmerje med količino vode, ki jo dovedemo na namakalno 
površino ter količino vode, ki jo rastline dejansko porabijo. Namakanje se lahko 
izvaja z uporabo več pristopov, ki, kot navaja Abubaker (2009), lahko temeljijo na 
spremljanju količine vode v tleh, agrometeoroloških podatkov ali stresa rastlin. 
Spremljanje vlažnosti tal je eden izmed najpomembnejših pristopov za vodenje 
namakanja. Za ta namen je lahko uporabljenih več naprav in pristopov, kot so 
gravimetrično določanje vsebnosti vode v tleh, prstni (ročni) in vizualni preizkus, 
uporaba različnih analognih ali elektronskih senzorjev (Abubaker, 2009). 
Spremljanje agrometeoroloških podatkov je pristop, pri katerem se količina dodane 
vode z namakanjem odmeri glede na izmerjene vrednosti evapotranspiracije v 
nekem časovnem obdobju. Za ta pristop se lahko uporabijo različni vodnobilančni 
modeli (Hillel, 1990). Pristop spremljanja stresa rastlin lahko zajema direktno 
vizualno ugotavljanje stresa zaradi pomanjkanja vode, metodo merjenja 
temperature rastlin ter metode, kot so določanje indeksa pomanjkanja vode v 
rastlini ali potencial vode v listih (Jackson, 1982; Abubaker, 2009). Študije v 
različnih delih sveta so pokazale, da ima pravilno vodenje namakanja pomembno 
vlogo pri doseganju večjih prihrankov vode in produktivnosti porabe vode za 
nadzemno kapljično namakanje različnih rastlin (Bucks in sod., 1988; Jensen in 
sod., 1990; Hunsake in sod., 1998; Jones, 2004; Pereira in sod., 2009; Evett in sod., 
2012; Allen in sod., 2005; Darouich in sod., 2014).  
 
V Sloveniji imamo nekaj izkušenj na področju izdajanja namakalnih nasvetov. Za 
namakanje hmelja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije že vrsto let 
izdaja priporočila za začetek namakanja za več tipov tal. Postopek temelji na 
gravimetričnem določanju količine vode v tleh, ki je zahteven tako fizično kot 
časovno in ne omogoča dinamičnega sledenja vsebnosti vode v tleh. Na Agenciji 
RS za okolje pa izvajajo priporočila za začetek namakanja ob uporabi modela 
IRRFIB, ki izračunava vodno bilanco tal (Sušnik, 2005; Sušnik, 2014, Valher, 
2016). Oba načina svetovanja imata ključno pomanjkljivost, da pri določitvi potreb 
po namakanju ne upoštevata trenutne vsebnosti vode v tleh. 
 
V slovenskem prostoru se v zadnjih letih, zaradi vse pogostejših suš, povezanih s 
podnebnimi spremembami, krepi zavedanje, da je namakanje nujno potreben 
tehnološki ukrep za vzdrževanje kmetijske pridelave. Pospešeno se odvijajo tudi 

88 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
 
posodobitve zastarelih namakalnih sistemov in gradnje novih. Zaradi vseh teh 
dejstev postaja strokovno pravilno izvajanje namakanja aktualna tema v kmetijstvu. 
Uporabniki namakanja brez strokovne podpore ne bodo mogli izvajati strokovno 
pravilno. Ustrezen določitev začetka namakanja in količine dodane vode z 
namakanjem skoraj vsem uporabnikom namakalnih sistemov v Sloveniji 
predstavlja izziv.  
 
V tem prispevku predstavljamo delovanje Sistema podpore odločanju o namakanju 
(SPON), ki je bil razvit v okviru projekta LIFE ViVaCCAdapt in pozneje 
nadgrajen v EIP projektu PRO-PRIDELAVA. SPON je bil v obdobju 2020-2021 
testno uporabljen pri pridelavi hmelja na izbrani kmetiji v Savinjski dolini. Podana 
je analiza stroškov in koristi uporabe SPON v pridelavi hmelja.  
 
2 MATERIAL IN METODE DELA 
 
2.1 Vzpostavitev infrastrukture za spremljanje vsebnosti vode v tleh 
 
Infrastruktura za spremljanje vsebnosti vode v tleh obsega komunikacijsko napravo 
s SIM kartico, baterijo in sončno celico za napajanje baterije. Vse skupaj je 
nameščeno v vodotesno ohišje, sončna celica pa se nahaja na vrhu ohišja. S 
komunikacijsko napravo so povezani merilniki vsebnosti vode v tleh. Za namen 
izvajanja projekta smo uporabili merilnike SM150T proizvajalca Delta-T Devices 
Ltd., Cambridge, VB, ki poleg vsebnosti vode v tleh merijo tudi temperaturo. Na 
območju namakanih površin morajo biti merilniki nameščeni na primerno mesto. V 
trajnih nasadih (npr. hmeljiščih, vinogradih, sadovnjakih) smo jih namestili v vrsti 
med rastlinami. Pri ostalih kulturah (vrtnine, poljščine) smo jih namestili na 
sredino gredic oziroma tam, kjer so tla najbolj reprezentativna za celotno površino. 
Merilniki vsebnosti vode v tleh ne merijo neposredno, temveč merijo relativno 
dielektričnost tal, ki je močno pogojena z vsebnostjo vode v tleh. Za uporabo 
merilnikov SM150T izmerjeno relativno dielektričnost tal s pomočjo kalibracijskih 
enačb, ki jih priporoča proizvajalec, pretvorimo v vsebnost vode v tleh v volumskih 
odstotkih. Splošna polinomska kalibracijska enačba proizvajalca SM150T za 
povprečna mineralna tla je prikazana v enačbi 1 (Delta-T Devices, 2016). 
 
𝜽𝜽 = −0.0714 + 1.7190 𝑉𝑉 − 3.7213 𝑉𝑉 2
 + 5.8402 𝑉𝑉 3
 − 4.3521 𝑉𝑉 4
+ 1.2752 𝑉𝑉 5
 Enačba 1 
 
kjer je 𝜽𝜽 vsebnost vode v tleh (vol. %), V pa je izhodni podatek v voltih. 
 
V primeru, da ne želimo uporabiti splošne kalibracijske enačbe, lahko sonde 
specifično kalibriramo za določen tip tal, kjer so vstavljene sonde. To se izvede v 
laboratoriju na neporušenem vzorcu tal. V okviru projekta PRO-PRIDELAVA smo 
merilnike talno specifično kalibrirali za največjo možno natančnost meritev.  
 

88 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
 
posodobitve zastarelih namakalnih sistemov in gradnje novih. Zaradi vseh teh 
dejstev postaja strokovno pravilno izvajanje namakanja aktualna tema v kmetijstvu. 
Uporabniki namakanja brez strokovne podpore ne bodo mogli izvajati strokovno 
pravilno. Ustrezen določitev začetka namakanja in količine dodane vode z 
namakanjem skoraj vsem uporabnikom namakalnih sistemov v Sloveniji 
predstavlja izziv.  
 
V tem prispevku predstavljamo delovanje Sistema podpore odločanju o namakanju 
(SPON), ki je bil razvit v okviru projekta LIFE ViVaCCAdapt in pozneje 
nadgrajen v EIP projektu PRO-PRIDELAVA. SPON je bil v obdobju 2020-2021 
testno uporabljen pri pridelavi hmelja na izbrani kmetiji v Savinjski dolini. Podana 
je analiza stroškov in koristi uporabe SPON v pridelavi hmelja.  
 
2 MATERIAL IN METODE DELA 
 
2.1 Vzpostavitev infrastrukture za spremljanje vsebnosti vode v tleh 
 
Infrastruktura za spremljanje vsebnosti vode v tleh obsega komunikacijsko napravo 
s SIM kartico, baterijo in sončno celico za napajanje baterije. Vse skupaj je 
nameščeno v vodotesno ohišje, sončna celica pa se nahaja na vrhu ohišja. S 
komunikacijsko napravo so povezani merilniki vsebnosti vode v tleh. Za namen 
izvajanja projekta smo uporabili merilnike SM150T proizvajalca Delta-T Devices 
Ltd., Cambridge, VB, ki poleg vsebnosti vode v tleh merijo tudi temperaturo. Na 
območju namakanih površin morajo biti merilniki nameščeni na primerno mesto. V 
trajnih nasadih (npr. hmeljiščih, vinogradih, sadovnjakih) smo jih namestili v vrsti 
med rastlinami. Pri ostalih kulturah (vrtnine, poljščine) smo jih namestili na 
sredino gredic oziroma tam, kjer so tla najbolj reprezentativna za celotno površino. 
Merilniki vsebnosti vode v tleh ne merijo neposredno, temveč merijo relativno 
dielektričnost tal, ki je močno pogojena z vsebnostjo vode v tleh. Za uporabo 
merilnikov SM150T izmerjeno relativno dielektričnost tal s pomočjo kalibracijskih 
enačb, ki jih priporoča proizvajalec, pretvorimo v vsebnost vode v tleh v volumskih 
odstotkih. Splošna polinomska kalibracijska enačba proizvajalca SM150T za 
povprečna mineralna tla je prikazana v enačbi 1 (Delta-T Devices, 2016). 
 
𝜽𝜽 = −0.0714 + 1.7190 𝑉𝑉 − 3.7213 𝑉𝑉 2
 + 5.8402 𝑉𝑉 3
 − 4.3521 𝑉𝑉 4
+ 1.2752 𝑉𝑉 5
 Enačba 1 
 
kjer je 𝜽𝜽 vsebnost vode v tleh (vol. %), V pa je izhodni podatek v voltih. 
 
V primeru, da ne želimo uporabiti splošne kalibracijske enačbe, lahko sonde 
specifično kalibriramo za določen tip tal, kjer so vstavljene sonde. To se izvede v 
laboratoriju na neporušenem vzorcu tal. V okviru projekta PRO-PRIDELAVA smo 
merilnike talno specifično kalibrirali za največjo možno natančnost meritev.  
 
Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
89 
 
Merilnike vsebnosti vode v tleh smo namestili na ustrezno globino, kjer se nahaja 
glavna masa korenin namakane kulture (pri hmelju je globina aktivnih korenin, ki 
črpajo največ vode na globini do 40 cm). Merilne elektrode smo skrbno namestili v 
neporušen del tal. Ob vgradnji smo pazili, da je bil stik med merilnimi elektrodami 
in tlemi tesen, saj so v nasprotnem primeru meritve napačne. V preteklih projektih 
smo ugotovili, da je za delovanje sistema napovedi za namakanje bolje, če je na 
lokaciji vgrajenih več merilnikov, zato smo v tem projektu vgradili štiri. Prve tri 
merilnike smo namestili horizontalno na globini glavne mase korenin (na globini 
20 cm) in so bili namenjeni izračunu vsebnosti vode v tleh. Z uporabo treh 
merilnikov na enaki globini se je preprečilo morebitno nepravilno delovanje enega 
od treh merilnikov, nameščenih v območju korenin. Četrti merilnik smo namestili 
pod glavno maso korenin (na globino 40 cm), in je pomagal nadzorovati morebitno 
pronicanje vode v globlji del tal oz. pod glavno maso korenin rastlin. 
 
Po namestitvi merilnikov vode v tleh smo tla skrbno zasuli ter merilnike priključili 
na komunikacijsko napravo. V sklopu projekta smo na vsakem merilnem mestu 
namestili tudi dežemer. 
 
2.2 Določanje vodno zadrževalnih lastnosti tal 
 
V okviru projekta smo določili vodno zadrževalne lastnosti tal, ki so potrebne za 
upravljanje namakanja. Poljsko kapaciteto tal za vodo (PK) smo določili v 
laboratoriju z napravo HYPROP
®
 (Schindler, 1980; UMS, 2015), točko venenja 
(TV) pa z uporabo tlačne posode (Richards, 1941). Ko smo določili osnovne 
parametre fizikalnih lastnosti tal, smo določili tudi kritično točko (KT), ki 
predstavlja količino vode pri tenziji/matričnem potencialu vode v tleh, ko začne 
rastlina del energije, ki bi jo sicer porabila za rast in oblikovanje pridelka, 
porabljati za premagovanje matričnega potenciala vode v tleh. Rastline imajo 
različno sposobnost odvzema vode iz tal in so različno odporne proti suši, zato je 
KT vrstno in tudi sortno specifična. KT smo izračunali na podlagi faktorja p, ki 
označuje delež lahko dostopne vode za posamezno rastlino v določenih tleh (npr. 
za korenček je faktor p 0,35, za hmelj 0,50, za solato 0,30, za jagode 0,15 itd.). Z 
namakanjem smo poskušali vzdrževati vodo v tleh med KT in PK.  
 
2.3  Spremljanje fenoloških faz rastline 
 
Različne rastline imajo različne potrebe po vodi. Te potrebe se med rastno dobo 
rastlin spreminjajo. V nekaterih fenofazah rastlin je za doseganje kakovosti in 
količine pridelka izjemno pomembno, da rastlina dobi dovolj vode. V drugih 
primerih je koristno, če je dobi dovolj, a ne preveč, saj so tako kakovost, skladiščna 
sposobnost in okus pridelka boljši. Za potrebe projekta smo za vsako kulturo 
določili fenofaze, ki najbolj vplivajo na različne zahteve rastlin po vodi. Čas 
začetka in konca posameznih fenofaz je ključen podatek za izračune vodne bilance. 

90 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
 
Rastline imajo v različnih fenofazah različne koeficiente rastline (kc), ki so 
potrebni za izračun potencialne evapotranspiracije (ETc). 
 
V okviru projekta smo določile fenofaze ter kc in globino glavne mase korenin za 
najpogostejše kmetijske kulture v Sloveniji. Preglednica 1 prikazuje te podatke na 
primeru hmelja v Savinjski dolini. 
 
Preglednica 1: Fenofaze za hmelj v Savinjski regiji, izbrane v okviru projekta EIP 
PRO-PRIDELAVA za namen uporabe v Sistemu podpore odločanja o namakanju 
(SPON)  
 
Kultura: Hmelj       
Faktor p: 0,5       
Število fenofaz: 7       
        
 
Opis fenofaze BBCH 
Občutljivost 
na sušni 
stres 
Kc 
Globina 
korenin 
(cm) 
Začetek 
rastne 
dobe 
(dan, 
mesec) 
Čas 
trajanja 
(dni) 
1 prvi poganjki 9 
 
0,30 40 15. 4. 7 
2 
prvi par listov 
razgrnjen 
11 
 
0,30 40 
 
28 
3 
pojav stranskih 
poganjkov 
(prvi par) 
21 
 
0,60 40 
 
30 
4 
rastlina dosegla 
vrh opore 
38 občutljiva 0,90 40 
 
30 
5 
začetek 
cvetenja 
61 
zelo 
občutljiva 
1,15 40 
 
20 
6 
storžki končna 
velikost 
79 
zelo 
občutljiva 
1,15 40 
 
25 
7 
zrelost 
storžkov, 
pobiranje 
pridelka 
89 
 
0,60 40 
 
20 
 
2.4  Vodna bilanca v tleh 
 
Na vodno bilanco v zgornjem sloju tal v globini glavne mase korenin rastlin vpliva 
več dejavnikov. Oblika in pokrovnost površine vplivata na količino infiltriranih 
padavin; tekstura in vodno zadrževalne lastnosti tal vplivajo na globino pronicanja 
ter kapilarni dvig vode. Vodno bilanco lahko uravnavamo z namakanjem, s katerim 
neposredno nadomestimo izgubo vode zaradi ET. Meritve ET so zaradi številnih 

90 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
 
Rastline imajo v različnih fenofazah različne koeficiente rastline (kc), ki so 
potrebni za izračun potencialne evapotranspiracije (ETc). 
 
V okviru projekta smo določile fenofaze ter kc in globino glavne mase korenin za 
najpogostejše kmetijske kulture v Sloveniji. Preglednica 1 prikazuje te podatke na 
primeru hmelja v Savinjski dolini. 
 
Preglednica 1: Fenofaze za hmelj v Savinjski regiji, izbrane v okviru projekta EIP 
PRO-PRIDELAVA za namen uporabe v Sistemu podpore odločanja o namakanju 
(SPON)  
 
Kultura: Hmelj       
Faktor p: 0,5       
Število fenofaz: 7       
        
 
Opis fenofaze BBCH 
Občutljivost 
na sušni 
stres 
Kc 
Globina 
korenin 
(cm) 
Začetek 
rastne 
dobe 
(dan, 
mesec) 
Čas 
trajanja 
(dni) 
1 prvi poganjki 9 
 
0,30 40 15. 4. 7 
2 
prvi par listov 
razgrnjen 
11 
 
0,30 40 
 
28 
3 
pojav stranskih 
poganjkov 
(prvi par) 
21 
 
0,60 40 
 
30 
4 
rastlina dosegla 
vrh opore 
38 občutljiva 0,90 40 
 
30 
5 
začetek 
cvetenja 
61 
zelo 
občutljiva 
1,15 40 
 
20 
6 
storžki končna 
velikost 
79 
zelo 
občutljiva 
1,15 40 
 
25 
7 
zrelost 
storžkov, 
pobiranje 
pridelka 
89 
 
0,60 40 
 
20 
 
2.4  Vodna bilanca v tleh 
 
Na vodno bilanco v zgornjem sloju tal v globini glavne mase korenin rastlin vpliva 
več dejavnikov. Oblika in pokrovnost površine vplivata na količino infiltriranih 
padavin; tekstura in vodno zadrževalne lastnosti tal vplivajo na globino pronicanja 
ter kapilarni dvig vode. Vodno bilanco lahko uravnavamo z namakanjem, s katerim 
neposredno nadomestimo izgubo vode zaradi ET. Meritve ET so zaradi številnih 
Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
91 
 
dejavnikov, ki vplivajo na ta proces, težavne in redko dostopne, zato se za oceno 
tega člena vodne bilance pogosto uporabljajo izračuni na osnovi energijske bilance. 
Referenčna evapotranspiracija (ETo) je definirana kot ET z referenčne površine, ki 
jo pokriva travna ruša, visoka 12 centimetrov, in je dobro oskrbovana z vodo 
(Allen in sod., 1998). Za oceno, koliko vode rastlina potrebuje v določeni fazi rasti, 
potrebujemo vrednost potencialne evapotranspiracije (ETc), ki smo jo izračunali 
kot produkt med kc in ETo (Enačba 2).  
 
ETc = ETo × kc       Enačba 2 
 
3 REZULTATI IN RAZPRAVA 
  
3.1 Računski del SPON 
 
Osnova računskega dela SPON temelji na izračunu vodne bilance z modelom 
Agencije Republike Slovenije za okolje IRRFIB. Model IRRFIB izračuna obrok 
namakanja za določeno kulturo ob uporabi vhodnih podatkov o tleh, fenologiji in 
načinu namakanja ter petdnevne napovedi potencialne evapotranspiracije in 
količine padavin. 
 
IRRFIB je v osnovi mišljen za neprekinjeno delovanje čez celotno rastno sezono, 
pri čemer na začetku predpostavimo, da je količina vode v tleh enaka PK. Vnaprej 
je potrebno podati datume nastopa posameznih fenofaz, ki se jih prilagodi in 
popravi v času dejanskega nastopa fenofaze. Simulacije se lahko popravlja tudi z 
meritvami količine vode v tleh na terenu. 
 
IRRFIB vodno bilanco (VB) na i-ti dan izračuna kot je prikazano v enačbi 3: 
 
VB (i) = VB (i-1) + padavine (i) – ETc (i) + Vv(N)    Enačba 3 
 
pri čemer je Vv(N) zaloga vode iz preteklih dni, če je zaradi večje količine padavin 
nastal presežek vode nad vrednostjo pri PK. 
 
Pri izračunu smo upoštevali še naslednje pogoje: (i) v kolikor je bila VB večja kot 
količina vode pri PK na določeni globini, smo jo nastavili na PK in presežek 
shranili v Vv, (ii) v kolikor je bila VB nižja od količine vode pri TV na določeni 
globini, smo jo nastavili na TV, (iii) v kolikor je bila VB manjša od količine vode 
pri KT na določeni globini, smo ETc zmanjša za polovico. 
 
Koeficient rastline kc in globino korenin za posamezen dan IRRFIB izračuna iz 
datuma nastopa trenutne fenofaze in predvidenega nastopa naslednje z linearno 
shemo. 
 

92 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
 
IRRFIB je v osnovi namenjen za kontinuiran zagon za celotno rastno sezono, zato 
so bile potrebne določene prilagoditve. Z namenom, da smo čim manj posegali v 
izvorno kodo modela smo dodatne funkcionalnosti (npr. minimalni obrok 
namakanja, učinkovitost namakanja na podlagi tehnologije namakanja) razvili 
izven modela. V sam IRRFIB smo implementirali le dve dodatni strategiji 
namakanja, in sicer (i) namakanje do PK in (ii) namakanje do 85 % rastlinam 
razpoložljive vode, torej do točke, kjer je. TV+0,85*(PK-TV). 
 
3.2 Delovanje Sistema podpore odločanju o namakanju (SPON) 
 
Sistem SPON izračuna priporočeni obrok (v mm in m
3
) in čas namakanja (v urah) 
za 5 dni vnaprej, pri čemer upošteva informacije o trenutni vsebnosti vode v tleh na 
podlagi merilnikov vodno zadrževalnih lastnostih tal (PK, TV), potrebi rastline po 
vodi glede na fenofazo, vremensko napoved (padavine, evapotranspiracija) ter 
tehnologijo namakanja. SPON je sestavljen iz podatkovne baze in štirih modulov. 
 
V podatkovno bazo se shranjujejo podatki o: 
- uporabniških nastavitvah, in sicer izbrana kultura, regija ter podatki o tleh 
(PK in TK) in namakanju (rastlinjak, zastirka, tehnologija namakanja, 
minimalni in maksimalni obrok namakanja, strategija namakanja ipd.), 
- kulturah (kc in globina korenin za vsako fenofazo ter trajanje posamezne 
fenofaze), 
- vremenskih napovedih, 
- meritvah vsebnosti vode v tleh in  
- napovedi namakanja. 
 
Modul »Meritve vode v tleh« prenese podatke o vsebnosti vode v tleh od 
ponudnikov opreme in jih shrani v podatkovno bazo. 
 
Modul »Vremenska napoved« prenese napoved dnevne referenčne 
evapotranspiracije in padavin, ki jih Agencija za okolje Republike Slovenije 
pripravi za 15 regij (http://www.meteo.si/met/sl/agromet/forecast/), ter napovedi 
shrani v podatkovno bazo. 
Modul »Program za izračun potreb po namakanju«, ki temelji na 
vodnobilančnem modelu IRRFIB, na podlagi vseh razpoložljivih podatkov 
izračuna priporočilo za namakanje ter ga vpiše v podatkovno bazo. Izračuni se 
zaženejo vsak dan med rastno sezono ob 9.30 uri zjutraj. 
 
Modul »Spletni vmesnik« je razdeljen na štiri področja: 
- Priporočilo za namakanje, kjer so v tabelarični obliki podane 5-dnevne 
napovedi potencialne evapotranspiracije, višine padavin ter 
priporočene količine vode za namakanje v mm in m³ na površino ter 
trajanje namakanja v urah (slika 1). 

92 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
 
IRRFIB je v osnovi namenjen za kontinuiran zagon za celotno rastno sezono, zato 
so bile potrebne določene prilagoditve. Z namenom, da smo čim manj posegali v 
izvorno kodo modela smo dodatne funkcionalnosti (npr. minimalni obrok 
namakanja, učinkovitost namakanja na podlagi tehnologije namakanja) razvili 
izven modela. V sam IRRFIB smo implementirali le dve dodatni strategiji 
namakanja, in sicer (i) namakanje do PK in (ii) namakanje do 85 % rastlinam 
razpoložljive vode, torej do točke, kjer je. TV+0,85*(PK-TV). 
 
3.2 Delovanje Sistema podpore odločanju o namakanju (SPON) 
 
Sistem SPON izračuna priporočeni obrok (v mm in m
3
) in čas namakanja (v urah) 
za 5 dni vnaprej, pri čemer upošteva informacije o trenutni vsebnosti vode v tleh na 
podlagi merilnikov vodno zadrževalnih lastnostih tal (PK, TV), potrebi rastline po 
vodi glede na fenofazo, vremensko napoved (padavine, evapotranspiracija) ter 
tehnologijo namakanja. SPON je sestavljen iz podatkovne baze in štirih modulov. 
 
V podatkovno bazo se shranjujejo podatki o: 
- uporabniških nastavitvah, in sicer izbrana kultura, regija ter podatki o tleh 
(PK in TK) in namakanju (rastlinjak, zastirka, tehnologija namakanja, 
minimalni in maksimalni obrok namakanja, strategija namakanja ipd.), 
- kulturah (kc in globina korenin za vsako fenofazo ter trajanje posamezne 
fenofaze), 
- vremenskih napovedih, 
- meritvah vsebnosti vode v tleh in  
- napovedi namakanja. 
 
Modul »Meritve vode v tleh« prenese podatke o vsebnosti vode v tleh od 
ponudnikov opreme in jih shrani v podatkovno bazo. 
 
Modul »Vremenska napoved« prenese napoved dnevne referenčne 
evapotranspiracije in padavin, ki jih Agencija za okolje Republike Slovenije 
pripravi za 15 regij (http://www.meteo.si/met/sl/agromet/forecast/), ter napovedi 
shrani v podatkovno bazo. 
Modul »Program za izračun potreb po namakanju«, ki temelji na 
vodnobilančnem modelu IRRFIB, na podlagi vseh razpoložljivih podatkov 
izračuna priporočilo za namakanje ter ga vpiše v podatkovno bazo. Izračuni se 
zaženejo vsak dan med rastno sezono ob 9.30 uri zjutraj. 
 
Modul »Spletni vmesnik« je razdeljen na štiri področja: 
- Priporočilo za namakanje, kjer so v tabelarični obliki podane 5-dnevne 
napovedi potencialne evapotranspiracije, višine padavin ter 
priporočene količine vode za namakanje v mm in m³ na površino ter 
trajanje namakanja v urah (slika 1). 
Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
93 
 
 
 
Slika 1: Prikaz priporočila za namakanje v Sistemu podpore odločanju o 
namakanju (SPON). 
 
- Graf meritev vsebnosti vode v tleh za do 90 dni nazaj; na grafu so 
označene tudi značilne točke tal, in sicer PK, KT in TV (slika 2), 
 
 
 
Slika 2: Prikaz meritev vsebnosti vode v tleh (vol %) v Sistemu podpore odločanju 
o namaknaju (SPON) . 
 
- Sprememba fenološke faze, kjer lahko uporabnik vidi (i) trenutno 
fenofazo z datumom njenega nastopa, (ii) naslednjo fenofazo s 
predvidenim datumom začetka in (iii) predhodno fenofazo z datumom 
njenega začetka ter popravi trenutno fenofazo (slika 3). 
 
 
 
Slika 3: Spremljanje fenološke faze v Sistemu podpore odločanju o namakanju 
(SPON). 

94 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
 
- Uporabniške nastavitve, kjer lahko uporabnik pregleda nastavitve o 
kulturi, regiji, podatkih o tleh (poljska kapaciteta, točka venenja), 
zastirki, tehnologiji namakanja, minimalnem in maksimalnem obroku 
namakanja, strategiji namakanja itd. (slika 4). 
 
 
 
Slika 4: Prikaz uporabniških nastavitev v Sistemu podpore odločanju o namakanju 
(SPON). 
 
3.3  Analiza izvedljivosti v hmeljarstvu 
 
Prednosti uporabe sistema SPON v hmeljarstvu omogočajo kmetom pravočasno 
prilagoditev na spremenljive vremenske dogodke, s čimer je povezano 
preprečevanje in blaženje posledic suše. Sistem omogoča boljšo izkoriščenost že 
nameščene namakalne opreme ter s tem tudi manjšo porabe vode za namakanje. 
Zaradi visoke dohodkovne učinkovitosti pridelave hmelja je bila uporaba sistema 
SPON s strani kmetijskih svetovalcev ocenjena kot zelo priporočljiva ter smiselna.  
 
V hmeljarstvu je potrebno biti še posebej pozoren pri namestitvi opreme, saj je 
natančnost delovanja odvisna od pravilnosti montaže merilnikov za spremljanje 
vlažnosti tal. Zaradi specifične izvedbe kapljičnega namakanja v hmeljarstvu (kjer 
so kapljične cevi nameščene na vrhu žičnice) je bilo v nekaterih primerih, zaradi 
slabega reagiranja merilnikov, spremljanje količine vode v tleh, v kombinaciji s 
tehnologijo namakanja, ocenjeno kot zahtevno. S pravilno uporabo sistema SPON 
se v hmeljarstvu pričakuje povečanje pridelka in njegove kakovosti in s tem 
povečanje dobička. 
 
3.4  Stroški vzpostavitve in vzdrževanja 
  
Okvirna cena za zagon SPON na eni lokaciji, je okoli 2.400 EUR (leta 2021). Od 
tega vgradnja opreme za izvajanje meritev vsebnosti vode v tleh stane 1.700 EUR 
(leto 2021). Komplet vključuje štiri merilnike vsebnosti vode v tleh, vključno s 
komunikacijsko napravo (modem + SIM kartico), dežemerom, solarnim panelom 
in polnilno baterijo. Cene med ponudniki se razlikujejo (Preglednica 2). Stroški 
vzdževanja se gibljejo okoli 100-200 EUR/letno in so odvisni od garancijskih 

94 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
 
- Uporabniške nastavitve, kjer lahko uporabnik pregleda nastavitve o 
kulturi, regiji, podatkih o tleh (poljska kapaciteta, točka venenja), 
zastirki, tehnologiji namakanja, minimalnem in maksimalnem obroku 
namakanja, strategiji namakanja itd. (slika 4). 
 
 
 
Slika 4: Prikaz uporabniških nastavitev v Sistemu podpore odločanju o namakanju 
(SPON). 
 
3.3  Analiza izvedljivosti v hmeljarstvu 
 
Prednosti uporabe sistema SPON v hmeljarstvu omogočajo kmetom pravočasno 
prilagoditev na spremenljive vremenske dogodke, s čimer je povezano 
preprečevanje in blaženje posledic suše. Sistem omogoča boljšo izkoriščenost že 
nameščene namakalne opreme ter s tem tudi manjšo porabe vode za namakanje. 
Zaradi visoke dohodkovne učinkovitosti pridelave hmelja je bila uporaba sistema 
SPON s strani kmetijskih svetovalcev ocenjena kot zelo priporočljiva ter smiselna.  
 
V hmeljarstvu je potrebno biti še posebej pozoren pri namestitvi opreme, saj je 
natančnost delovanja odvisna od pravilnosti montaže merilnikov za spremljanje 
vlažnosti tal. Zaradi specifične izvedbe kapljičnega namakanja v hmeljarstvu (kjer 
so kapljične cevi nameščene na vrhu žičnice) je bilo v nekaterih primerih, zaradi 
slabega reagiranja merilnikov, spremljanje količine vode v tleh, v kombinaciji s 
tehnologijo namakanja, ocenjeno kot zahtevno. S pravilno uporabo sistema SPON 
se v hmeljarstvu pričakuje povečanje pridelka in njegove kakovosti in s tem 
povečanje dobička. 
 
3.4  Stroški vzpostavitve in vzdrževanja 
  
Okvirna cena za zagon SPON na eni lokaciji, je okoli 2.400 EUR (leta 2021). Od 
tega vgradnja opreme za izvajanje meritev vsebnosti vode v tleh stane 1.700 EUR 
(leto 2021). Komplet vključuje štiri merilnike vsebnosti vode v tleh, vključno s 
komunikacijsko napravo (modem + SIM kartico), dežemerom, solarnim panelom 
in polnilno baterijo. Cene med ponudniki se razlikujejo (Preglednica 2). Stroški 
vzdževanja se gibljejo okoli 100-200 EUR/letno in so odvisni od garancijskih 
Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
95 
 
pogojev in potreb po svetovanju. Strošek opreme in analiz je lahko za kmete tudi 
manjši v kolikor se država odloči za finančno podporo preko mehanizma 
neposrednih plačil v okviru ukrepov investicij v kmetijska gospodarstva in 
namakalne sisteme. 
 
V preglednici 2 so predstavljeni skupni stroški za postavitev ene merilne naprave 
na pridelovalni površini v prvem letu. 
 
Preglednica 2: Skupni stroški za vzpostavitev sistema SPON na terenu v prvem letu 
(cene za leto 2021).  
 
VRSTA STROŠKA 
Cena (EUR 
brez DDV) 
Laboratorijske analize  
- Pedološke analize (priprava vzorca tal, pH, org. snov, P 2O 5, 
K 2O, tekstura) 
50,00 
- Paket analize vodno zadrževalnih lastnosti tal (poljska 
kapaciteta, točka venenja) 
420,00 
Oprema za meritve vsebnosti vode v tleh  
- Komplet štirih sond, vključno s komunikacijsko napravo 
(modem + SIM kartica), dežemerom, solarnim panelom in 
polnilno baterijo  
1.700,00 
Mesečne storitve za najem SIM  
- 12 mesečni strošek prenosa podatkov v SPON 30,00 
Svetovanja ob priključitvi sistema (kmetijsko svetovanje)  
Svetovanje ter nadzor pri priključitvi v prvem letu 
- Prvi pogovor s kmetom o SPON (1h), Popis namakalnega 
sistema (1h), Drugi pogovor o fenofazah in uporabi SPON 
(1h), Občasno vsebinsko svetovanje (1h) 
100,00 
Tehnična delovanje SPON (Agencija RS za okolje)  
- Vnos novega uporabnika (2h) 
- Posodabljanje in kontrola podatkov (1h) 
100,00 
STROŠKI SKUPAJ 2.400,00 
 
4 SKLEPI 
 
Model SPON je enostaven za uporabo v trajnih nasadih (npr. hmelj, jablane, vinska 
trta), kjer ni potrebe po vsakoletnem prestavljanju vgrajenih merilnikov vsebnosti 
vode v tleh. Merilniki zaradi plitvega koreninskega sistema ne-trajnih rastlin (npr. 
vrtnine, poljščine) večinoma niso nameščeni dovolj globoko, zaradi česar bi se ob 
vsakoletni redni obdelavi tal (kot npr. oranje) lahko poškodovali. V izogib 
poškodbam je potrebno pred vsako obdelavo tal merilnike izkopati in jih po setvi 
ali sajenju ponovno pravilno vgraditi v okolico mesta, kjer so bila odvzeta tla za 
analizo vodno zadrževalnih lastnosti tal. Več pozornosti je potrebno nameniti tudi 
rednemu spremljanju fenofaz rastlin, saj je rastna doba v primerjavi s trajnimi 

96 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
 
kulturami običajno krajša, fenofaze se hitreje spreminjajo in imamo lahko v enem 
letu več različnih kultur na istem mestu.  
 
Kmetovalci, ki se želijo priključiti v sistem SPON, morajo najprej imeti 
informacije o lastnostih pridelovalne površine (lokacija površine, vodno 
zadrževalne lastnosti tal ter popis namakalne opreme). Imeti morajo tudi vgrajeno 
opremo za merjenje vsebnosti vode v tleh. Glede na trenutno stanje znaša okvirna 
cena za analize vodno zadrževalnih lastnosti tal okoli 450 EUR. Cena kompleta 
štirih merilnikov vsebnosti vode v tleh, komunikacijske naprave v vodotesnem 
ohišju s solarnim panelom, SIM kartico, polnilno baterijo ter dežemerom se giblje 
okoli 1,700.00 EUR.  
 
SPON izračunava priporočila za namakanje, ki so za 25 % nižja od potreb za 
dosežek PK, zaradi česar se zmanjša verjetnost izgube vode v podtalje, saj se 
morebitne padavine bolje izkoristijo. Nekajletne pridobljene izkušnje v okviru 
projekta LIFE ViVaCCAdapt so pokazale, da je z vzdrževanjem omenjene nižje 
vsebnosti vode v tleh mogoče doseči vsaj 24 % zmanjšanje porabe vode, energije 
in izpustov CO
2, ki nastajajo zaradi namakanja (Cvejić in sod., 2020). 
 
Izzivov pri vpeljavi SPON je še veliko. Enega izmed večjih predstavlja vprašanje, 
kam namestiti merilnike vsebnosti vode v tleh, da bodo meritve čim bolj značilne 
za celotno njivo ali nasad. Pri tem je lahko v veliko pomoč poznavanje 
heterogenosti lastnosti zemljišča s strani lastnikov oz. obdelovalcev. Posebno 
pozornost je potrebno nameniti pravilnosti vgradnje merilnikov v tla. Merilniki so 
namreč zelo občutljive naprave, saj na njihove meritve vplivajo že manjše motnje v 
tleh, ki jih lahko povzročijo na primer skelet (kamni), odmrli rastlinski deli, 
drugačna gostota tal, ali mikrozaslojenost tal, ki jo lahko povezana tudi z načinom 
namakanja. Poleg tega je za čim bolj natančne meritve potrebno preveriti, ali je v 
danih tleh, ob uporabi izbranega merilnika, potrebna talno specifična kalibracija. 
Največji izziv pa zagotovo predstavlja izobraževanje pridelovalcev za povečanje 
zavedanja o pomenu izvajanja strokovno pravilnega namakanja. 
 
Zahvala. Projekt je financiral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: 
Evropa investira v podeželje in Republika Slovenija, št. nepovratnih sredstev 
33133–1005/2018/19 (EIP PRO-PRIDELAVA). Prejemnik podpore iz Programa 
razvoja podeželja RS 2014–2020. Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) 
se zahvaljujemo za pravico do uporabe modela IRRFIB. 
 
 
 
 
 
 

96 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
 
kulturami običajno krajša, fenofaze se hitreje spreminjajo in imamo lahko v enem 
letu več različnih kultur na istem mestu.  
 
Kmetovalci, ki se želijo priključiti v sistem SPON, morajo najprej imeti 
informacije o lastnostih pridelovalne površine (lokacija površine, vodno 
zadrževalne lastnosti tal ter popis namakalne opreme). Imeti morajo tudi vgrajeno 
opremo za merjenje vsebnosti vode v tleh. Glede na trenutno stanje znaša okvirna 
cena za analize vodno zadrževalnih lastnosti tal okoli 450 EUR. Cena kompleta 
štirih merilnikov vsebnosti vode v tleh, komunikacijske naprave v vodotesnem 
ohišju s solarnim panelom, SIM kartico, polnilno baterijo ter dežemerom se giblje 
okoli 1,700.00 EUR.  
 
SPON izračunava priporočila za namakanje, ki so za 25 % nižja od potreb za 
dosežek PK, zaradi česar se zmanjša verjetnost izgube vode v podtalje, saj se 
morebitne padavine bolje izkoristijo. Nekajletne pridobljene izkušnje v okviru 
projekta LIFE ViVaCCAdapt so pokazale, da je z vzdrževanjem omenjene nižje 
vsebnosti vode v tleh mogoče doseči vsaj 24 % zmanjšanje porabe vode, energije 
in izpustov CO
2, ki nastajajo zaradi namakanja (Cvejić in sod., 2020). 
 
Izzivov pri vpeljavi SPON je še veliko. Enega izmed večjih predstavlja vprašanje, 
kam namestiti merilnike vsebnosti vode v tleh, da bodo meritve čim bolj značilne 
za celotno njivo ali nasad. Pri tem je lahko v veliko pomoč poznavanje 
heterogenosti lastnosti zemljišča s strani lastnikov oz. obdelovalcev. Posebno 
pozornost je potrebno nameniti pravilnosti vgradnje merilnikov v tla. Merilniki so 
namreč zelo občutljive naprave, saj na njihove meritve vplivajo že manjše motnje v 
tleh, ki jih lahko povzročijo na primer skelet (kamni), odmrli rastlinski deli, 
drugačna gostota tal, ali mikrozaslojenost tal, ki jo lahko povezana tudi z načinom 
namakanja. Poleg tega je za čim bolj natančne meritve potrebno preveriti, ali je v 
danih tleh, ob uporabi izbranega merilnika, potrebna talno specifična kalibracija. 
Največji izziv pa zagotovo predstavlja izobraževanje pridelovalcev za povečanje 
zavedanja o pomenu izvajanja strokovno pravilnega namakanja. 
 
Zahvala. Projekt je financiral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: 
Evropa investira v podeželje in Republika Slovenija, št. nepovratnih sredstev 
33133–1005/2018/19 (EIP PRO-PRIDELAVA). Prejemnik podpore iz Programa 
razvoja podeželja RS 2014–2020. Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) 
se zahvaljujemo za pravico do uporabe modela IRRFIB. 
 
 
 
 
 
 
Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
97 
 
5 VIRI 
 
Abubaker, J. Irrigation scheduling for efficient water use in dry climates. Second cycle, 
A2E. Uppsala: SLU, Deptment of Soil Sciences. 2009; 49 s. 
Allen, R. G., Perreira, L. S., Raes, D. in Smith, M. Crop evapotranspiration – guidelines for 
computing crop water requirements. FAO Irrigation and drainage paper 56. Rome, Food 
and Agriculture Organization. 1998; 300 s. 
Allen, R.G., Walter, I.A., Elliott, R.L., Howell, T.A., Itenfisu, D., Jensen, M.E., Snyder, 
R.L. The ASCE standardized reference evapotranspiration equation. Am. Soc. Civil 
Eng., Reston, VA. 2005 
Bucks, D.A., Allen, S.G., Roth, R.L., Gardner, B.R. Short staple cotton under micro and 
level-basin irrigation methods. Irrig. Sci. 1988; 9, 161–176. 
Cvejić, R., Černič-Istenič, M., Honzak, L., Pečan, U., Železnikar, Š., Pintar, M. Farmers 
Try to Improve Their Irrigation Practices by Using Daily Irrigation 
Recommendations—The Vipava Valley Case, Slovenia. Agronomy. 2020; 10(9): 1238.  
Darouich, H.M., Pedras, C.M.G., Goncalves, J.M., Pereira, L.S. Drip vs. Surface irrigation: 
a comparison focusing on water saving and economic returns using multicriteria 
analysis applied to cotton. Biosystems Eng. 2014; 122, 74–90. 
Delta-T Devices. (2016). User manual for the SMT150T soil moisture sensor. Delta-T 
Devices, Cambridge, VB. Pridobljeno s https://www.delta-t.co.uk/wp-
content/uploads/2017/01/SM150_Manual_version_1.2.pdf (27. 11. 2021) 
Evett, S.R., Schwartz, R.C., Casanova, J.J., Heng, H.K. Soil water sensing for water 
balance, ET and WUE. Agric. Water Manage. 2012; 104 (1), 1–9. 
Hillel, D. Role of irrigation in agricultural systems. V: Stewart B. A., Niel-sen D. R. 
Irrigation of Agricultural Crops: Agronomy 30. American Society of Agronomy. 
Madison. 1990; 30: 5-30 
Hillel D. Introduction to environmental soil physics. Elsevier/Acad. Press, San Diego, CA. 
2004; 494 str. 
Hunsaker, D.J., Clemmens, A.J., Fangmeier, D.D. Cotton response to high frequency 
irrigation. Agric. Water Manage. 1998; 37 (1), 55–74. 
Hunsaker, D., French, A., Waller, P., Bautista, E., Thorp, K., Bronson, K., and Andrade-
Sanchez, P. Comparison of traditional and ET-based irrigation scheduling of surface-
irrigated cotton in the arid southwestern USA. Agricultural Water Management. 2015; 
10: 209-224. 
Jackson, R. D. Canopy temperature and crop water stress. Advance in irrigation volume 1, 
Academic Press, New York. 1982; 43-85  
Jensen, M.E., Burman, R.D., Allen, R.G. Evapotranspiration and irrigation requirements, 
Am. Soc. Civ. Eng. Manuals and Reports on Engineering Practices No. 70, ASCE; New 
York, N.Y. 1990; 360 str. 
Jones, H.G. Irrigation scheduling: advantages and pitfalls of plant-based methods. J. Exp. 
Bot. 2004; 55 (407), 2427–2436. 
Pereira, L.S., P, Paredes, E.D., Cholpankulov, O.P., Inchenkov, Teodoro, Horst, M.G. 
Irrigation scheduling strategies for cotton to cope with water scarcity in the Fergana 
Valley, Central Asia. Agric. Water Manage. 2009; 96 (5): 723–735. 
Richards, L.A. A pressure-membrane extraction apparatus for soil solutions. Soil Sci. 1941; 
51:377–386 

98 Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 28(2021) 
______________ 
 
Schindler, U. Ein Schnellverfahren zur Messung der Wasserleitfa ¨higkeit im 
teilgesa¨ttigten Boden an Stechzylinderproben. Arch. Acker-u. Pflanzenbau u. Bodenkd. 
Berlin. 1980; 24, 1–7. Cited in: Peters, A. and Durner, W. Simplified Evaporation 
Method for Determining Soil Hydraulic Properties, Journal of Hydrology. 2008; 356, 
147– 162 
Soulis, K., Elmaloglou, S., Dercas, N. Investigating the effects of soil moisture sensors 
positioning and accuracy on soil moisture based drip irrigation scheduling systems, 
Agricultural Water Management. 2015; 148: 258-268. 
Sušnik, A. IRRFIB model and its practical usage for drought estimation in Slovenia. In: 
Maracchi, G., L. Kajfez-Bogataj, S. Orlandini, F. Rossi & M. Barazutti (eds.): Irrigation 
and pest and disease models: Evaluation in different environments and web-based 
applications. European Commission, Brussels. 2005; 36-42. 
Sušnik A. Zasnove kazalcev spremljanja suše na kmetijskih površinah. Doktorska 
disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za 
agronomijo. 2014; 256 str. 
Tam, S., Irrigation scheduling with tensiometers. V: Water ConservationFactsheet. Ministry 
of Agriculture and Lands, Canada, Order No. 577. 2006; 100-2, 10 str. 
UMS. Manual HYPROP, Version 2015-01, 96 pp. UMS GmbH, Gmunder Straße 37, 
Munich, Germany. 2015; URL www.metergroup.com/hyprop-2/#support (27. 11. 2021) 
Valher A. Primerjava modelov za računanje vodne bilance tal. Diplomsko delo. Ljubljana, 
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko. 2016; 81 str.