Poftnln« platem v |«lwM mm Spedlsione ibboouKai« postali jjjjjH Hi Slovenski Prezzo - Gena Ur 0.5C Štev. 244 V Ljubljani, v ponedeljek, 20. oktobra 1942-XX Leto VII Iz Ulj učna pooblaSienka za oglaievanje Italijanskega ln tujega izvora: Onione PubblicitS Italiana S. A_ Milana Orednlštvo Id aptati: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redaiione. Amministrazione: Kopitarjeva fl. Lubiana. = Concessionaria esclasiva per la pubblicitfi di provtnlenza Italiana I ed esterai Unionu PubblieiU Italiana S. A_ Milano. Vojno poročilo st. 882 Hude angleške izgube pri napadu v Egiptu Angleški rušilec potopljen z letalskim torpedom Italijansko uradno vojno poročilo št. 882 pravi: Po živi topniški pripravi je nasprotnik včeraj napadel severni in južni odsek bojišča pri El Alameinu in sicer z močnimi oklepnimi in pehotnimi silami. Nasprotnik je bil povsod odbit in je utrpel hude izgube zlasti v oklepnih vozilih, o katerih kaže, da jih je bilo dozdaj 47 uničenih. Bitka se nadaljuje. Angleško letastvo je z mogočnimi oddelki posegalo v boj, da bi pomagalo nastopu na kopnem, a mu je uspešno nasprotovalo osno letalstvo, ki je v plamenih sestrelilo 16 letal, 4 druga pa so treščila na tla pod streli protiletalskih baterij. Pri napadu na angleški konvoj v vzhodnem delu Sredozemskega morja je neko naše letalo torpediralo in potopilo en torpedni rušilec. Predvčerajšnjim pozno popoldne in preteklo moč so bili izvedeni novi letalski napadi na nekatera večja in manjša središča po Lombardiji in Pijemontu, posebno na Milan, Monzo in Novaro. Znatno škodo, zlasti zaradi zažigalnih bomb. so utrpela poslopja po predmestjih v Milanu, kjer poročajo o 48 mrtvih in 254 ranjenih med prebivalstvom. V Novari ni bil nihče mrtev, 10 ljudi pa je bilo ranjenih. Pri poletu na Savono je bilo mrtvih 35, ranjenih pa 67 ljudi. Število žrtev prvega napada na Genovo je naraslo na 39 mrtvih ter na 190 povečini lahko ranjenih. Gasilci so se povsod izkazali v izpolnjevanju svoje dolžnosti. .... Na predelu pri Milanu so bili sestreljeni trije nasprotnikovi bombniki. Drugi trije štirimotorniki kaže, da so bili zbiti pri napadu na Genovo poprejšnjo noč. . Vedenje prebivalstva v Milanu in po drugih središčih je bilo hladnokrvno in disciplinirano. Nad Malto je bi! v letalskem dvoboju zadet en »Spitfire«, ki je padel v plamenih. Pripombo k vojnemu poročilu štev. 882: Torpedno letalo, ki je zadelo in potopilo rušilec. omenjen v včerajšnjem uradnem vojnem poročilu, sta vozila poročnih Miranda Henrik ter narednik Prota Henrik. Veličastne proslave ob dvajsetletnici pohoda na Rim v prestolnici in drugih središčih Rim, 26. oktobra, s. Govorniki, ki jih je določila stranka, so po vseh glavnih mestih slavili dvajsetletnico pohoda na Rim. Slavili so velikanska dela. dogodke, ki so že prešli v zgodovino, nevenljive pridobitve na vseh področjih, zlasti na socialnem, zakaj fašizem je revolucija, slavili so ojačenje vseh bistvenih činilcev preporoda, reda in discipline,.^ zlasti pa so poudarjali dvig ljudstva za pravično raven duhovnega in tvarnega življenja. Fašizem je bil v svetu prva vladavina, ki je dejansko Sla med ljudstvo, ko je izvajala socialno politiko, ki ni temeljila na prividih, temveč na obsežnih programih, katere so vedno ostvarjali za večji blagor skupnosti in v območju narodnih možnosti. Zavest o tej politiki je v /vezi z vzori, ki neločljivo vežejo fašistično idejo z zgodovinsko, granitno strnila množico ljudstva okoli Duceja za dosego vseh ciljev, ki jih bo neizogibna zmaga naredila še višje in bolj blesteče. V Rimu je proslava dvajsetletnice potekala vpričo kakih 50.000 ljudi, ki so se nagnetli na trgu pred fašistovskim domom. Zbrane so bile vse politične, strokovne in bojevniške organizacije iz prestolnice z bleščečim vencem okrožnih in odsekovih praporov. Mogočne so bile tudi vrste organizacij, odvisnih od stranke, na čelu katerih so bili oboroženi oddelki GIL-a. Obred je dobil navdušeno resen slovesni vojaški značaj in so se ga udeležili prefekt, zvezni tajnik, rimski podguverner, zastopniki oboro-zelo številna skupina rezervriih posvetitvi kapelice in blagoslo- ženih sil ter častnikov. Po vitvi dvorane, ki nosi ime Arnalda Mussolinija, je Zvezni tajnik izvedel fašistovski obred na čast slavnim padlim. Nato je od stranke določeni govornik, nosilec zlate kolajne Karel Bo-rassi, imel slavnostni govor, v katerem je poveličeval duhovne nagibe revolucije črnih srajc. Trdil je, da čuti mladina fašistovske dvajsetletnice najvišjo vojno pravico v tem, da zahteva zase čast orožja in obrambe fizičnih in duhovnih meja domovine. Mladina pomeni krepost in sposobnost, zvestobo in požrtvovalnost, orezpogojno poštenost in junaško plemenitost. Govor je vzbudil navdušeno in dolgo odobravanje ter veliko manifestacijo vere in vdanosti do Duceja. V Napoliju je proslava bila v gledališču San Carlo, kjer je Duce pred dvajsetimi leti na predvečer pohoda na Rim imel svoj zgodovinski govor. Gledališče je bilo nabito polno črnih srajc. Opazili je bilo slavne vojne ranjence, ki so jih ob prihodu sprejeli z navdušenimi manifestacijami. Navzoči so bili zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter dostojanstveniki stranke. Ko se je prikazal minister za zamenjavo in valute v spremstvu prefekta in zveznega tajnika, so dolgo vzklikali fašizmu in Duceju. Minister je potem poveličeval načela revolucije, ki so Italiji. dala državo, idejo, nov socialni red, narodno zavest in ponos. Omenil je moralne, politične in gospodarske razloge za vojno, ki jo Italija bije z zavezniško Nemčijo in ki bo po politični vzajemnosti z novim redom rodila novo Evropo. Zahteval je za bojevniške fašije pravico, da so prvi dvignili zastavo sunka proti boljševizmu in proti njegovim zlaga- Zahvala italijanskih kmetov Duceju Rim, 25. oktobra, s. Predsednik fašistične zveze poljedelskih delavcev je Duceju poslal tole pismo: »Zvezni izvršilni odbor fašistične zveze poljedelskih delavcev se je zbral ob prvi dvajsetletnici fašistične vlade ter obudil spomin n« vse stvaritve, ki so v tem fašističnem dvajsetletju bile značilne za vzpon narodnega poljedelstva. Z globokim in upravičenim ponosom je mogel ugotoviti, da so bili po Vašem de- Nove kavkaške višinske postojanke v nemških rokah čiščenje novih osvojenih tovarniških predelov v Stalingradu Vsi angleški napadi v Egiptu po hudih bojih zavrnjeni Hitlerjev glavni stan, 26. oktobra Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj izdalo tole uraano vojno poročilo: Na zapadnem Kavkazu 60 nemške m romunske čete ob uspešni letalski podpori zavzele nadaljnje višinske postojanke. Sovjetski protinapadi 60 bili krvavo odbiti. V boju za Stalingrad 60 bile v hudih bojih razen nekaterih posameznih objektov zavzete vse naprave tovarne »Rdeči oktober« ter iztrgane Sovjetom postojanke in hiše v severnem predmestju Špartakovka. Prejšnjega dne zavzeto področje mesta je bilo očiščeno. Sovjetski razbremenilni napadi so bili odbiti. Siloviti letalski napadi na sovjetske postojanke v Stalingradu in sovjetske prometne zveze vzhodno od Volge 60 6e nadaljevali z nezmanjšano srditostjo. Ob Donu 60 romunske čete odbile več sovjetskih napadov. Romunsko letalstvo je naperilo svoje napade na eovietske postojanke in železniške zveze. Na Ladoškem jezeru 6o v noči na 22. oktobra nemški in italijanski bojni čolni pod varstvom nemškega in finskega letalstva izvedli krajevni napad proti delu obale, zasedenem po eovjetskih četah. Pri tem je bil uničen neki svetilnik in je bilo zajetih več ujetnikov. Na povratku so odbili bojni čolni napade sovjetskih topničark, kakor tudi močne letalske napade. Pri tem so lovri in protiletalsko topništvo sestrelili 21 sovjetskih letal. V Egiptu so Angleži na široki fronti po močni topniški pripravi z močnimi topniškimi in oklep- Vesti 26. oktobra Stanje bolnega danskega kralja Kristijana se je žadnje dni poslabšalo, V soboto je pofitalo bitje srca hitrejše in neutnerjeno. Zdravniki so mu dali krepilnih injekcij in po polnoči mu je nekoliko odleglo. Še vedno pa je njegovo stanje vznemirjajoče. SoHjo je zapustil in odšel v Nemčijo podpredsednik nemške narodne banke Emil Puhi. Imel je daljše razgovore z bolgarskim finančnim ministrom Božilovim in guvernerjem bolgarske narodne banke. Vlada maršala Čangkajlka je morala uvesti smrtno kazen za verižndke ' . za nakopičevalce živil, ki so zakrivili silno težko stanje v prehrani na vsem ozemlju, ki spada pod vlado iz Čungkinga. Japonski guverner Hongkonga je objavil, da se je v soboto proti večeru pojavila -nad otokom skupina osmih velikih sovražnih letal, ki je ir velike višine zmetala mnoge zažigalne bombe. Požari so bili pogašeni. Letala so potem odletela v severnozahodno smer. Porabo električnega toka za industrijo so s 1. novembrom omejili na Švedskem. Mnogo tramvajskih zvez bodo ustavili. Dvanajst japonskih časopisov, ki so doslej izhajali na otoku Hokkeide, se bo s 1. novembrom združilo v en sam list, ki bo nosil naslov »Hokkaide Shimbun«. nimi silami ter pod močno zaščito letalstva prišli k pričakovanemu velikemu napadu. Sedaj so v teku hudi boji. Doslej je bilo sestreljenih 20 angleških letal in uničenih mnogo oklepnih vozil. Na Malti 6o lahka nemška bojna letala zopef napadla naprave na letališčih Lucca in Venezia. Pri angleških napadih na zasedeno francosko ozemlje, kakor tudi med poletom k napadu na severno Italijo ter na povratku, je nemška protiletalska obramba sestrelila 11 sovražnih letal, med njimi več nego pojovico štirimotorniH bombnikov. V noči na 25. oktober je nemško letalstvo izvedlo bombne napade proti važnim vojaškim ciljem v mestih vzhodne Anglije. Vsa letala 60 se vrnila. lu doseženi cilji, ki jim ni primere v nobeni zgodovinski dobi naše dežele. Vi, Duce, ste močvirjem iztrgali milijone hektarov plodne zemlje, zgradili mesta, kjer danes utripljejo življenja velikih množic: okrepili ste pridelovalno silo polja ter z naselbinami obljudili revne in zapuščene okraje; izdali ste ustavo, ki daje kmečkemu delu novo narodno pomembnost in ga obogatili s čudovitimi zavarovalnimi in oskrbovalnimi ustanovami; s korporativno ureditvijo in potem še z gospodarskimi zavodi ter obdelovalnimi načrti ste nam dali družno zavest. ki ga poljedelski stan ni nikdar poznal. To je stvarnost. Vrh tega se Vam je še posrečilo, zgladiti razliko med deželo in mestom, ki zdaj j, zavedno medsebojno odvisnostjo v pravicah in dolžnostih tekmujeta za bodočnost naše dežele. O novem duhu, ki je prežel naš kmetski svet, dajejo najboljši dokaz vere in poleta italijanski kmetje, ki imajo večino v vojski ter se bojujejo n« vseh bojiščih. Obudili smo spomin na pretekla leta. ne da bi ostali na dosedanjih postojankah, marveč da bomo še vnaprej korakali proti ciljem, ki jih boste Vi pokazali zveznemu odboru poljedelskih delavcev. Hočemo biti tolmači občutkov petih milijonov kmetov ter Vam, Duce. zagotavljamo, da ne bomo v novem poljedelskem načrtu, ki dobiva po prvi dvajsetletnici revolucije črnih srajc nove pobude, prav ničesar opustili, da ne bi bila vsaka ped zemlje obdelana in da bomo tako do najvišje in človeško zmogljive mere r>ri6pe-vali k zmagi.c Zmotne napovedi in prepričanja pri nasprotnikih Nemčije Berlin. 26. oktobra, s. V vrsti člankov, ki jih je za uradno agencijo narodnosocialistične stranke napisal načelnik nemškega tiska dr. Dietrich. se pisec obširno bavi z današnjimi vojaškimi in gospodarskimi nalogami. Najprej je ugotovil, da so Nemčija in njeni zavezniki demokratski boljševiški zvezi zadali kar najhujše udarcc z osvojitvijo zelo prostornih ozemelj, o njihovi sili pa dajejo nepobitne dokaze bojišča na treh celinah. Naši nasprotniki pa. tako nadaljuje člankar. ne marajo upoštevati stvarnih dejstev, marveč sc dajo mamiti po presenetljivih utvarah, katerih bistvena osnova je obsežena^ v znanem Churchillovem reklu: »Vsak angleški poraz ie nov korak na poti k zmagi.« S takimi mamili se jim ie posrečilo ustvariti posebno duševno ^razpoloženje, da potem lahko z najbolj smešnimi številkami, najbolj spačenimi trditvami in nesmiselnimi napovedmi hranijo nezavedno lahkovernost angleških in ameriških množic. S takim sredstvom skuša sovražna propaganda ustvariti neko posebno duševno razpoloženje tudi v našem taboru. A vsak poskus je vselej spodletel. Dejstva sama so odprla oči tudi najbolj preprostim glavam. Prav zato narodi trojne zveze in njihovi zavezniki nikdar niso vzeli resno, kar je demokratska boljševiška General Franco pri vajah španske vojske Madrid, 26. oktobra, e. General Franco je v spremstvu vojnega ministra, načelnika svoje vojne hiše, glavnega upravitelja madridske pokrajine in številnih generalov prisostvoval v Comenaru vajam 11. in 12. divizije, ro končanih vajah je prisostvoval mimohodu čet, nato ee je pa vrnil v Madrid. Pri odhodu pa je bil deležen navdušenih manifestacij vojakov, ki so obdali njegov avtomobil in vzklikali njemu in Španiji. propaganda trobentala, zlasti ne astronomskih številk ameriške voine izdelave. Načelnik nemškega tiska se nato bavi z zmedenimi zamisleki, ki so značilni za ameriško in angleško strategijo. Tem zmedenim za-niislekom pa sile trojne zveze postavljajo nasproti resnično veleuinske, žive, dinamične in revolucionarne ideje. Samo po niih lahko razlagamo stalne uspehe, ki so se nasmehijali njihovemu orožju. Nasprotnikovi načrti se opirajo na docela zmotne postavke: zlasti na že tolikokrat pobito prepričanje o angleškem gospostvu na morjih ter o ameriški industrijski sili. ki da bosta odločala. Angleška opravičila zaradi kršitve švicarske nevtralnosti Rim, 26. oktobra, s. Švicarsko poslaništvo v Londonu je dobilo od angleškega zunanjega ministrstva 22. oktobra noto. v kateri se označuje kršitev švicarskega zračnega prostora v noči od 19. do 20. oktobra kot navadna zabloda angleških letalcev. Nota navaja, kakor ponavadi, običajne izraze obžalovanja, katerih pa ima švicarska vlada že celo zbirko. Švicarski poslanik v Londonu je dobil nalog, da predloži angleški vladi nov protest, katerega švicarski tisk označuje kot »ostrejši« proti novim »letalskim pomotam«, ki so jih zagrešila letala angleškega letalstva v nočeh na 23. in 24. oktober, ko so priletela bombardirat niestH v severni Italiji. Angleška vlada se bo spet izgovarjala na obžalovanja vredno navado angleških letalcev in bo pri tem zanikavala, da se dajo te zablode razložiti pač tako, da se pridobi 250 kilometrov pri poletu nad Italijo. Anglija, ki je tenkočutna glede svojih koristi, je glede pravic drugih narodov popolnoma brezbrižna. Angleška lažjijivost ji brani, da bi priznala svoje hinavstvo in nasilnost. Angleška lažnjivost ji nalaga v slehernem primeru potuhnjenost, pa četudi so opravičila, ki so si zmerom enaka,smešna. nim naukom. Poudaril je, da je boljševiški hidri, ki jo tolčejo nepremagljivo vojske Osi in drugih zaveznikov, usoda že pisana. Končal je z zatrdilom, da mora Sredozemlje biti italijansko v najstrožjem in najbolj rimskem pomenu besede, zakaj Italija ne mara deliti oblasti nad ujim z nikomer. Vojna, ki jo bije Italija za dosego tega na.jvišjega cilja, je zatrdno in z računsko gotovostjo lahko samo zmagovita. Vzneseni govor ministra Riccardija je sprožil dolge in navdušene manifestacije vere v Duceja. V Milanu je zibelka prvega fašija praznovala dvajsetletnico pohoda na Rim na dan po dveh sovražnikovih letalskih napadih in to z verskimi in vojaškimi obredi. Milan je obnovil svojo gorečo vero v Duceja in trdno prepričanje o zmagi. V vojašnici 24. legije »Caroccio« so izročili prapore akcijskih oddelkov milici, ki s svojimi strnjenimi oddelki, preskušenimi na vse strani, neukrotljivo napreduje proti ciljem, ki jih je zastavil Duce. Poveljnik milice general Galbiati je prišel tja v spremstvu poveljnika 3. okrožja Črnih srajc. Sprejeli so ga podtajnik stranke Ravasio, prefekt, zvezni tajnik, vse vojaške in civilne oblasti. Po pregledu bataljona črnih srajc in po pogovoru z rodbinami padlih miličnikov je načelnik glavnega stana šel pod lokom, sestavljenim iz dva in trideset praporov, ter stopil v svetišče, kjer 6e je nekaj časa zbrano pomudil. Potem so prapore razpostavili okoli plošče, ki spominja na žrtve črnih srajc v Afriki, Španiji in sedanji vojni. Nato je general Galbiati šel na trg Scalo, kjer so bili razporejeni oboroženi bataljoni milice, oddelki vojske ter mladinskih pred-vojaških organizacij. Pregledal je te oddelke in vzbudil pri gosti množici dopolavoristov, z zastavami in prapori postavljenimi za oboroženimi od-delkj: navdušene vzklike za Duceja. Nalo je v gledališču Scala imel slavnostni govor vpričo močnih zastopstev sansepoleristov, vojnih ranjencev in pohabljencev, skvadristov, voditeljev narodnosocia-lističnih organizacij in nemškega generalnega konzula. Dejal je. da je Duce s svojim velikim srcem navzoč pri milanski proslavi. Povzdignil je mieel k črnim srajcam, ki se bore na vseh bojiščih in izpričujejo, da je fašistovska revolucija vedno bolj na pohodu, usmerjena v dosego tiste socialne pravice, ki jo bo zmaga končno utrdila. Dve desetletji sta pretekli od tistega prevratnega oktobra, ko so bile za zmeraj prekucnjene ločine in skupine, ki so Italijo spreminjale v zmedo zamisli in stremljenj. Pot, prehojena v dveh desetletjih, je veličastna. Fašistovska država je dosegla cilje in odprla obzorja, za katerimi so nekoč italijanski delavci zastonj stremili in so bili prisiljeni sprejemati grenki tuji kruh. Najvažnejše razdobje revolucije je zdaj vojna. To življenjsko razdobje je najvišja preskušnja za italijansko ljudstvo. Zanjo ljudstvo ne šledi z napori in s prizadevanji, ker ima neukrotljivo vero. Prav to vero je milansko ljudstvo pokazalo včeraj med sovražnikovimi napadi. Sovražnik zastonj misli, da bo mogel uničiti moralno silo italijanskega ljudstva. Ljudstvo kaže ob vsaki priliki vdanost do Duceja, vero v lastno delo in prepričanje o zmagi. Mogočna manifestacija za Duceja je kronala govor načelnika glavnega stana milice. Višek manifestacije je bil v petju »Giovinezz#c. Zvezni tajnik je potem prebral poslanico milanskega ljudstva Duceju. V njej zibelka fašizma, ponosna in strnjena v studu nad zločinskim sovražnikovim napadom dviga svojo misel k padlim, poveličujoč dvajsetletnico pohoda na Rim, bolj ko kdaj poslušna Ducejeva zapovedim. Strastno vzklikanje Duceju se je obnovilo z vso silo, ko se je na gledališkem balkonu r. zastopniki oblasti prikazal zvezni tainik in v najglobljem prepričanju vzkliknil: »Zmaga je naša!« Podtajnik stranke na ogledu v Milanu Milano. 26. oktobra, s. Podtajnik Stranke Ravasio, ki je prispel v soboto ponoči iz Genove, je takoj odšel pogledat kraje, ki jih je prizadejal sovražnikov letalski napad. Obiskal pa je tudi ranience. ki so bili nameščeni v razne voiaške bolnišnice in imel za vsakega prijateljsko tolažilno besedo. Zvečer je zapustil Milano. Prometni minister pri ogledu Genove Rim, 26. oktobra, s. Včeraj zjutraj se je vrnil v Rim minister za promet, ki se je podal v Genovo takoj po nočnem letalskem napadu 23. oktobra, da bi se sam prepričal o stanju prevoznih naprav in da bi dal navodila za hitro obnovo službe, ki je bila povsod takoj obnovljena. 21 letnica romunskega kralja Bukarešta, 26. oktobra, s. Kralj Mihael je včeraj dopolnil 21 let. Tisk je pozdravil s toplimi besedami ta srečni dan in poudaril, da je mladi kralj tolmač vseh stremljenj naroda, ki 6e zbira okrog njegovega prestola, z žarom ljubezni. Maršal Antonescu je poslal kralju voščilno brzojavko v imenu vsega naroda, želeč mu dolgo in srečno vladavino. Smrtna kazen bo zadela v Romuniji vsakogar, ki bi v primeru letalskega napada poskušal s tatvinama ali drugimi nasilji. Tako veleva zadnja uredba, izdana od vlade. Prilastitev nepremičnin, katere je zapustilo odseljeno prebivalstvo, ponoči ali pa med letalskim napadom, pa se kaznujejo s* smrtno kazniio oo določilih obsednega stanja. Slovesna proslava obletnice Pohoda na Rim v Ljubljani Italijanska Ljubljana je praznovala svojo drugo obletnico Pohoda na Rim Obletnica je za Italijane tudi 20 letnica Ljubljana, 25. oktobra. Zjutraj je bila odkrita na sedežu Zveze borbenih fašijev i dostojno svečanostjo spominska plošča, ki spominja na žrtvovanje sedmih padlih po komunistični roki na tej zemlji, ki je malo časa sem italijanska. Sledila je služba božja na prostem, ki se je zaključila z molitvijo za Kralja-Cesarja. Navzoči so bili Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Orazioli, Eksc. Robotti, poveljnik XI. armadnega zbora, župan general Rupnik, general Montagna, vodja nemškega konzulata Liesen-berg s predstavniki narodno-sociali6tične stranke Grubitsom, Hengererjem in Rauscherjem, nadalje konzul Neodvisne Hrvaške Države in drugi predstavniki oblastev. Po6trojen je bil oddelek oboroženih fašistov. Zvezni tajnik je po odkritju spominske plošče velel poklonitev padlim fašističnim tovarišem. Vi6oki komisar je zatem položil lavorjev Tovariš Umberto Cungi je zatem na povabilo Zveznega tajnika izrekel navzočim bosede zvestobe ter jasno prikazal revolucionarno kontinuiteto fašizma, ki vznika na tej zemlji v Mussolinijevi imperialistični koncepciji. Ne zmenimo se za sovražnike, četudi se na-zivajo Anglija, Rusija ali Amerika, tem manj še za pojav partizanstva, ki bo odločilno zatrto po simbolih liktorske vzpostavitve romansko civilizacije. Pogledi privilegiranih Italijanov, ki se borijo na tej zemlji, morajo biti uprti k ciljem, ki jih je napovedal Duce z opozorilom na spomin na načistejše žrtve padlih, ki so se s plemenitim žrtvovanjem svoje krvi izkazale vredne, da sodelujejo pri dosegi zmagovitega smotra višje socialne pravičnosti. Proslava se je zaključila z manifestacijami toplega navdušenja ter vzklikanja Duceju, dočim je Visoki komisar velel pozdrav Veličanstvu Kralju in Cesarju ter Duceju. Zatem je vzkliknil >alala< zmagovitim, junn-klm Osnim bojevnikom. Ves dan so sp t.kvadristi. bojevniki in fašisti menjavali v straži pri spominski plošči padlim, ki je bila zjutraj odkrita na sedežu Zveze fašijev. Razglas Obletnica pohoda na Rim. v sredo 28; t. m. se bo praznovala s tem, da se na javnih poslopjih izvesijo zastave. Osebje uradov bo opravljalo svojo službo po normalnem delovnem času. venec. Takoj potem se je podal Zvezni tajnik v spremstvu dveh članov direktorija na sedež poveljstva Armadnega zbora, da sporoči pozdrav Črnih srajc Ljubljanske pokrajine vrlim bojevnikom, ki 6e na tej zemlji borijo proti komunističnemu sovražniku. Sprejel ga je šef generalnega štaba polkovnik Gallo z drugimi častniki, prideljenimi poveljstvu. Po govoru Zveznega tajnika, ki je prebral pp&lanico v imenu Črnih 6rajc operativnim četam, je izrekel Eksc. Robotti besede občutenega občudovanja za skupnost duha in moči, ki navdaja na tej zemlji italijansko vojsko z Mussolinijevimi Črnimi srajcami. Spomnil 6e je tudi duha vrlih bojevnikov, ko ponosno prenašajo vsak dan vse žrtve z italijansko zavestjo in ki zro k jx>dobi Kralja-Cesarja ter Duceju kakor k simboloma najvišjega domovinskega idealizma. Zatem se je podal Zvezni tajnik v spremstvu članov zveznega direktorija na pokopališče, kjer je položil venec na čast padlim v sedanji vojni. Vojaške časti je izkazal oddelek oboroženih fašistov. Ob 10 je izročil Visoki komisar v telovadnici GILL-a v navzočnosti predstavnikov drugih oblastev mladim organiziranim ustanovne nagrade društva »Dante Alighieri« za mlade Slovence, ki 60 bili najboljše kvalificirani v tečajih italijanskega jezika. Ob tej priliki je naslovil Ek6C. Grazioli za mlade organizirnace besed priznanja za njihovo dobro voljo učenja italijanščine ter jim je predočil, da je dejstvo, da so spontano in kot prvi pristopili k organizaciji GILL-a znak posebne časti, saj se bodo lahko sklicevali v bodočih letih na to svojo prednost. Z manifestacijo navdušenja so bile pozdravljene besede Visokega komisarja, ki je v spremstvu drugih odličnikov zapustil dvorano, dočim je mladina vzklikala Duceju. V isti dvorani GILL-a je zatem tovariš Iezzi od Zveznega poveljstva proslavljal za organizirance 20. obletnico fašistične revolucije. Ob 11 je bila v gledališču Dopolavora Oboroženih Sil službena proslava zgodovinske 20 letnice, ki so ji prisostvovali vsi predstavniki oblastev. . Zvezni tajnik je naslovil na navzoče fašiste , besede zvestobe'ifi fjfcrfosa, da se lahko proslavlja 20 letnica revoluci je v tej zemlji, ki je bila po italijanskem oi;ožjait#d£ešena k novemu življenju. Poudarjal ja razen te<;a. da je znak jx>sebnega ponosa od strani onih, ki so v službi imperialne fašistične domovine, če uživajo prednost živeti v pokrajini, kjer se vrši borba proti najostrejšemu sovražniku fašizma. >Ob zori tretjega desetletja prisegajo ljubljanski fašisti,< tako je zatrjeval Zvezni tajnik, »da bodo vedno bolj zvesti revoluciji ter da se bodo z zgledom pokazali vredne privilegija, ki jim ga je naklonil Duce.« Križman Tone, partizanski krvolok in izsiljevalec — padel Vedno bolj potrjujejo vest, da je padel blizu Sodražice v neki borbi partizanski izsiljevalec sloviti Križman Tone iz Ribniške doline. Fantč, delomržnež iz mladih nog, se je že lani dalje časa skrival po Ljubljani, nato pa %e pridružil ribniški partizanski skupini, ki se je posebno »uveljavljala« pri napadih na Sodražico in ribniške okoliške vasi. Pred mesecem se je zadnjič pojavil v Danah pod Veliko goro, kamor je prihajal na konju. Vaščanom je grozil in jim zabičal, da ima še vedno toliko moči, da bo napravil škodo še Ribnici, nad katero se je posebno hudoval. Domačini zatrjujejo, da je bil Križman Tone pri mučenju umorjene učiteljice v Sodražici, sodeloval pa je tudi pri vseh drugih nesrečnih nastopih po ribniških vaseh, četudi so ga domačini kleče prosili, naj sprevidi, da je vse to ljudstvu v nesrečo. Bil je neizprosen, zato je bila tudi smrt z njegovim življenjem neizprosna. Padel je in tako so maščevana vsa njegova izsiljevanja, ustrahovanja ter mučenja. S. S. VAN DINE: Praznik Kristusa Kralja v Ljubljani Globoke besede gospoda škofa dr. G. Rožmana pri slovesnosti v stolnici Ljubljana je tudi letošnji praznik Kristusa Kralja dostojno in najlepš« proslavila. Ta velik cerkveni praznik, dan Katoliške akcije postaja praznik vsega našega ljudstva, ki vedno bolj in bolj časti večnega Kralja in se z vsem zaupanjem zateka k njemu. V vseh ljubljanskih cerkvah so bile slovesne službe božje in slavnostni govori, katoliška mladina in možje pa so v obilnem številu stopali k obhajilni mizi. Marijanske kongregacije so imele na včerajšnji praznik posebne skupne službe božje, da so tako tudi same posebej proslavile praznik Kristusa Kralja. V stolnici je bila ob 10 dopoldne pontifikalna sveta maša, ki jo je opravil prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman ob asistenci stolnega prošta Nadraha in kanonikov Antona Vovka, dr. J. Kraljiča, Gogala Ivana in Franca Koretiča. Stolni zbor je med slovesno pontifikalno sveto mašo izvajal novo Premrlovo mašo na čast sv. Stanislavu in s tem novim delom še bolj povzdignil veličastnost proslave velikega praznika. Stolnica je bila nabito polna. Posebno v polnem številu se je udeležila slovesne službe božje akademska katoliška mladina in članstvo Katoliške akcije. Pred sveto mašo je imel prevzišeni gospod škof na vernike globok govor, katerega glavne dele zaradi važnosti in pomena priobčujemo, da ga bodo brali tudi drugi verniki v škofiji: Kristus je kralj, ki ima vladarsko oblast nad vsemi ljudmi — poedinci in narodi. Dolžnost slovenskega naroda pa je, da svojemu kralju zvesto služi. Premislimo nekoliko, v kakšnem smislu je Kristus naš Kralj. Čim bolj jasno nam bo to, tem rajši in lažje mu bomo ohranili zvestobo. I. Vsak izmed nas je včlanjen v dve družbi: v naravno družbo naroda in v nadnaravno družbo božjega kraljestva — Cerkve. Bog nas je ustvaril. On nam je določil čas in kraj rojstva, izbral starše, in nas po njih postavil v občestvo malega slovenskega naroda, nam po materi dal jezik in z njim slovenski način mišljenja in čustvovanja. Vsak poedinec in narod kot tak ima vse od Stvarnika. Ničesar si nismo sami dali — ne duševnih ne telesnih svoj-stev in zmožnosti. Vse, kar je v nas, je njegovo čisto in pppolnoma smo njegovi. Prav nič ni našega, kar smo in imamo — razen grehov, ki jih pa tudi ne moremo storiti drugače, kakor da uporabljamo duševne in telesne zmožnosti, ki nam jih je Bog dal in jih vzdržuje in ohranja — n rabimo jih proti Njegovi volH in zapovedi. Noben človeški kralj nima tolikšne pravice do svojih podložnikov — noben državljan ni tako popolnoma kraljeva last in od kralja odvisen _ kakor smo mi od Stvarnika. Da smo popolna lastnina božjega Kralja, v vsem in vedno odvisni od Njega, je dejstvo, ki ga nobeno filozofiranje ne more spraviti s sveta. Tako je in bo ostalo — ali človek to spozna, prizna m veselo sprejme, ali taji. Ali se po tem ravna ah se upira — je tako in bo tako do konca. Vsak upor je zaman, absolutno nesmiseln m neuspešen — kakor sem vam lansko leto na ta praznik govoril. Dvojno sledi iz tega dejstva: 1. Tudi kot narod, ne samo poedinci, moramo priznati Kristusa za svojega Kralja, dati mu kraljevsko čast s spoštovanjem in zvestobo. 2. Kdor bi nam hotel jemati to, bi delal proti božji volji, razdiral božjo zamisel, ki je tudi naš mali narod vzel v svoje večne načrte. Jemal bi nam, kar nam je Bog dal, da nam služi za sredstvo, da moremo izpolniti svoje zgodovinsko poslanstvo in doseči svoj končni cilj, zaradi katerega nas je Bog ustvaril. 11. Včlanjeni pa smo tudi v nadnaravno družbo Cerkve, kraljestva božjega: S sv. krstom smo postali člani božjega kraljestva, udje duhovnega telesa ^Kristusovega — njegove Cerkve, v kateri živi m deluje do konca sveta. S krstom smo po posve- čujoči milosti, katero smo tedaj prvič prejeli, vrastli kot mladike v trto — Jezusa, tako življenjsko smo zvezani z njim, da bolj tesne in življenjske zveze nikjer v naravnem življenju ni najti. Postali smo otroci božji — to je neizmerno več, kot samo stvari božje; to vsebuje vso blaženost, ki presega vse, kar je div-nega in osrečujočega na zemlji. Domačini božji smo, ne tujci, ne priseljenci, ne samo dragi gostje, ampak otroci domači, z vsemi pravicami v božji družini. Milost je tista, skrivnostna sicer, a resnična in stvarna vez, ki naše življenje^ veže in druži z božjim življenjem, najpopolnejšim, najbogatejšim in najsvetejšim. Milost nas neizmerno dvigne iz nižin in ožin naravnega človeškega življenja, ki se v primeri z božjim življenjem, niti življenje imenovati ne more. Noben kralj s svojim ljudstvom ne more stopiti v tako tesno, resnično življenjsko zvezo. V nadnaravnem svetu so kraljevske pravice Kristusove še mnogo močnejše, pa tudi lepše in bolj osrečujoče, kot v naravnem oziru. Zato pa je tudi uaduaravna zveza s Kraljem Kristusom neprimerno važnejša, dragocenejša. Kdor bi nas hotel odtrgati iz nadnaravne družbe, nam vze.ti otroštvo božje, nas ločiti od Kristusa, je večji, nevarnejši sovražnik, kot tisti, ki nam jemlje naravne dobrine, ki so pač tudi od Boga, a za večno zveličanje niso nujno potrebne. Kdor pa zvezo z Bogom, milost iz vere, upanja in ljubezni vzame, ta nas za vso večnost stori ne-izmerno nesrečne in ta nesreča se ne da nikdar več popraviti. Ta največji sovražnik je brezboštvo, ki se je prvič v zgodovini pokazalo tudi v našem narodu. Brezboštvo se ni rodilo iz slivenske duše, ki je pregloboko religiozna, da bi mogla roditi takšen sad. Tudi v Rusiji se ni rodilo, kakor lažnivo trdijo pretkani zapeljivci našega naroda, da bi s krinko slovanskega nacionalizma prevarali ljudi in jim izruvali korenine vere v Boga, ki najgloblje segajo v naso dušo. Brezboštvo je strup iz tujine — utihotapljen med nas po zaslepljenih sinovih našega naroda, ki zaradi tega resnično lasluŽU0 naziv izdajalcev. Brezboštvo je _ sad materialističnih filozofov, ki kakor ervi rijejo le v kvarni snovi in nikdar ne vidijo božjega sonca nad seboj, ki nam svetlo in toplo kaže tja, kJer bo nam dana končna izpopolnitev, katere noben materialni napredek še od daleč doseči ne more. Širili — kot kugo — so brezboštvo tisti internacionalni Judje, ki so svojo lastno vero najprej zavrgli in vidijo svoj _ življenjski namen v materialnih dobrinah in v nadoblasti nad vsemi krščanskimi narodi. Iz tega vira je strup brezboštva prišel v duše drugih narodov in pod lažno krinko nacionalizma še prav posebno v duše slovanskih narodov. Ta strup moramo odstraniti iz našega naroda, če mu hočemo ohraniti življenje. Kajti če brezboštvo zavlada narodu, bo narod uničen in mu nobena akcija ne bo več mogla pomagati k življenju. Narod, ki Boga zavrže, bo tudi BOG zavrgel — ne morda takoj, ker B05 dolgo čaka, cela stoletja včasih, a pogin je neizbezen in pride vprav v tistem času, ki ga je Bog določil. Vsakemu narodu Bog določi gotovo nalogo, ki jo naj izpolni na svetu. Če je ne, mora izginiti. Bog mu to nalogo odvzame in jo naloži drugemu narodu, ki jo naj namesto nezvestega izpolni. Takšno je načelo boz j e g a vladanja. To načelo je zapisano v sv. pismu: Izaija popisuje v zadnjih poglavjih svojih prerokb bodoče kraljestvo obljub ljenega Odrešenika. Pripoveduje, kako pnha jajo kralji, mogočniki in ljudstva iz vseh strani sveta in vstopajo v to kraljestvo, potem pa pristavlja: »Ljudstvo in kraljestvo, ki teb 1 ne služi, bo izginilo in narodi bodo popolnoma pokončani.« (Iz 60, 1'—) Jasno povedano! Narodi, ki večnemu Kralju ne služijo, po zakonih božjega vladanja nimajo pravice do obstanka, ker dane jim naloge ne izpolnjujejo. K (fa j nehajo obstojati — je v božjih rokah, a gotovo, prav gotovo jim je pogin zapisan. Samo en zgled iz zgodovine: a r i j a n -janski narodi (Vandali, Goti, Langobardi), ki so s krivo vero o Jezusovem božanstvu skoraj krščanstvo popolnoma zatrli in se izneverili nalogi, da sirijo božje kraljestvo med poganskimi sosedi — so popolnoma izginili, da že tisoč let ni več sledu o njih. Smrt m življenje sta še v naših rokah, danes še, ali bo to še dolgo, ne vemo. Za kar se odločimo — ne v besedi, marveč v dejanju in življenju — to nam bo dano. Če Kristusu, svojemu, kralju, zvestobo prelomimo in mu ne služimo — bomo uničeni. Če nas bo kaj uničilo — nas bo brezboštvo. Rešila nas bo zvestoba Kristusu Kralju. Ker pa hočemo kot nurod živeti, napravimo danes dvojen sklep: n) Sklenimo in obljubimo: zvesti ostanemo Kristusu Kralju in mn bomo vestno služili. b) Ne samo poedinci — ves narod mora zvestobo obljubiti in jo ohraniti, mu služiti, zato pa drug sklep: molimo, delajmo, trudimo se, da pridobimo ves narod Kristusu, propagirajmo navdušeno in neutrudljivo misel zveste službe Kristusu Kralju, širimo vedno bolj vrste Kristusu v Cerkvi zvestih. To je Katoliška akcija, ki ima danes svoj praznik. Z apostolskim navdušenjem ves narod zbrati okrog Kristusa Kralja, da inu vsak član zvesto služi in v tej službi ves narod čim popolnejše izvrši od Boga dano zgodovinsko poslanstvo, da tako narod ostane živ v svežem naravnem in nadnaravnem življenju, to je prelepa naloga Katoliške akcije. To in nič drugega. Vi pa veste, kako se po Ljubljani širijo laži o delu in namenih Katoliške akcije, češ da organizira »belo gardo«, da ovira osvoboditev naroda, da je torej ' treba najprej pobiti člane Katoliške akcije itd. To so zlobne laži brezbožnikov, ki so največja resnična nevarnost za obstoj naroda. Ne dajte se varati, pa naj prihaja brezboštvo s kakršno koli krinko, spreglejte in opazili boste za krinko režeči se obraz hudičev, tega nepomirljivega sovražnika naših duš. Laž je, če se Katoliški akciji očitajo politični ali kateri koli drugi nameni razen zgolj verskih. Če bo Katoliška akcija z vašim vnetim in neustrašenim sodelovanjem dosegla svoj verski namen, da ves narod pripelje h Kristusu, da mu bo zvesto služil, bo s tem dosegla posredno izrazito narodni namen: narod bo ostal pri življenju in bo zaslužil, da ga Bog še nadalje ohraiu v zboru drugih narodov pri življenju in duše naše in naših rojakov bodo dosegle večno življenje. Predragi v Gospodu! Iz ljubezni do naroda, da ne bo uničen, še bolj iz nadnaravne ljubezni do duš našega ljudstva storimo to. Amen. Po sv. maši je prevzvišeni podelil vsem vernikom papežev blagoslov. Prav tako lepo kakor Ljubljana je proslavilo včerajšnji pravnik tudi ljudstvo na deželi. Povsod in v vseh cerkvah so bile slovesnosti in povsod je donela himna: »Kristus kraljuj, Kristus zmaguj!';« in iz vseh src pa se je dvig^ln h Kristusu Kralju molitev, da razširi^b.gžje^kraljestvo in z njim pra-“vičo, svetost in “ljubezen. Novice iz Države Pri nabiranju gob odkrila okostje. Antonija Dekleva iz Pregare je v gozdu nabirala gobe. Nenadoma pa je z nogo zadela ob kupček, iz katerega se je pokazala kost. Ženska je kup razkopala in ugotovila, da gre za človeško okostje. Organi oblasti so nato pregledali okostje, vendar do sedaj še niso mogli ugotoviti, kdo naj bi bil mrtvec in na kakšen način je prišel ob življenje. Mladenič rešil iz vode osem deklet. Osem kmečkih deklet, ki so se vračale z deta, se je vsedlo na bregn reke Pada v majhen coln in se hotele prepeljati na drugo stran. Dekleta so bila preveč razposajena in so s skakanjem zagugala čoln, da se je prevrnil. Vse soi padle, v vodo in začele vpiti na pomoč. Slišal jih je 17 leten mladenič Giovani Crepaldi, ki je bil dober plavač. Naglo se je vrgel v reko in povrsti po dve in dve rešil vseh osem deklet. >Oče naš...«, izvirno slovensko odr=ko delo, ki je globoko zasnovano in jx)lrio bog_atih misli, bodo igrali v Drami v torek dne 2". oktobra za Ted Torek. Delo je zelo obširno, ima dva dela (7 podob — enodejank). Sodelujejo odlični člani naše Drame in mnog’ otroci, ki presenetljivo lepo igrajo svoje vloge. Opozarjamo na začetek predstave, ki bo ob 16, konec ob tS.45. tekač ”o-žičnih počitnicah se je Vanče podal v Švico uganjat zimski šport. Ko se je j>otcm konec februarja vrnil v New York, se je posvetil nekemu književnemu delu, ki si ga je bil zamisiil svoj čas: sklenil je bil prevesti glavne Menandrove odlomke iz egipčanskih papirusov, ki so jih bili odkrili v začetku tega stoletja. Utrudljivo delo ga je zamudilo več ko mesec dni. Bogve, če in kako bi bil končal ta prevod, če ga ne bi bil nenadoma opustil. Vancejcvo stremljenje po izobrazbi je vedno motilo nasprotje med željo po raziskovanju in pustolovščinah na eni, ter ueizogibnimi težavami, na katere je naletel, ko je vsaki stvari hotel priti dolin«, na drugi strani. V našem sedanjem primeru ‘e je zgodilo, da je moral s svojim delom nepričakovano prenehati v začetku aprila. In vec tednov Vanče ni delal ničesar drugega kot to, da se je vej zatopil v skrivnostni dogodek, čigar okoliščine so vso javnost naravnost bolestno vzne mirile. Vrsta čudnih in samo na videz razumljivih dogodkov, ki so zbrani pod naslovom »Skrivnostni tekač« in ki so Vanceju pregnali vsako misel na Me-nandra in Grke, se je začela 2. aprila zjutraj, niti pet mesecev ne po tistem, ko so se odigrali oni žalostni dogodki pri Greenejevih. Bilo je skoro že poldne. Vanče je obedoval doma na visečem vrtu ob Cesti 38 ter užival nad krasnim pomladanskim diiem. Bil je eden tistih iasnih in toplih dni. kakršnih je v Newyoi"ku ob takšnem letnem času prav malo. Vanče se res ni ravnal po pregovoru, da je jutranja ura zlata ura. Imel je navado, da je zvečer bral do pozne ure. Tudi tisti dan je bil šele dobro vstal .Zleknil se je v naslonjač pri svoji jedilni mizi ter se v svojem brezdelju zamislil v vrhove dreves, ki so rasla spodaj na dvorišču. Uganil in razumel sem njegove misli. Vsako leto, ko se je vrnila pomlad, je imel navado potovati v Francijo, a ipo vojni, ko so se »morski psi« kar drstili proti Evropi, je moj prijatelj izgubil vse veselje do svojega vsakoletnega romanja: m vprav prejšnji dan mi je povedal, da je sklenil čez vse poletje ostati v Ne\vyorku. Čejirav sem imel svoje samsko stanovanje v West Sido sera vendar večino svojega časa prebil pri Vanceju na njegovem stanovanju. Tisto jutro sem zgodaj vstal, prC' cej prej kot navadno ljudje vstajajo, prelistal na hitro račune pretečenega meseca, si prižgal pipo, sčdel k Vanceju ter nameraval pozajtrkovati. »Veš, Van,« ie dejal Vanče s svojim mirnim, nekoliko zategnjenim glasom —, tisto, zaradi česar setn se odločil ostati čez pomlad in poletje v New-yorku, je vse prej ko mikavno, [dolgčas, ti rečem. P« vendar še daleč ne tak dolgčas, kakor če bi se človek pridružil tistim navadnim čredam turistov, ki te v Evropi pohujšujejo na vsakem koraku... Kakšna samoodpoved! Tedaj gotovo še ni niti malo slutil tega, kar mu je usoda prihranila za prihodnje tedne. Če bi bil vse tisto vedel, gotovo ne bi žaloval^ za predvojnimi pariškimi pomladmi. Res se ni zanimal prav za nobeno drugo stvar, kakor le za eno zamotanih vprašanj, ki jih je vprav tedaj usoda pripravljala njemu in javnosti. Vanče rt še ni bil nalil drugič kave v skodelico, ko se je nenadno prikazal Currie in mu ponudil prenosljivo telefonsko slušalko »Kliče Va« gospod Markham. je dejal strežnik, kakor bi se opravičeval. — Zdi se mi, da je nujna stvar in zato sem mu dejal, da 3te doma.< »Odlično. Currie« je dejal tiho Vnnee in prijel slušalko v roko. Vsako sredstvo je dobro, samo da človek z njim prekine enoličnost. Potem pa je pritisnil slušalko na uho in dejal po teilefono Markhamu: »No kaj je dragi moj? Kdaj se boš odločil, da si vzameš malo počitka? Pred menoj na mizi je zdaj ocvrt jajčnik. ?.eliš, da ti postrežem ? njim? Ali pa si me klical samo zato, da slišiš moj mili glasek, kt---- Zveza se je nenadno pretrgala, šaljivi izraz je izginil z njegovega prikupnega in odločnesa obreza. Vanre je bil mož. ki je imel «ebe že davno pod večnim strogim nadzorstvom. Zdaj pa. ko je posluša*! Mark-liama po telefonu, se mu ni posrečilo skriti silnega zanimanja za tisto, kar mu je bil Markham povedal. Grbančil je čelo v očeh pa se mu je brala osupnjenost. ko je prekinjal Marklia-ma s slikovitimi medklici: »Za vraga!« »Čudovito!« in s podobnim’ Ko je čez kakšno minuto prenehal govoriti Markham, je začel on Njegov glas je razodeval veliko ogorčenost. »Jasno to se razume! « je dejal. »Za nič na svetu se ne bi hotel odtegniti temu. za vse izgubljene Menandrove komedije ne . . To je vendar nekaj blaznega! .. Takoj se oblečem in pridem k tebi Nasvidenje.... ‘ Odložil je slušalko in pozvonil Cur-rieju. »Sivo obleko« je ukazal »temno ev-ratnico in črn ponošen klobuk mi pripravi. Potem je ves zamišljen jedel dalje jajčnik, ki ga je imel na mizi pred seboj. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho. potem pa me je ošvrkuil z iskaječim pogledom in dejal: »Se razumeš kaj na strelianie z lokom, Van? Drugo kolo domačega nogometnega turnirja iladika je prijetno presenetila — Tobačna tovarna in žabjak sta prikazala podpovprečen nogomet — Vičani so se možato upirali Ljubljana, 26. oktobra. Včeraj se je nadaljeval domači nogometni turnir na igrišču Ljubljane. Ve? dan je bilo živahno na njem. Dopoldne so se pomerjali med seboj najmlajši, popoldne emo imeli ipa na sporedu starejšo generacijo. Pri dopoldanskih tekmah sta v prvi tekmi nastopili mladinski moštvi Viča in Žabjaka. Vičani niso pokazali tako lepe igre kot preteklo nedeljo in so jim mladi »možje« z Žabja-ka nudili kar precejšen odpor. Končno pa je le Vič zmagal z golom razlike. Rezultat je bil torej 1:0. — V drugem srečanju sta se pomerili moštvi Tobačne tovarne in Mladike. Mladikarji so predvedli zadovoljivo igro in so tekmo odločili s 2:3 v svojo korist. Vse bolj živahno kot je bilo pri dopoldanskih tekmah, je bilo popoldne. Vreme je bilo vprav idealno in sonce je prijetno ogrevalo. Ljudi se je nabralo kar precej, ki so bili z igrami prav zadovoljni .Kot prvi par sta se nam predstavili moštvi Mladike in Ljubljane. Ljubljana : Mladika 1:1 (0:1) Mladiko smo danes prvič videli po dolgem času in reči moramo že takoj spočetka* da smo bili z njeno igro sila zadovoljni. Ze ko so fantje pritekli na igrišče in smo spoznali može, ki bodo danes trli orehe z Ljubljano, smo dejali: ti se pa ne bodo dali pognati kar tafco vkozji rog. Tn imeli smo prav. Igra je skoraj vso prvo polovico valovala iz polja v polie in oboji so imeli priliko, da bi zabili gole. Pa žoga kar ui hotela biti na čistem strelu, ena in druga obramba je delala odločno in čistila nevarnosti izpred svojega svetišča. Prav odlično so se držali mladi Mladikarji, med katerimi moramo omeniti vsekakor odločnega in fair branilca Gvardijančiča, potem pa še krilca Kariža in Perhariča, ki sta se pokazala tudi kot smiselna graditelja nevarnih situacij. V napadu pa je bil daleč najboljši Trškan na krilu, ki je venomer uprizarjal nevarne napade na nasprotnikova vrata. Prav dober je bil tudi Šibenik. — V moštvu Ljubljane smo pogrešali ITassla, ki ga je zamenjal manj uspešno, sicer nadarjeni Hacler. V osta'em pa so igrali isti možje kot preteklo nedeljo. Igra je valovila, kot rečeno, iz polja v polje, dokler se ni že h kraju prvega polčasa izcimil neubranljivi zgoditek j korist Mladike. Trškan je streljal ostro na gol, žoga se je na poti odbila od branilca Ljubljane in naravnost na nogo prostemu Šibeniku, ki jo je prisebno in ostro poslal v mrežo. Ker je bil Rožič krit, žoge ni niti videl. Med številnimi simpatizerji Mladike je povzročil zgoditek val odobra,vanja. Polčas se je končal z rezultatom 1:0 za Mladiko. — V drugem delu smo mislili, da bodo igralci s Kodeljevega popustili, ker jih bo »zdelal« tempo. Pa ni bilo tako. Ljubljana je bila res v tem delu premočna in se je njena premoč pokazala posebno proti koncu igre, ko je Ljubljanski napad igral skoraj izključno pred vrati Mladike. Žoga je šla od noge na nogo, do strela pa niso prišli, ker je Mladika, poskrbela za to. Ljubljančani 60 streljali potem iz daljave, pa je šlo vse večinoma čez prečko, kar je šlo pa na gol, je uspešno pobral Drnc. Mladika je izvedla tudi v drugem delu igre nekaj nevarnih napadov, ki bi utegnili povišati irezultat, vendar pa so šle žoge mimo gola. V 50. min. je bila velika gneča pred golom Mladike, iz katere je povlekel ves izkupiček s tem, da je zabil izenačujoči gol — na splošno zadovoljstvo belo zelenih pristašev, še pet minut so igrali, pa je bilo konec igre. O Mladiki moramo reči, da so fantje igrali tako kot se spodobi za borbeno in možato moštvo. Ljubljani so dali opravka proti pričakovanju. Odlično so startali na žoge in bili v obrambnem pogledu imenitni. Vsaj eno piko so najmanj zaslužili. Ljubljani pa včeraj ni hotelo iti po »žnorci«. Imeli 60 pač tršega nasprotnika. V njenih vrstah je bil prav dober Sandi, Vodeb in Pelicon. Polovičen uspeh je za Mladiko kaj laskav, za Ljubljano pa dokajšen fiasko. Tob. tovarna : Žabjak 3:0 (2:0) Pri tej igri ni da bi izgubljali kaj več besed. Eni kot drugi so prikazali podpovprečno igro. Tako igro Tobačni tovarni vsekakor bolj zamerimo, ker zna zaigrati, če hoče, dočim manjka Žabjeku še precej do lepe in uspešne skupne igre. Žabjak ima v svoji vrsti le redke poedince, ki obvladajo žogo, v ostalem pa igrajo nogomet bolj »na srečo«. Pri Tobačni tovarni smo imeli lahko včeraj priliko videti, kako se »dribla« na vse mogoče in nemogoče načine in kolikor hočete dolgo. Nekateri igralci tega moštva so nam prikazali kar prave produkcije, o tem kar pa je bilo kaj malo uspešno za končni rezultat. Kot neutrudljiv »drib-ler« se je pokazal Plečko, skoraj nič pa ni zaostajal Rot v napadu. Igralci Tobačne tovarne so v polju še nekam igrali; v 16 metrskem prostoru je bilo z igro pri kraju: začelo se je podajanje na mile »viže«. Zmago je Tobačna tovarna zaslužila, saj Žabjak res ni predstvljal resnega nasprotnika. Dva gola je zabil Nagode, enega pa Rot. Mars : Vič 9:0 (3:0) Mars se nam je včeraj pokazal v mnogo boljši luči kot zadnjo nedeljo, ko je izvlekel s Tobačne tovarne le polovičen uspeh. Moštvo so nekoliko Pomladili, kar je bilo zelo dobro, saj se je mlajši iskar kar sijajno obnesel. Igra je bila spočetka odprta, po danih potezah pa je kazalo, da bi imel sčasoma le Mars vso besedo pri igri. In zgodilo se je tako. Že v 5 min. je Piskar II. zabil začetni gol. Dve minuti pozneje isti igralec podaljša predložek . s krila v mrežo. 2:0. Piskar I. potem strelja z obrata zelo močno na vrata, vendar vratar spretno ujame. V protinapadu lep strel uspešno brani Miško', ki danes ni imel posebnega dela. V 25 min. je spet uspešen Piskar I, ki zviša rezultat na 3:0. Pcflčas. — V drugem delu se pozna velika delavnost Fajona, ki pa je bil včeraj vse preveč egoističen. Mnogo zrelih situacij je zastreljal čez gol. Skoda. V 10, min. doda Vrhovec prosto stoječemu Piskarju I. krasno žogo, ki jo ta odločno pošlje v mrežo. 4:0. V 20. min. Fajn strelja na gol. Visoko žogo prestreže Doberlet, ki jo z glavo pošlje v prazna vrata. 5:0, Minuto pozneje zabije lep gol še Vrhovec, do kraja pa je uspešen še dvakrat ta M H bi IS ta H tu a ta H H 8 ■ a m m m ■ S H a n a SLOVENČEVA KNJIŽNICA sporoča: 1. Vezane knjige so se žal nekoliko zakasnile, to pa zaradi tega, ker ni došel potrebni material za platnične klišeje. V celo platno vezane knjige so bile že razposlane, v polpiatno vezane pa se bodo dobile jutri v ponedeljek. S četrto knjigo, ki izide 1. novembra, bomo — tako upamo — tudi z vezanimi knjigami na tekočem. 2. Doslej so izšle tri knjige drugega letnika: Jalenovi »DOBRI«, trilogije I. del, povest Ljubljanskega barja iz pradavne dobe mostiščarjev: Perrijev »NEZNANI UČENEC«, roman iz Kristusovih časov in se godi deloma v Rimu, deloma v Palestini; Heveva povest »POTA IN ZAPREKE« — zgodba podjetnega fanta, ki išče ravnovesja med svojim poklicnim delom in zahtevami srca ter naposled po mnogih ovirah obojno združi v harmonično celoto. 3. Kot četrta knjiga bo prihodnjoi soboto izšla povest Ljeskova, enega najboljših ruskih pisateljev, »ZAČARANI ROMAR«, roman iz Donske kotline. 4. Težko pričakujejo naše družine Miklavža Kureta »VESELJA DOM«. Obsegal bo tri knjige, ki bodo vse obenem izšle sredi prihodnjega meseca. Za dolge zimske večere pač ne bo boljšega priročnika kot bo to Kuretovo delo. V knjigah je zbrana ogromna množica najrazličnejših zabav in iger in »čarovnij« in umetnij. Vsak bo lahko našel v knjigi svoje: otrok, dijak, odrasli, neuki, učeni, matere za svoje otroke itd Kjer se ne da vse povedati z besedo, je ponazorjeno s slikami in narisi. Za naročnike »Slovenčeve knjižnice« bodo knjige kljub velikim stroškom po 6 lir, v knjigarnah bodo seveda dražje. Zato se naročite še ta mesec na »Slovenčevo knjižnico«. Naročnina se lahko plačuje v obrokih. Naroča se pri upravi »Slovenca« in v Ljudski knjigarni. BHiHiNKiHaHiHiHiimiaiiHuaai n 5 n ■ ■ ■ I S ■ ■ s 8 a S ■ ■ s 8 Cl ■ S B ■S Piskar I, deveti gol je zabil pa spet Doberlet. — Marsovo moštvo je bilo danes dobro. Vrete so bile izenačene in žoga je šla od noge do noge. Vičani pa so se krepko upirali in, kljub že visokemu rezultatu, vprizarjali nevarne napade. V moštvu je nekaj pra dobrih moči, Posebno srednji napadalec, ki je dal kar dosti opravka žilavemu Slamiču. Rezultat pa je realen. Četrto kolo državnega nogometnega prvenstva Včeraj so po italijanskih igriščih nadaljevali z nogometnim prvenstvom Od tekem bi bilo omeniti predvsem poraz Milana na domačih tleh, ko je proti Fiorentini izgubil s 3:1, Triestina je bila v gosteh v Vicenzi in je morala tam pustiti obe točki, ki sta bili za Vicenzo prvi. Dozdaj vodeča enajstorica Livorna je še za nedeljo obdržala vodstvo v prvenstveni tabelici. Zdaj si je nabrala 8 točk, Roma je v Veneciji doživela ie polovičen uspeh, vendar se je z včeraj dobljeno točko pririnila na drugo mesto, kjer je ostala sama brez konkurence, seveda le do prihodnje nedelje, ko se bo vrstni red spet spremenil Dalje je morala včeraj kloniti milanska Ambrosiana na vročih rimskih tleh pred Laziem. Torino pa je na domačih tleh opravil z Genovo z dvema goloma razlike. Atalanta je igrala na domačih tleh, vendar je imela prehudega nasprotnika, da bi mu bila kos. V gosteh je imela vodeči Livorno, ki je seveda gladko zmagal. Novinec Bari je moral po kostanj v Bologno, odkoder se je moral vrniti s štirimi goli. — V B razredu se je Spazia povzpela na čelo tabele s 7 točkami. Sledi ji Napoli s 6 točkami, šest klubov je potem s 5 točkami. Rezultati včerajšnjih tekem so bili naslednji: Vicenza — Vicenza : Triestina 2:1 Venezia — Venezia : Roma 0:0 Genova — Liguria : Juvenius 1:0 Roma — Lazio : Ambrosiana 3:1 Milano — Fiorentina : Milano 3:1 Torino — Torino : Genova 3:1 Bergamo •— Livorno : Atalanta 2:0 Bologna — Bologna : Bari 4:0 Število doseženih točk po četrtem kolu: Livorno 8, Roma 6, Genova, Bologna, Lazio, Fiorentina, Ambrosiana 5, Torino, Bari 4, Milano, Triestina, Liguria 3, Juventus, Venezia, Atalanta in Vicenza 2. Rezultati v B razredu Novara — Novara : Napoli 0:0 Pisa — Pisa : Modena 4:0 Cremona — Spezia : Cremonese 3:0 Siena — Siena : Mater 4:0 Busto Arsizio — Pro Patria : Alessandria 1:1 Pescara — Pescara : Brescia 1:1 Udine — Udinese : Padova 1:1 Palermo — Palermo : Fanfulla 3:0 Vrstni red po točkah: Spezia 7, Napoli 6, Cremonese, Brescia, Padova, Udinese, Pisa, Palermo 5, Novara, Alessandria, Pro Patria 4, Fanfulla, Anconitana, Modena 3, Savona, Siena 2, Mater, Pescara 1, pri tem ni všteta ena tekma manj, ki jo morata odigrati še Anconitana in Savona. Liubljatta K oteriar Danes, ponedeljek, 26. oktobra: Evarist, papež. Torek, 27. oktobra: Frumen cij. ObventUa Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste. Zaloška cesta. Mestne hišne davščine in pristojbine za IV. četrtletje proračunskega leta 1942 plačljive do 15. nov. 1942. Lastnike in upravitelje hiš opozarja mestno poglavarstvo v Ljubljani, da dospejo občinske hišne davščine in pristojbine (vodarina, gostaščina. kanalska pristojbina itd.) za IV. četrtletje, proračunskega leta 1942 najpozneje do 15. novembra 1942 v plačilo. Davčni zavezanci naj svojo dolžnost točno izpolnijo, ker si bodo le na ta način prihranili vse posebne stroške, kakor zaračunan je zamudnih obresti, opomina rine in izvršilnih pristojbin. Po navedenem roku bo moralo sicer mestno poglavarstvo pristopiti k zakonitim izvršilnim ukrepom. Učiteljstvo okraja Ljubijana-okolira (zahodni in vzhodni del), ki trenutno biva v Ljubljani in je zaprosilo za nove propustnice (lasciapassare), naj se takoj zglasi v prosvetni pisarni. Hrenova ulica št. 11, pritličje levo. soba št. 1. Domača zimska jabolka prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču v Maistrovi ulici št. 10. — Pridno segajte po njih, dokler je zaloga. Prva mešana meščanska šola na Viču sporoča svojim učencem in učenkam, ki se niso mogli do sedaj vpisati in položiti izpitov, da se smejo po odloku Visokega komisariata IV. No. 6281-1 z dne 21. oktobra I942-XX naknadno vpisati in polagati izpite najkasneje do 10. novembra 1942. Predvidoma se bo pričel pouk prve dni novembra. EIAR — Radio Ljubljana Ponedeljek, 26. oktobra: 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 1310 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Operna glasba na ploščah — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, lahka glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert sopranistke Ksenije Ku-cej — 17.35 Koncert pianistke Giuliane Marchi — 19.00 »Govorimo italijansko«: prof dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Valček — 20.00 Napoved časa, Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini —- 20.30 Vojaške pesmi — 20,45 Simfonično vokalni koncert vodi dirigent Tansini — 21.45 Orkester Cetra — Mo Barzizza — 22.00 Zanimivosti v slov. — 22.10 Koncert violinista F. Scaglia, pri klavirju Consoli — 22.45 Poročila v italijanščini. Gospodarska zveza za preskrbo prebivalstva z jabolki V kratkem času je razdelila okrog 50.000 kg sadja Ljubljana, 26. oktobra. Čas je, ko si gospodinje oskrbujejo sadje za zimo. Kaj je boljšega, kot je košček kruha z jabolkom? Tudi otrokom kaj tekne po kosilu jabolko, rdeče kot njihova lička. Menili smo in tudi gospodinje 60 bile že v skrbeh, kako se bodo preskrbele letos s to važno dopolnilno hrano, vendar so gospodarske ustanove, trgovci in tudi ljubljanski posestniki poskrbeli, da bo tudi letos v Ljubljani še precej jabolk. V ljubljanski okolici je bila izredno dobra sadna letina in številne družine v okolici so dobro založene 6 6adjem; mnogi so ga celo lahko nekaj prodali, nekateri pa so ga shranili, da jim bo služilo za prodajo pozimi, ko bo sadje še dražje, kot je sedaj. Sadje je leio6 za uradnika in tudi za povprečnega zaslužkarja drago, kljub temu pa se tudi ti sloji zelo zanimajo zanj. Na ljubljanskih trgih je bilo zadnje dni precej sadja, vendar je šlo v promet ko zlato. Na trgu so se pri prodajalkah, ki 60 se pojavile s koškom jabolk, zbirale kar vrste ljudi in plačevali jabolka od 5 do 6 lir. Če je prišla kakšna prodajalka 6 sadjem po 4 in pol lire, ga je prodala lahko kar v četrt ure. Gospodarska zveza, naša priznana gospodarska ustanova, ki nas je že lani oskrbela z raznimi poljskimi pridelki, je tudi letos poskrbela, da bodo Ljubljančani deležni sadja. Do sedaj je dobila že 5 vagonov jabolk, to je 30.000 kg. V kratkem jih bo dobavila z dežele še 5 vagonov, tako da bodo imeli meščani spet priliko kupiti sadje. Jabolka je dobavila z Dolenjskega, največ iz okolice Novega me6ta, Stične in Velikih Lašč. Jabolka 60 mešana in nesortirana, vendar je zanje veliko zanimanje in gredo hitro v promet. V skladišče Gospodarske zveze v Majstrovi ulici prihaja dnevno mnogo ljudi vseh slojev, da si kupijo vsaj nekaj kg jabolk. Jabolka so po skupni ceni kg lir 4.25. Vsi nakupovalci jih lahko dobe od pol 9 do 12 dopoldne in od 3 do pol 6 popoldne v skladišču v Majstrovi ulici. Zaradi pomanjkanja zabojev, naj prinesejo nakupovalci posode 6 seboj. Zadnje dni je bilo na dvorišču, kjer ima Gospodarska zveza svoje skladišče, izredno živahno. Zveza je dobila večjo množino jabolk in semkaj so prihajale kar skupine ljudi in si nakupile sadja. Prodaja jabolk 6e vrši v najlepšem redu. Vsakdo, ki hoče kupiti jabolka, dobi v pisarni blizu skladišča v Majstrovi ulici listek s številko, nato pa se mora postaviti v vrsto in čakati, da pride na red. Vrsta se hitro krajša in žene hite vesele domov s to važno prehrano, ki zlasti v današnjih časih tako hasne. Jabolka sicer niso sortirana, vendar so tako poceni, da gredo hitro v promet. So pa lepa in če jih prebereš za zimo, ti jih odpade le malo, kar pa lahko porabiš za dnevno potrebo. Gospodarska zveza bi jabolka lahko sicer prebrala in prodajala sortirana po višji ceni, kar pa bi povzročilo, da bi 6i marsikdo ne mogel privoščili dragega sadja. Tako pa dobe vsi enako sadje, ki 6i ga lahko doma sortirajo. Po trgovinah je cena letošnjega sadja kg po lir 5 do 6 in še več, to sadje pa m boljše in lepše kot v Gospodarski zvezi. Zato nakup ’ priporočamo. Tu lahko dobi vsak tudi manjšo množino jabolk, saj ima Gospodarska zveza ravno glavni namen, da pomaga ljudskim slojem. Pred dnevi je prodajala sortirana jabolka kg po 5 lir tudi Kmetijska družba nasproti Novinarskega doma. Tudi tu so bila jabolka takoj razprodana, dobili pa bodo še pošiljke. Na dvoršiču pred skladiščem Gospodarske zveze v Majstrovi ulici smo nadalje videli vozove korenja in pese, ki jo bo prodajala meščanom za prehrano domačih živali Tako Gospodarska zveza v polni meri tudi danes vrši svoje poslanstvo. V. HEISER 126 Zdravnik ure križem svet Mnogo mojih pomaranč se je pokvarilo in zaloga je začela pla.hneti. Toliko sem jih že nii izsrkal, da sem imel vsa usta vneta: zdelo se mi je. da sem se pomaranč najedel za vse življenje in da jih ne bom nikdar več pogledal. Po neskončno dolgi noči smo navsezadnje priromali v Smirno, k jer naj bi ostali do večera. Ker se je veliko število potnikov izkrcalo, sem menil, da lahko brez nevarnosti zapustim svoj kotiček, ki sem ga hranil toliko časa. Čutil sem neznansko potrebo po koneli in mislil sem si, da si bom že kako pomagal, ko bom prišel na suho. Poklical sem čoln, a ko sem prišel do obrežja, sem naletel na Grke, ki so hoteli pridržati moj potni list. Toda jaz nisem imel nobenega namena, da bi izročil tako dragoceno stvar. »Ne, ne, tega vam pa ne dame, sem jim rekel ter se vrnil na ladjo. Vdolž obrežja je bil visok zid, jaz fa sem čolnarju zapovedal, naj vesla ako miljo tik ob bregu. Ko sva dospela. do kra ja, kjer se je zdelo, da ni nobenih straž več, sem se izkrcal na skrivaj in prebil zelo prijeten dan. Privoščil eem si pošteno koeilo in ime- nitno kopel. Čolnar me je Čakal ob domeryeni uri in na dogovorjenem kraju. Ko je 'veslal po zalivu, se mi je nenadoma stisnilo srce ob pogledu na številne barke, ki so bile obložene s košarami | fižola in vse plule proti »Montazahu«. 'Splezal sem na krov, kjer sem zagledal krog in krog same košare s fižolom. Na krovu ni bilo niti za palec prazne- j ga prostora. Košare so bile naložene druga vrh druge do višine poveljniškega mostička, okrog dimnikov in rešilnih čolnov. Poiskal sem si prostor na košari fižola prav nekje na vrhu blizu dimnika Do Carigrada smo imeli še dva dni vožnje. Vsak hip sem potegnil i/. žepa uro. Nato pa sem se zaklel, da i je ne bom več pogledal za celo uro. 1 Svoje misli sem utopil v razmišljanje o mojih nekdanjih grehih, ki se mi je zdelo, da je trajalo ure in ure. Potem Isem poškilil na kazalce: preteklo je j vsega deset minut! I | Ob devetih zjutraj smo se vozili ’ mimo Chanaka in končno zapluli v Dardanele. Opoldne smo bili nasproti Gallipolija. ki ga je vojna močno raz-1 dejala. Razgled po ožini je bit čudo-i vit, užival 6em ga, čeprav so me grizle i uši. Naslednje jutro smo prišli v bližino Carigrada. Tam so bili zbrani zastopniki raznih narodnosti: Francozi! Angleži, Italijani in Grki. Predvidevali so, da bodo Turki premagani in da bodo zavezniki prevrnili vsako stvar; a ti niso zaupali drug drugemu. Nobenega enotnega načrta niso imeli, niti nobene skupne politike. Izbruhnili so stalni spori in izdajali so odredbe, ki so pobijale druga drugo. Najprej so se nam približali grški karantenski uradniki, ki so nas vse preiskali. Niso našli nobene bolezui in uro nato so objavili, da ni nevarnosti kuge. A komaj se je »Montažah« zganili, smo že zasjišali glas sirene. Približal se nam je čoln. »Nas so že pregledali!« je zakričal •kapitan. >Kdo?« »Grki.« »Prav, a mi sino Italijani.« Znova smo se morali ustaviti in potekli sta spet dve uri. »Pu—pu—pu!« Tokrat so bili Francozi, ki so vse hrupno preobračali ter pregledovali. Bilo je že opoldne. Spet smo pluli naprej. »Pu—pu—-pu!« Zdaj so bili Anglež,i. »Že trikrat so nas pregledali!« je tulil kapitan. ................H?« »Kdo je bil zadnji »Francozi.« »Nimamo zaupanja v te preklicane žabe,« so dejali in se vzpeli na krov. žele ob petih popoldne smo pripluli do sidrišča. Svoje prijatelje sem že poprej obvestil z brzojavko iz Smirne 0 mojem prihodu. Prišli so mi nasproti s čolnom. A z drugo barko so pripluli ob istem času tudi lačni turški čolnarji, ki so me skoraj raztrgali, preden sem se mogel izmuzniti njihovim krempljem. Brž ko sem prišel v hišo svojih prijateljev, sem jih prosil, naj mi pokažejo kako zapuščeno zavetje. 1 am sem se slekel in potem ko sem se skopal v neki kadi, sem zažgal svoje hlače: tako sem pretrgal svoje odno-šaje z ušmi. Enajst strašnih dni je bilo končno pri kraju! V London sem dospel ob domenjenem času, a to leto nisem več videl New Yorka. Spet sem se namreč vrnil, toda to pot v bolj prijetnih razmerah in v zelo ljubeznivem okolju. Pel jal sem se na shod Društva za tropsko zdravstvo na skrajnem Vzhodu, ki so ga sklicali na Javi. Ko sem potem dospel v Manilo,,sem bil že tako dolgo odsoten, da sem si želel vrniti se v domovino. Pot iz Manile skozi 'Hongkong in Šanghaj v Peking je zaradi slabih zvez s parniki običajno trajala dva tedna. Zdelo se mi je, da bi se pot skrajšala za polovico, če bi bil mogel priti naravnost v .Šanghaj in tam najti dobro zvezo za pot v Tientsin. Pekingu najbližje pristanišče. Naletel sem ravno na kapitana norveške ladje, ki je plula naravnost tja dol. Domneval sem, da bom moral spet prenašati marsika* ko žrtev iz ljubezni do Rockefellerjeve ustanove, a v moje veliko presenečenje so me peljali v zelo lepo sobo, ki je iinela še sprejemnico. V njej sem našel naslanjače, mizo ter tla' pogrnjena s preprogami. Zraven je bila še majhna spalnica in koj>alnica.. še nikdar v svojem življenju nisem bil tako imenitno nastanjen. Obedoval sem s kapitanom, in sicer prav imenitno. Prvi dan sem ga vprašal če je brzojav prinesel kaj dosti novic. »Kolikor hočete.« je odvrnil. »Te-grafist nima nobenega posebnega dela. Boib šel sam malo pogledat.« Uro kasneje sem prejel kopico novic iz raznih krajev sveta. Nisem mislil, da je svet tako poln zanimivih dogodkov. Nekega vnaprej določenega dneva zgodaj zjutraj smo dospeli do ustja reke Whangpu. Kmalu smo dobdi na krov dnevnik, v katerem sera z zanimanjem bral vest, da bodo tega dne iz Šanghaja odpluli štirje parniki. Prvi izmed teh se je ravno odpravljal na pot od nekega kraja, ki je ležal kakih 20 km onstran mesta, in sicer na nasprotni strani od kraja, kjer smo mi hoteli pristati. Ko sem videl, da vlačilca, ki bi me moral prepeljati tja, ne bo o pravem času, sem poklical kitajski »sampan« (domač čoln), zmetal vanj svoje kovčege in se odpravil za parnikom. A ravno ko smo bili sredi reke, sem videl, kako je dvignil sidra in se počasi zganil Beg z dežele in stanovanjska stiska v Ameriki Žalostne razmere, kakor so jih videli in popisali nevtralni švedski časnikarji Švedski časnikarji, ki se zdaj rnude na krožnem potovanju po Združenih ameriških državah, poročajo iz San Francisca o silnem pomanjkanju stanovanj v skoraj V6eh ameriških mestih. Pravijo, da ta stanovanjska 6tiska dela oblastem velike preglavice. Kot vzrok tako občutnega pomanjkanja stanovanj navajo predvsem dejstvo, da se podeželsko prebivalstvo v vedno večjih trumah seli v mesta, kamor jih vabi lep zaslužek po tovarnah, kjer izdelujejo vojaške stvari. Delavec v vojni tovarni zasluži najmanj 60 dolarjev na teden. V mnogih primerih pa sta v teh vojnih tovarnah zaposlena oba, mož in žena, dočitn so otroci čez dan v skupnih zavetiščih. Pa ne zapuščajo svojega dosedanjega dela samo poljski delavci, pač pa tudi številni farmarji prodajajo 6vojo živino, opuščajo svoja posestva ter se selijo v mesta, ki 60 že dalj časa prenapolnjena in ni skoro nobenega prostora več za nove priseljence, fjosebno pa še za tolikšne trume jjodeželanov, ki zadnje čase drve v mesta za boljšim zaslužkom. Beg z dežele 6e je začel v tolikšnem obsegu in s takšno naglico, da na primer v Kaliforniji niti ni več zadosti ljudi na deželi, da bi pospravili poljske pridelke. Del sočivja, ki so ga tam letos pridelali, je šel v nič, in tudi pridelku sadja preti ista nevarnost. Oblasti nameravajo zaposliti mehi-kanske poljske delavce. V mnogih krajih so mobilizirali celo šolsko mladino, da obira sadje, zakaj drugače bi segnilo na drevju. Pod pritiskom ogromnih množic ljudstva, ki beži z dežele v mesta, odpovedujejo tudi že prevozna sredstva. Vlada dela na vso moč, da bi razmere glede delovnih moči sj>et spravila v red, a doslej se ji je posrečilo le deloma rešiti vprašanja, ki sp s tem v zvezi. Pred nekaj časa je bilo delavcem, ki so za|xx»leni v nekaterih industrijskih panogah, prepovedano, da bi brez dovoljenja pristojnih oblasti zapuščali svojo službo in si iskali druge. Z veliko zanesljivostjo lahko prerokujemo. — pišejo švedski dopisniki iz Amerike — da bo zaposlitev delavstva, kakor se je to v drugih vojskujočih se državah že davno zgodilo, izvedena šele konec letošnjega leta. To je postala že prva nujnost, zakaj spričo tega, ker so vpoklicali k vojakom veliko število moških, je bilo treba v večji meri kot doslej zaposliti po tovarnah tudi ženske, če so hoteli izjx>jx>lniti mesta, ki so se v raznih poklicih izpraznila. »Amerikanci morajo računati s temeljitimi ukrepi, ki bodo zarezali globoke brazde v njihove meščanske življenjske običaje,« — piše Alferd Oeste v listu >Sveti6ka Dagbladet«. Obisk, ki so ga švedski časnikarji naredili v nekem mestecu v bližini San Francisca, kjer so ladjedelnice, je nanje vzbudil globok vtis. Imeli so tam na lastne oči videti 6ilno stanovanjsko stisko, kakršna vlada danes po poročilih teh nevtralnih časnikarjev skoro po vseh ameriških mestih. Število prebivalstva v tem mestecu, ki je prej štelo 20.000 duš. se je od izbruha vojne sem skoro štirikrat povečalo, tako da so morali zdaj v vsaki stanovanjski hiši in celo po garažah vsak kvadratni meter prostora izkoristiti. Novi doseljenci imajo tod le 6treho nad seboj. Ker se delavci tam trikrat na dan menjavajo, so uredili tako, da imajo včasih kar po tri osebe eno samo ficsteljo, ker vseh treh ni nikdar doma. S 300 avtobusi prepe-ljavajo vsak dan nove delavce iz San Francisca v tisto mestece, in vse okrog njega ima človek priliko videti velika taborišča, v katerih živi okrog 5000 ljudi. Razmere po teh bivališčih so z eno besedo takšne — pišejo švedski časnikarji — da se morajo oblasti na vso moč prizadevati, kako bi zavarovale prebivalstvo pred nalezljivimi boleznimi. Pravijo, da po drugih mestih nudijo delavstvu boljše stanovanjske razmere in jx>goje, toda pri tem gre v resnici le za izjeme, ki potrjujejo pravilo. V samem San Franciscu, ki je leta 1§27 imel komaj 600.000 prebivalcev, se danes bori — tako pišejo švedski časnikarji dobesedno — dva milijona ljudi za tesna stanovanja. HENRIK SIENKIEW1C7 ROMAN V SLIKAH Uspešni boji z uporniki v Bosni in Srbiji Značilna izpoved voditelja uporniškega oddelka Iz Berlina prinaša ugledni madžarski list »Pester Lloyd« naslednje jx>ročilo o uspešnih bojih z uporniki v zahodni Bosni: Med Uno in Sano v zahodni Bosni so nemške in hrvaške čete spet obkolile močnejšo uporniško 6kupino ter jo v dve uri trajajočem boju uničile. Voditelj srbskih tolp, Peter Dragalič, ki je zdaj ujet, je povedal, da s svojo skupino že dva meseca ni imel nobenega miru. Pri njem so našli Mihajlovi-čevo povelje, po katerem je Dragaličeva skupina dobila ukaz, naj se razide ter jxxla na svoje domove, ker bi nadaljno upiranje nemškim četain zahtevalo le nesmiselne žrtve. Nadaljevanje boja — tako stoji dalje v tem povelju — je služilo 6amo boljševiškim in angleškim koristim, ne pa srbskim, zakaj brezupno nadaljnje vojskovanje bi privedlo do iztrebljenja za obrambo sposobnih Srbov. Na vprašanje, zakaj ni sledil temu povelju, ki ga je dobil, je Peter Dra^alič dejal grenko: »S svojo 200 mož močno 6kupmo 6em skoro leto dni Živel življenje razbojnikov v bosanskih gorah, in prisiljeni 6tno bili, preilvtjati se od plenjenja in ropanja. Poti nazaj ni bilo, zakaj naši lastni ljudje po naših rodnih va6eh bi nas bili pobili, ker 60 prepričani, da smo mi odgovorni za nesrečo na deželi in za roparske napade na mirne vasi. Belgrad. DNB. »Novo Vreme« poroča iz Zaje- čarja, da je srbska državna straža izsledila in ustrelila v bližini mesteca Andrijevica bivšega 6odnikaMilana Minica, enega od voditeljev komunističnih tolp, ki 60 lani v jeseni in pozimi strahovali Timoško pokrajino. Tamkajšnje prebivalstvo je novico o smrti Milana Minica, enega zadnjih komunističnih voditeljev, ki &i je umazal roke s krvjo številnih žrtev, sprejelo z velikim zadoščenjem. Uspehi nemški motornih torpedovk v sedanji vojni Berlin, 23. oktobra, s. Iz vojaškeca vira poročajo, da so nemške motorne torpedovke od začetka vojne polopilr vsega 39 vojnih ladii. in sicer 15 rušilccv, 2 torpedovki. 1 pomožno križarko, 3 podmornice. Dalje 134 trgovskih ladii, med 'njimi 12 petrolejskih, s skupno 571.650 tonami. Nemške motorne torpedovke so vrh tega poškodovale 2 križarki, več torpedovk in 10 trgovskih ladij. Predsednik ameriške vladne komisije za vojna dela pripravlja zakonski načrt o mobilizaciji vseh Amerikancev, moških in žensk, za vojno industrijo. Preselitev Judov s Slovaškega Dvajsetinka celotnega prebivalstva je razpolagala z več ko 40% vsega slovaškega narodnega premoženja! Posebni dopisnik graške »Tagespost« poroča iz Bratislave: Na Slovaškem 60 se razširili — oči-vidno od strani, ki je pri tem prizadeta — glasovi, da na slovaških odgovornih mestih še premišljujejo, ali bi nadaljevali s preseljevanjem Judov, ali ne. Celo to govore, da nemški Reich tega nadalj-nega preseljevanja Judov s Slovaškega ne želi, ker da bi imela z oskrbovanjem Judov prevelike težave. Takšne govorice pa so ovrgla stvarna dejstva, kajti ukrepi, ki so jih na tem polju izdali na pristojnih mestih, se nemoteno izvajajo dalje, kakor 60 se začeli. Pred 14. marcem 1939 je bilo na Slovaškem nad 100.000 Judov. Tedaj, ko se je začelo izseljevanje, jih je bilo samo še kakšnih 90.000. Od teh jih je zdaj okrog 70.000 že onstran slovaške meje. Potemtakem živi danes samo še kakšnih 20.000 Judov na Slovaškem. Časopis »Oardista«, ki je glasilo Hlinkove garde in stoji blizu slovaškemu notranjemu ministru, je zapisal na kratko tole: »V zgodovini bo zapisan dan, ko bo zadnji Jud zapustil slovaško zemljo in bo nad Tatro zaplapolala bela zastava v znamenje, da 6e je Slovaška rešila zadnjega bremena, Judov«. S temi besedami podaja omenjeni slovaški list splošno razjx>loženje med ljudskimi množicami. Danes ni več treba razlagati ljudem, kaj so Judje. Samo silno tnalo je še takih, — in ti imajo gotovo kakšno osebno korist od tega — ki drže z Judi, to se pravi s tistimi, ki imajo kaj prida jx>d palcem, in žele, da bi jim oblasti prizanašale. Na 6plošno vsi dobro vedo, kako velik vpliv so Judje imeli na gospodarsko življenje Slovaške. Naslednje številke to pač najbolj zgovorno dokazujejo: Decembra 1940 je znašalo celotno premoženje Judov na Slovaškem okrog 3.4 milijarde slovaških kron. Po odbitku bremen je ostalo njihovega či- 1 ft H r 61. Hilon, Vinici] In Kroten zdaj previdno lezli za ligijo in njenimi, dokler niso prišli prav do Tibere. Tam sta ligija in Ursus izginila v hišo, v ka teri sta bili dve prodajalnicl Kroton in Vinicij sta se začela pripravljati, da vdereta za nji ma. Hilona je popadel strah, začel je roiiti Vinicija prj vseh bogovih, naj odneha Vinicij pa ga je samo divje pogle dal, potem sta se s Krotonom pripravila in izginila v temno vežo. Hilon je skočil za bližnji vogal ter gledal, kaj bo 6 L Vinicij in borilec sta pro koračila dolgo vežo, prišla čez dvorišče na nov hodnik, nato pa na vrt, kjer je raslo nekaj cipres in mirt in kjer je stala majhna hiša Vinicij je premišljal, kako bosta odnesla Ligijo odtod, tedaj pa je zagledal Ursusa, ki je zapazil neznana tujca ter stopil k njima, rekoč _ »Kaj iščeta tukaj?« •Tebe,« je dejal Vinicij potiho, pa ostro zapovedal Krotonu: »Ubij ga!« Kroton je planit nanj ko tiger, zavihtel bodalo ter ga pograbil * svojimi jeklenimi rokami stega premoženja še za celih 3.2 milijardi kron, kar odgovarja približno 40 odstotkov vsega slovaškega narodnega premoženja. Judje so imeli v 6voji lasti 14% gozdov in ostalega zemljišča, 30% hišnih posesti, 23% podjetij in 33% denarnega premoženja. Da to ni malo, se vidi iz dejstva, da 60 Judje tedaj predstavljali komaj 5 odstotkov celotnega slovaškega prebivalstva. V 6vojem govoru, ki ga je imel 16. avgusta letos, je slovaški državni predsednik dr. Tiso med drugim dejal, da je V6ak Slovak več ali manj prepričan, da judovski živelj ogroža življenje Slovakov. Kdor pa ogroža življenje kakega naroda, tega je treba odstraniti. S tem je dr. Tiso podal smernice slovaške politike glede judovskega vprašanja. Posebni dopisnik graške »Tagespost« pripominja na koncu 6vojih izdajanj, da je treba poudariti, da pobuda za rešitev judovskega vprašanja na Slovaškem ni prišla od zunaj, temveč, da se je to zgodilo na pobudo Slovakov 6amih. Angleški tisk o uspehih osnih podmornic Rim, 22. okt. s. List >Daily Telegraph« razlaga izjave angleškega mornariškega ministra o dosedanjih izgubah angleškega trgovskega brodovja in piše: »Nedvomno so osne podmornice v tej vojni bile bolj delavne kakor v poprejšnji. Po drugi strani pa njihovi napadi niso samo številnejši, temveč kažejo tudi boljše strategično vodstvo, zakaj jjodraornice so zdaj tehnično popolnejše, odpornejše in bolj sposobne za dolgo plovbo.« List končuje z zahtevo, da je treba proti-podmorniško vojno spremeniti v vojno zoper ladjedelnice, kjer te podmornice izgotavljajo, zakaj na morju pomenijo podmornice za združene narode eno najtežavnejših vprašanj, zakaj ti narodi so življenjsko odvisni od uspešnosti svojih pomorskih zvez. Vroča, nenrrna Indija 9 Tropska kuhrn:a »Že spet ananas?« Nato sem zaslišal srdit očetov glas: »Ali misliš, da boš imel vsak dan jabolka?-!: Ananas je na Ceylonu eden najnavadnejših sadežev in eden naj-cenejMh. Jabolka pa morajo uvažati iz Evrope ali iz Kalifornije. Tod veljajo kot delikatesa. Tudi naranča je tu fino 6adje. Čaj in sadje sta tu posebno cenjena, toda za dober curry bi angleški kolonialec dal oboje. Curry ni več jed, ampak umetnost. Najprej že v pripravi. Te zelene mešane začimbe, ki imajo malo okus po popru in malo po kopru, v glavnem pa ravno po curryju, pripravlja v vsakem hotelu poseben kuhar, ki ima večkrat najboljšo plačo v liiši. Če je posebno znamenit curry-kuhar, zahteva zase čisto ločeno kuhinjo in pripelje e seboj svoje sorodnike kot j>omagače. Da mu ne bi noben tujec mogel ukrasti njegove skrivnosti. Tudi veliki evropejski potniški parniki za Vzhod imajo navado, da vzamejo s seboj posebnega curry-kuharja. Pripovedovali so mi, da se je indijska hitra zveza »Lloyda Triestino« izplačala šele tedaj, ko se je posrečilo za »Cracovio« in »Pilznijo« dobiti prvovrstnega curry-kuharja. Vse vrste curryja — ki jih velika množina — polijo nad Aušen riž, ki daje temeljen okus. Poznavalec z ljubeznijo nakapa h» zmeša to z jastogovim curryjem ali vegetarijanskim curryjem (v katerem plavajo koščki krompirja in fižola) ali z malabar curryjem (ki je noke vrste fino sesekljan golaž iz mastnega svinjskega mesa) ali z ribjim ciu-ryjem. Z naštevanjem teh vrst curryjev bi lahko nepolnih cele strani, čopriuv sem š*s»e začetnik v umetnosti curryja in me je šele pred nekaj dnevi nek tovariš pri mizi naučil, da se mora jesti curry z žlico, ne pa z vilicami. Temu učenemu in debelemu uživalcu se moram zahvaliti za še bistvenejša spoznanja. Sedaj vem, da meji skoro na bogokletnost posipati Bom-bay-curry z kokosovim orehom, namesto pridejati ostre vložene pese; dalje mi je prepovedal dodajati za okus jastogovemu eurryju tenke močnate mlince in končno se moram njemu zahvaliti za spoznanje, da je curry splošno zdravilno srestvo proti želodčnim boleznim, prehladu in mrzlici. Postranski poklic tega debelega moža je mešetarjenje z gumijem, njegov glavni poklic pa je poznavalec curryja. Toda tudi njegovo tako dognano znanje ni brez dvomov. Nekega večera se mi je po četrti čaši grenkega vina zaujjal: »Večkrat mislim nazaj na Javo in na čase, ki sem jih preživel v Bataviji. Tam sem doživel kosilo... da, kosilo! Enaindvajset pikantnih dodatkov sem dobil k rižu. Medtem je bilo štirinajst najrazličnejših curryjev. Kdo ve ali vendar ne vedo Nizozemci o cur-ryju več kakor mi.« Kača v džungli Candy, Ceylon. Ponny se je počasi vzpenjal navzgor po lepi j>eščeni poti, katero so izsekali Angleži skozi džunglo. Na obeh straneh pota je raslo visoko grmičje prepleteno kakor šota: bambus, praprot, grmičje mimoz, ki je tresoče zapiralo svoje cvetove, kadar sem jih zadel s stremenom. Vse to bujno raste v vlažnem toplem mraku tako tesno skupaj, živi tako tesno drugo od drugega, da bi imel celo učitelj botanike velike težave razlikovati posamezne vrste. Plavkasti listi nekega plazilca, loputasti kakor slonovi uhlji, so prekrili krošnjo nekega divjega drevesa. Palmam so zrasla široka pregrinjala iz drugega grmičja. Samo kot steklo trda koščena debla bambusa so ostala brez izsesa tel jev. Tod »rastejo višje kakor tri deset metrov. V mogočnem grmičju teh bambusovih debelj je plezala rjava opica; brezpogojno je hotela vedeti kdo jezdi sem. Tudi kameleon je bil radoveden; brez talenta sedi ves zelen na rumeni pščeni poti in vrti svoja okroglasta bolščeča očesa. V bližini žvižga nek ptič kakor čevljarski vajenec. Večer je prinesel mehak veter. S sramežljivim prasketanjem se drgnejo bambusova debla druga ob drugo. Čudovito enobarvno je to grmičje v svojem globokem temno-plavem zelenju. Na vsakem nemškem travniku je več barvnih cvetov kak«>r pri večurni ježi skozi cejlonsko džunglo. Redkokdaj se zasveti rdeč cvet iz grmičja in še redkejše visi ob robu rjavobela orhideja. Samo nežni majhni cvetovi mimoze so povsod; toda njihova mehka lilasta barva ne more predreti mesnatega temnega zelenila. Na vsako miljo so izsekane v džunglo proste čistine. Tam rastejo luskinaste tali pod palme; njihove široke pahljače dajejo pisalni papir Budovim duhovnikom. Med trnjevimi agavami visoko poganjajo vitka debla. Toddy palma, oziroma palma» kazenskega sodišča«, kakor jo tukaj imenujejo Sinigalci. Oni dobro vedo: dve steklenici belega močnega toddy piva, ki je zvarjeno iz palmovih cvetov, daje kazenskemu sodišču v Kandyju vedno opravka s polomljenimi pestmi. Samo skromno rastlinstvo dovoljuje pešcu pot skozi gozd. V pradžungli se prebije lahko samo slon, ki grmičje pregazi, in kač«, ki se splazijo skozi. Celo oklejmi leopard se mora poditi po vejah. Okornega človeka bi po nekaj korakih opraskalo trnje in pijavke. Naenkrat se je moj ponny v skoku pognal v stran, tako da sem izgubil obe stremeni. Ponny je obstal kakor pribit. Ravno nasproti ob robu poti se je gibala temna debela palica, se malo skrajšala, spet podaljšala in čisto rahlo krožila. Temno je že. V džungli že bleste kresnice, toda še vedno j« dovolj svetlo, da sem oj»azil na koncu palice glavo s tremi ogli. Kač«! Za ljubko tlakam * LtibOnii Joto Iruurtt - ladajateU« lil Sodja - Urcdaiki Mrfto JOTaraft - Bokaptaa* m tečna aan**»«4fe ■ ^Mlirln f *------<0H - - »StOTeMk.* dom tahaja ato Mm jmi M mm - deiataUik ob U - Mn