PoStnina plačana K) LIX v Mubljani, v četrtfk 1. oktobra 10" STKV.222 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za možem-■tvo 40 Din — nedeljska mkija celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredntitvo je v Kopitarjevi ul.b/lll SLOVENEC Cek. račun: Ljub« Ijana št. 10.690 in 10.349 za inserate; Sarajevo itv. 7563. Zagreb itv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2030. — nočna 2996. >994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razeo pondeljka in dneva po prazniku Po gospodarstvu do miru Francoske ministre je množica v Berlinu sprejela z viharnimi vzkliki: »živio Laval! Naj živi Briand!« in slišali so se tudi francoski klici: »Vive k palx!« — »Vive la paix! Živel mirlc je zaorUo tudi iz nepregledne množice, ki je na pariški postaji pričakovala Lavala in Brianda ob povratku. Ree je, v Berlinu so vzklikali francoskim državnikom Slani republikanske »Reichsbann«, ki dela za »pravo s Francijo in je svoje ljudi nalašč zato poslala na poeta jo, medtem ko so množice meščanov s germansko hladnostjo prisostvovale redkemu pri-aoru. Četudi bi ne šli vzkliki prav od srca, je bilo treba zanje vendar poguma v preostolnici države, katere javnost ni bila po mnenju Briiningovega so-trudnika Biilowa nikdar tako sovražna Franciji kakor v tem trenutku. Se pred dobrim tednom se je zdel obisk francoskih ministrov v Berlinu, komaj po dvanajstih letih po Versaillesu in v času neizmerne gospodarske krize, ki jo javnost pod vplivom protifrancoske propagande pripisuje francoski politiki, izredno drzen čin, ki bi v primeru, da bi se francoskim gostom pripetilo kaj neljubega, uničil sadove dolgoletnega in potrpežljivega dela Brianda in Stresemanna ter srečnih pcčetkov Lavala in Briininga. Že to, da je obisk na zunaj potekel gladko, pomeni uspeh. Francoske časnikarje, ki so spremljali predstavnike francoske republike na poti v Berlin, pa naj pripadajo levici ali desnici, je navdušen sprejem v Berlinu prijetno presenetil. Sodeč po pisanju pariških listov je vsaj za trenutek posijalo aolnce na mračna pozorišče francosko-nemških od-nošajev. Že po prvih poročilih, ki so jih poslali v Pariz, se je francoskim časnikarjem zgubančilo Eelo. Hitler je pri občinskih volitvah v Hamburgu imel ogromen uspeh in dvignil število svojih mandatov od 3 na 43. V Berlinu niso torej »Reichs-bannovcic vzklikali miru v imenu vse Nemčije? Mari je Nemčija za Goebbelsom, ki je smatral pri-hod francoskih ministrov za grdo izzivanje? Da bi se z enim samim obiskom zbližali tudi duši dveh narodov, tega ni pač nikdo pričakoval. Pregloboke so še rane, ki jih je vojna zasekala. Pokazali pa so dobro voljo tisti, ki v tem trenutku vodijo oba naroda. Francozi so šli v Berlin v času, »ko stoji Francija na vrhuncu svoje moči in ko jih nihče ne more ovirati, da izvedejo svojo hegemonijo, ako hočejo, in ko se jim v današnjih razmerah stavi samo ena meja, meja preudarnosti in Mmozatajevanja,« da rabimo besede berlin. »Ger-manie«. Tudi Francozi priznavajo Briiningu dobro roljo in vidijo že v tem, da se je v svojem govoru na berlinskem kosilu kljub pritisku nacionalistov Izognil vsega, kar bi utegnilo kaliti sedanje oaračje, inak resnega stremljenja po zbližanju s Francijo. In to je mnogo; kajti glavna ovira na poti k sporazumu med obema narodoma je prav medsebojno nezaupanje. Dobro voljo so v nedeljo pokazali predstavniki obeh držav. Sprejem pri Hindenburgu je stal Francoze in Nemce mnogo premagovanja. Ministrski predsednik in zunanji minister zmagovalne Francije sta šla na obisk k maršalu Hindenburgu, ki »loji še danes takoj za Viljemom na črni listi listih, ki bi jih morala Nemčija v smislu mirovne pogodbe izročili zaveznikom, da jih sodijo! In Hindenburg je predstavnike države, ki ga Je postavila na črno listo, sprejel. Od verdunske bitke, ko sta Briand in Hindenburg imela v rokah usodo vojskujočih se taborov, smo že daleč. Dobra volja vod ivnih mož mora dovesti do uspeha, ker narodi sicer počasi, a vendar sledijo svojim voditeljem. Briinimg je dejal, da delajo državniki obeh narodov po načelu: »Pusti ob strani vse, kar loči, in obdeluj polje, kjer so zakopani skupni interesi in kjer je sporazum mogoč!« V Berlinu so toTej razpravljali predvsem o gospodarskem sodelovanju, »kjer je uspeh mogoč*. Gospodarska kriza, ki pri-tiska na vso Evropo, sili Francijo in Nemčijo k sporazumu. Vsaj eno dobro stran ima ta šiba božja, da blaži strastne politične spore med narodi, da meče orožje iz rok nemirnih Cezarjev — glej fašistično I tal i jo 1 — in utira pot k mednarodnemu »odelovanju! Da bi se le kmalu pokazali ti dobri njeni sadovi 1 Po gospodarskem sodelovanju, l»i je edino v tem trenulku mogoče med Nemčijo in Francijo, naj bi polagoma prišel tudi politični sporazum. Nemci potrebujejo kapitale za svojo industrijo, medtem ko eo jih Francozi pripravljeni dati pod pogojem, da k karteliziranjem industrije obvarujejo svojo Industrijo pred nemško konkurenco; tudi konkurenca v zračnem in pomorskem prometu slane Francijo ogromnega denarja. Tesno gospodarske zveze mod dvema narodoma prej ali slej dovedejo tudi do političnega zbližanja in so v času spora velika ovira definitivnega preloma. Še en znak, da bodo berlinski razgovori mnogo pripomogli h konsolidaciji miru v Evropi: fašistični Rim je pokoncu. Sam minister pravde Rocco le dan pred prihodom francoskih ministrov v Berlin v surovem uvodniku turinske »Stampec silovito napadel Francijo in ji očital, da stremi za nadvlado v Evropi. Rimski diktator, ki ne ve, kaj po-kti z grmadami orožja in neštevilnimi eskadri-Ijainl vojnih ladij, in ki bi rad ribaril v kalnem, vznemirja. Za 1. 1932. je napovedal velike do-?°dke, ko bodo letala In topovi zapeli svojo pesem, 1*1 .ie lepša kakor beseda. Ce bo berlinski obisk obrodil sad, ne bo lz leh napovedan j nič. Glede naše države in drugih slovanskih držav v srednji Evropi, naj velja francoskim državnikom Pertinaxovo svarilo v »Echo de Pariš«, naj nikar ne opustijo svojih zaveznikov lastni usodi. Po zatrdilu francoskega tiska je bil berlinski obisk nekak pečat na sporazumu, do katerega je prišlo v načelu že v ženevi xa čaea zasedanja Zveze na- 99 V Berlinu smo delali za mir" „Potomcem hočemo prihraniti vse grozote vojne" Slovesen sprejem v domovini Pariz, 30. sept. tg. Ko sta se Laval in Briand vrnila v Pariz, so ju sprejeli njuni pristaši e tako prisrčnostjo, kakršne niti ni bilo možno pričakovati. Na tisoče Članov pacifističnih zvez frontnih bojevnikov 6e je zbralo na kolodvoru, po ulicah pa je bilo v nepreglednih vrstah zbranih na tisoče ljudi. Prišli so tudi domačini iz Lavalovega voliv-nega okraja. Oba ministra 6ta si morala naravnost priboriti pot skozi nepregledno gosto množico, ki ju je neprestano obmetavala s cvetjem. Posebni deputaciji železničarjev, ki je obiskala Lavala v vlaku, je izjav'' ministrski predsednik: »Delali smo za mir. Da smo delali dobro, kaže vaše odobravanje.« Briand pa je rekel: »V Berlinu smo delali za zbližanje z Nemčijo, ker hočemo z nemškim narodom živeti v miru. S tem delamo tudi za mir na svetu.« Havas poroča, da je Laval izjavil, da ;e bila berlinska misija najdelikatnejša za francoskega finančnega ministra. no sprejemu na kolodvoru je izjavil Laval še v notranjem ministrstvu, kako mogočno je vplival nanj sprejem v Berlinu. Ta sprejem ga navdaja z navdušenjem, da bo še z večjim pogumom deloval dalje za mir med obema narodoma. Briand pa je izjavil, da so bili ravno bivši bojevniki njegovi navdušeni pristaši, ker hočejo vse težkoče vojne prihraniti svojim potomcem. Nemški zunanji minister dr. Curtius je izjavil poročevalcu radikalne »Republique«, da ugotavlja tudi on z zadovoljstvom, da so nemški in francoski državniki napravili velik korak, da poneha velika napetost me dobema narodoma. Ta veliki cilj se gotovo ne more doeeči v enem dnevu, zaenkrat pa se je ustanovila organizacija, ki naj zagotovi gospodarske odnošaje med obema sosednima narodoma s sodelovanjem obeh vlad, s katerim naj se omili gospodarska kriza in zagotovi varnost v pozitivnem in praktičnem delovanju. Pod predsedstvom bivšega ministra de Monzie bo 3. oktobra v Parizu velik francosko-nemški banket. Laval poroča Pariz, 30. sept. tg Ob 10 dopoldne se je pod predsedstvom predsednika republike Doumerja sestal ministrski svet. Laval in Briand sta obširno poročala o svojem potu v Berlin. Doumer jim je čestital k lepemu uspehu. Daljša debata pa se je razvila o sestavi nemško-francoskega odbora. Kot predsednik tega odbora Gignoux še ni bil imenovan. Nato so po referatu finančnega ministra Flan-dina razpravljati o posledicah funtovega padca. Proračunski minister Pietri je predložil načrt za varčevanje v raznih ministrskih resorih. Laval pospeši svoi odhod v IVashington Pariz, 30. sept. tg. Po vesteh »Newyok He-ralda« namerava Laval svojo pot v Vfashington pospešiti, ker se hoče 19. oktobra udeležiti ameriške proslave bitke pri Yorktownu, s katero se je ustanovila neodvisnost ameriških Združenih držav. Belgrad, 30. septembra. 1. Knez Pavle in kneginja Olga sta darovala za poplavljence in oškodovance vsoto 30.000 Din. Optimizem tudi v krogih Male antante Belgrad, 30. sept. 1. Sestanek franooeko-nem- ških državnikov v Berlinu še vedno zanima javno mnenje v veliki meri, ker še niso znane vee podrobnosti glede sporazuma, ki se je sklenil med obema državama, niti glede političnih razgovorov, ki so se vršili. Ozračje se je pomirilo. Iz verodostojnega virn je izvedel Vaš dopisnik, da razgovori niso prešli na politično polje in so se omejili le na gospodarska vprašanja. Moralna vrednost berlinskega sestanka je seveda velikanska, ker se je topot zgodilo prvič v Berlinu po kongresu leta 1878, da so francoski vodilni državniki obiskali nemško prestolnico. Na podlagi teh dejstev, kakor tudi izjav, ki jih je Laval dal časnikarjem ter na podlagi zagotovil, ki so jih diplomati držav male antante dobili na francoskem zunanjem ministrstvu, se lahko smatra, da za kako vznemirjanje ni razloga. Nevarnost je namreč obstojala v tem, da se francoska zunanja politika na ljubo in v sodelovanju z Nemčijo odreče svoji stari usmeritvi Jn prepusti vzhodno Evropo kolikor toliko svoji usodi. Ce se je ta bojazen tekom včerajšnjega dne polegla, je to dokaz, da berlinski sestanek praktično ni spremenil dosedanje linije evropske politike. — V krogih češkoslovaške diplomacije se opaža isti optimizem glede berlinskih dogodkov. Samo nekateri poljski listi so še vedno nezadovoljni, toda po zatrdilu tukajšnjih poljskih zastopnikov je poljska vlada dobila zagotovilo od strani Francije, ki dovoljuje optimizem. Cene živiiom se ne sme jo zvišati -Pokojnine ostanejo nedotaknjene Znižajo se reprezentaciiski izdatki in vojni proračun London, 30. sept. Angleška vlada zasleduje zelo pazljivo standard cen za živila. Vlada je v neprestanem stiku z uvozniki, industrijalci in trgovci, bodisi z grosisti bodisi s prodajalci na drobno. Namen tega je, da se z vsemi sredstvi prepreči vsaka špekulacija trgovcev na račun sedanjega finančnega položaja. Vlada je trgovskim krogom izjavila, da bo v slučaju kakšne špekulacije s cenami ukrenila zelo ostre odredbe. Cene živilom morajo ostati nespremenjene, ako se celo ne bodo znižale. Vsako zvišanje pa bo vlada v kali z drakoničnimi odredbami zadušila. Kar se tiče programa varčevanja, se dosledno izvaja. Poslaniki in ministri že sprejemajo za 10 odstotkov znižano plačo kakor tudi one kategorije uradništva, katerim se je plača znižala. Na noben način pa se ne bodo, kakor vlada danes izjavlja, znižale pokojnine. »Pokojnine so nedotakljive!« je izjavil finančni minister. Z velikim zadovoljstvom je javnost tudi pozdravila namero vlade, da se ta mesec reducirajo tudi veliki stroški za reprezen-tacijo pri poslaništvih, konzulatih, ministrstvih in vrhovih uprave. Podobne energične odredbe je izdal indski podkralj. Njegova plača se je na njegovo lastno iniciativo znižala za 25 odstotkov. Ostalo uradništvo pa utrpi enako zmerno znižanje kakor uradništvo v Angliji. Pač pa so se vsi stroški za reprezenta-cijo znižali za več kot 50 odstotkov. Tudi proračun za armado se je znižal za šest milijonov funtov štcrlingov. V svrlio sanacije budžeta bo inriska vlada zvišala davek na premoženje od 12 na 25 odstotkov. Zagonski načrt o štednu svreiet London, 30. septembra. AA. Zbornica je danes po tretjem čitanju sprejela zakonski načrt o štednjah. Za načrt vlade je glaeovalo 297 poslancev, proti pa je bilo oddanih 242 glasov. Se nobene odločitve giede volitve London, 30. sept. ž. Mac Donald je bil včeraj sprejel v avdienco pri kralju. Kot se čuje, bo padla jutri odločitev o novih volitvah v Angliji. Mac Donald je raztolmačil kralju svoje stališče, v katerem pravi, da bi bilo zelo neugodno, če se ob času indijske konference objavijo volitve. Zahteve deavshe stranke London, 30. septembra. AA, Prihodnji teden bodo predložili vsakoletni konferenci delavske stranke, ki bo v Scarboroughu, 27 načrtov resolucij. Te resolucije bodo predstavljale program delavske stranke v primeru parlamentarnih volitev. Delavska stranka se izreka v teh resolucijah proti uvedbi zaščitnih carin in obso'a vsak poizkus dvigniti funt sterling na zlato pariteto. Dalje zahteva nadzorstvo ali nacionalizacijo premogovne industrije, poljedelstva, nadzorstvo bančnega sistema, sklicanje mednarodne konference za finančno in gospodarsko sodelovanje. Predlaga med drugim novo ureditev problema vojnih dolgov in reparacij in zahteva, naj se črtajo. Končno se izreka za ra- .likalno znižanje oboroževanja z mednarodnim dogovorom, za povišanje podpor brezposelnim in ukinjenje sedanjih vladnih odredb za štedenje. Glavni odbor potrdil izhliučitev MacDonalda in tovarišev London, 30. sept. ž. Glavni odbor delavske stranke je izključil Mac Donalda in 11 članov spodnje zbornice zaradi tega, ker njihovo sodelovanje v narodni vladi, odnosno podpiranje take vlade predstavlja težko prekoračenje pravil. »Daily Herald« piše, da so bili izključeni iz stranke iz istih razlogov, kot je bil nekdaj izključen Mosley s svojimi tovariši. Poskus, da se ustanovi nova narodna stranka, se ne more spraviti v sklad z delavsko stranko. Velihe demonstracije brezposelnih v Londonu London, 30. septembra. AA. V Hydeparku se je zbralo včeraj več tisoč brezposelnih, ki so hoteli predložiti parlamentu resolucijo, podpisano od 200.000 delavcev, proti znižanju podpor za brezposelne. Pozneje so se zbrale blizu parlamenta velike skupine brezposelnih. Pričele so demonstrirati. Pele so mednarodno himno in mahale z rdečimi zastavami. Policija je morala nastopiti v več primerih. Pri tem je prišlo do manjših spopadov z demonstranti. Končno se ji je vendar posrečilo, da je demonstrante razpršila in očistila trg pred parlamentom. Pri tem je bilo aretiranih več oseb. Prostor pred parlamentom je zasedlo na stotine stražnikov, ki so skrbeli za mir in red. Pozneje so dovolili deputaciji brezposelnih, da gre do vrat parlamenta in poseti nekatere poslance. Naskok na liro Rim, 30. sept. ž. Energični koraki, ki Jih Je zadnjem času storila italijanska vlada, niso mnogo koristili. Vlada je znižala budžet, omejila poslovanje na borzah in povišala uvozne carine, italijanska banka pa je povišala obrestno mero. Kljub vsem energičnim ukrepom vlade, se situacija na borzah ni popravila, kar je dalo Mussoliniju povod, da je danes izdal drakonične odredbe. Predsednik vlade je izdal telefonično poročilo vsem italijanskim diplomatom in konzularnim predstavnikom v inozemstvu, da še enkrat kategorično demantira vesti, da namerava italijanska vlada spremenili stabilizacijo in kvaliteto italijtnske lire, ki je utrjena z zakonom od 21. sept. 1927. Istotasno s tem porolilom je objavljen tudi zakonski dekret, po katerem se ima postopati proti vsem špekulantom z devizami. Ta dekret odreja deportacije in konfiniranje oseb, ki so nevarne za Javno varnost. Fašistični listi pozdravljajo navdušeno to odredbo predsednika vlade in pravijo, da naj si spe-kulantje dobro zapomnijo, da fašistična vlada ne bo dovolila novega atentata proti liri. Mussolini zatrjuje, da se tečaj lire ne bo spremenil, in pozive vse one, ki so so iz strahu pregrešili, da naj dobro pazijo in pomislijo, kaj bodo delali v bodočnosti, ker bo brezobzirno nastopal proti vsem borznim špekulantom. Turki tudi v skrbeh 30. septembra. AA. V dobro po-v Ankari izjavljajo, da je turška Carigrad, učenih krogih vlada zaradi sedanjega finančnega položaja in zaradi finančnih dogodkov na zapadu prav v skrbeh. Vlada bo skušala preprečiti, da bi se zaradi tega gospodarski položaj Turčije poslabšal. Davi je bila se}a ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Gazi Kemal Paše. Na seji so razpravljali o ukrepih, ki naj zaščitijo turško gospodarsko življenje pred vplivi finančne krize v drugih državah. Romunija se brani mHacije Lahhom šljena agitacija dr. Lapua - Titu lese«, voditelj Zaranistov ? rodov. Tajna teh razgovorov še ni prišla v javnost. Vendar nam je nastop Francije proti nemškim intrigam glode Poljske v zadevi francosko-ruskih pogajanj v poroštvo, da ne bo Franciia zapustila svodih siarih zaveznika«. Belgrad, 30. sept. 1. Romunija je kakor ostale države bila živo zadeta od finančne krize. Medtem, ko se vlada bori, da bi obdržala kura romunskega denarja, se je med opozicijo začela živahna propaganda za inflacijo. Tako se je vrgel voditelj narodne kmečke stranke dr. Lupu na srdito agitacijo v tem zmislu, češ, da se država na ta način najlažje iznebi vseh dolgov. Svoje dni je Nemčija pokazala pot, kako je potom inflacije lahko zbrisala visoke vsote notranjih dolgov. Dr. Lupu trdi, da bi se Romunija na ta način tudi lahko rešila iz klešč inozemske židovske in politične finance, ki jo davijo. Vendar pa vlada zabranjuje, da bi se ta notacija svobodno razmahnila. Vladni krogi odločno pobijajo to propagando, češ, da bi inflacija pomenila navaden bankerot in bi res odstranila ves inozemski kapital, toda za seboj pustila puščavo. Vlada je napravila kratek konec tej agitaciji s tem, da je prepovedala dr. Lupu javne govore. Izvršilni odbor narodne kmečke stranke, kateremu je svoje dni predsedoval dr. Maniu, je imel svoj reden sestanek, na katerem je dr. Maniu ponovno odločno izjavil, da pod nobenim pogojem ne sprejme več vodstva stranke. Predložil Je za lo mesto bivšega ministra Mihalahea, voditelja zara-nističnega krila stranke. Gotovi vplivni voditelji oa delufeio iui 1љ da u nrodeedstvo te stranke ponudi londonskemu poslaniku Titulescu, ki je baje po svojem zadnjem izjalovljenem poskusu, da sestavi vlado, prišel do prepričanja, da Je boljše imeti za seboj močno stranko, kakor pa voditi državo kot divjak, naslanjajoč se edinole na inozemsko popularnost. Bukarešt, 30. sept. ž. »Epocca« poroča, da se parlament odgodi do 15. novembra. Odpovedni rok pri Poštni hranilnici Belgrad, 30. sept. AA. S sklepom ministra za promet je odrejen pri Poštni hranilnici odpovedni rok 10 dni za dvig hranilnih vlog od 25.000 do 100.000 Din, poleg dosedanjih odpovednih rokov 20 dni za vloge preko 100.000 Din, in 30 dni za vloge preko 500.000 Din. Toda Poštna hranilnica bo mogla izplačevati hranilne vloge tudi brez ozira na odkazne roke, v kolikor bodo dovoljevale razpoložljive vsote blagajniške gotovine. Dunajska vremenske napoved: Pričakovati jt», da se bo zopet pooblačilo, eicer pa bo večinoma jasno in nekoliko topleje. Zagrebška vremenska napoved: Precej stalno s spremenljivo oblačnostjo, podnevi zmerno toplo, ponoči hladno. Notranji poliiičm položaj Madžarske Od konservativne, vendar docela nepolitične strani smo dobili naslednji dopis, ki ga radi informativnoeti objavljamo v celoti. Notranje politično je pri nas vsa pozornost obrnjena na delo gospodarskega odbora Trintri-desetih, v katerem so z izjemo socialistov in pa nezavisne malokniečke stranke zastopane vse stranke. Naloga tega gospodarskega odbora je jako pre-kerna in neprijetna. Posameznim ministrstvom mora namreč črtati vse izdatke, ki niso najbolj nujno in absolutno potrebni. Poleg tega izdeluje za vlado še poseben varčevalni program. Da so to jako neprijetne stvari vsak lahko razume in je bilo strankarsko gotovo zelo pogodena poteza obeh opozi-cijonalnih strank, da nista poslali v odbor svojega zastopnika. Tako imata prosto roko za široko agitacijo med ljudstvom, ki jo, kakor je videti, tudi z velikim vspehoin vršita. Pri tem nastopata cesto brezvestno in deinagoško, ker sta ravno ti dve stranki ves čas očitali vladi, da zapravlja, sedaj pa nočeta sodelovati, ko gre za varčevalne odredbe. Opozicija seveda agitira, da bi bilo treba pri varčevanju pritisniti predvsem kapital in veleposestvo, ne pa izdajati naredb, ki v prvi vrsti zadenejo široke konsumne plasti — in tako gre medsebojni boj neprestano dalje. Kljub temu pa gospodarski odbor pogumno dela in je iz dosedanjih rezultatov mogoče sklepati, da bo proračun posameznih ministrstev znižan za 1—2 milijona pengo, kar bo izdalo pri celokupnem budgetu 14—16 milijonov. Nadalje je bilo sklenjeno, da se ukinejo v inozemstvu vse takozva-ne madjarske kavarne in gostilne, ter jako draga Collegia Hungaria v glavnih inozemskih mestih, ki so bila zgrajena in vzdrževana največ v propagandne svrhe- — Dohodninski davek bo zvišan za 50 do 100 odstotkov. Pri brzovlakih je osebna tarifa zvišana za 3.5 odstot., pri osebnih pa za 7 odstotkov. Plače gledališkega osobja bodo znižane od 10 do 30 odstotkov. Na splošno so zgornje odredbe bile sprejete simpatično, razen zvišanja železniških tarif. Mnogi so mnenja, da bi bilo pametneje pri brzovlakih vzeti višjo mero in ne pri osebnih, kjer je večinoma zadeto delovno ljudstvo, medtem ko se brzovlakov poslužujejo le bolj iinoviti sloji. Na velik odpor in mnogo nevolje pa je zadela nadaljnja odredba, ki znižuje plače državnim nameščencem in sicer po linearni tabeli in ne progresivno, kakor se je pričakovalo. Zlasti vznemirjeno je učiteljstvo. Razburjenje uradništva je končno ne le razumljivo, temveč tudi upravičeno, ker so že dosedanje plače znašale komaj polovico predvojne višine, medtem ko dohodki drugih nameščencev vrednost predvojnih plač celo presegajo. Stvar je mnogo bolj važna in dale-kosežna, morda celo pomembnejša, kakor pa si jo predstavlja vlada. Kajti uradništvo je z neverjetno požrtvovalnostjo vsa ta leta po boljševizmu služilo režimu in ga vzdrževalo. Pri nas nimamo velike armade, zato se je režim v glavnem opiral na aristokracijo in uradništvo. Ako pa vlada napravi nezadovoljno še uradništvo. potem si je težko predstavljati, na koga se bo ob vedno bolj levičarski orientaciji naroda mogla še nasloniti. S strahom opazujemo, kako se ruši državljanska morala celo v srednjem stanu, med katerim je opazovati vedno več simpatizerjev z levičarji ali pa vsaj ničeear ne podvzamejo proti. Stvar se mi zdi tako važna, da bi jo rad še pobližje označil. Ob priliki ostudnega atentata pri Bia-Torbagy so se na mah zbrali okrog vlade vsi konstruktivni elementi. Brez ugovora je narod sprejel obsedno stanje, kajti kadar gre za narodne interese, smo vsi Madjari edini. Toda isti hip, ko je ljudstvo vladi izražalo zaupanje, je z drugo roko tudi že predložilo nujno zahtevo po spremembi političnega kurza. Naj tu korigiram vesti nekaterih zunanjih li tov. Gre izključno za spremembo notranje političnega in ne zunanje političnega knrza. Vse, kar slišite drugega, ni točno. Toda v notranjepolitičnem pogledu vam danes vsak uvideven Madjar pravi: Bethlenov kurz kljub velikim zunanjepolitičnim uspehom ni mogel preprečiti notranjega, to je gospodarskega razsula. Toraj je bil pogrešen in ga je treba spremeniti. Bil bil samomor, ko bi ga hoteli nadaljevati. Nujno je potreba, da se zopet uvede demokracija in da se spremeni volivni red in sistem, ki nas ponižuje pred celim kulturnim svetom. Čeprav se je režim dose-daj držal le s pomočjo takega volivnega sistema, ga bo nujno moral spremeniti, sicer bo prišlo do najhujšega. Agitacija opozicije zajema vedno širše plasti, pri čemer ji najbolj učinkovito pomaga naraščajoča ljudska beda. Pa tudi brez tega se zlasti v katoliških krogih, ki so dosedaj podpirali režim, vedno jasneje poudarja volja, da ne kaže z nedemokratičnimi sredstvi položaja tirati do skrajnosti, ker sicer bo vsa jeza in sovraštvo sproščenih elementov se obrnilo proti katolicizmu in Cerkvi, kakor nam je zadosti pokazal nedavno španski zgled. Značilno za razpoloženje je dejstvo, da so že pričeli današnje razmere primerjati z onimi 1. 1918, kakor je storil to te dni Štefan MiIotay v »Magyar-sag . Prav tako je pomenljivo, da je celo veliki madjarski pisatelj in znan pristaš grofa Bethlena, Franz Ilerzeg, 22. sept. v Pesti Hirlap« s podpisom objavil članek, v katerem poudarja, da se bo trdovratno vzdrževanje takšnega političnega sistema, ki se pri najboljši volji ne more označevati za nezmotljivega, prej ali slej nad domovino bridko maščevalo. Treba je vedeti, da je tudi v opozional-nih krogih mnogo dobre volje za pozitivno sodelovanje na državni upravi. Ako vlada, oziroma vladna stranka, ki se je obdržala na oblasti z različnimi ilegalnimi sredstvi, popusti opravičenim zahtevam opozicije, potem bodo domovini prihranjeni težki dnovi. Treba je politične dalekovidnosti in širokogrudno3ti, kajti danes Madjarska potrebuje dela in kruha. Vse to se jako krije z izvajanji jezuitskega provinc. P. Biro-ja, ki je pred nekaj dnevi na zborovanju Prohiskojeve družbe izjavil: »Ne potrebujemo programov in visokodonečih domovinskih fraz. Rabimi) čisto osnovno in primitivno dobro voljo za socialno politiko, ki bo iskreno pristopila k reševanju krušnega vprašanja,- Držav« ima dovolj ži-ta in 'drugega hraniva. Treba je le prave razdelitve. Ali bo sedanja vlada hotela in mogla to storiti, je seveda vprašanje Zlato beži iz Amerike Amerihanci v skrbeh - Vojni dolgovi naj se uničijo! - Anglija se smeje London. 30. sept. Odprava zlatega standarda v nekaterih evropskih državah Ima neugoden učinek na ameriško Unijo. Unija zato razmišlja o tem, ali ne bi kazalo uvesti posebne zaščitne carine na blago, ki se uvaža iz držav, ko,jih denar jo zaradi ukinitve /.late paritete padel v veljavi. Amerikanci bo zadnje dni (udi vznemirjeni zaradi začenjajočega se neprestanega odtoka zlata iz države. 28. t. in. sta zlasti Francija in Nizozemska dvignili veliko zlata iz nevv.vorških bank. Nemški pnrnik »Bremen« je odpeljal v Cherbourg 200.00(1 zlatih dolarjev, od katerih sta dve tretjini namenjeni za Pariz. To pa ,je нашо ena pošiljatev. V celoti sta dozdaj Francija in Nizozemska dvignili že dobro desetino milijonov dolarjev, vrh tega pa je bilo dvignjeno 21 milijonov zlata na račun raznih zasebnih in javnih lirm, Uojih identiteta ne ni mogla določiti. Vsega skupaj je 28. t. m. bilo odpcljancga iz Unije 50 milijonov dolarjev v zlatu. Torej se je v Ameriki začelo to. kar se je zgodilo pred enim mesecem v Londonu. Odtok zlata zavzema tak obseg, da so finančniki M'allstreeta prepričani, da je proti temu en sam lek, namreč popolno uničenje vojnih dolgov. Dočim so še pred kratkim isti finančni krogi izjavljali, da Amerika o tem sploh ne more diskutirati, je zdaj večina naravnost navdušena za tako rešitev. Finančni krogi čim dalje bolj pritiskajo na vlado, naj skliče mednarodno konferenco v svrho sanacije sedanje gospodarske krize, ki jo tem bolj občutnu, ker dohodki ameriške države vedno bolj padajo, ker* se množijo brezposelni in ker kaže državni deficit ogromen primanjkljaj. Med tem, ko Amerikance preganjajo najhujše, skrbi, pa se Anglija smeje. Od sedanje gospodarske krize ima Anglija zaradi ukinitve svojega zlatega standarda največji dobiček. AngloSka industrija so jo čez noč popravila. To pa ni samo posledica odprave zlatega standarda, ampak tudi tega, da je ves svet prepričan, da bo nova angleška vlada, ki bo sledila sedanji, broz dvoma odpravila prosto trgovino in uvedla zaščitne carine. V enem tednu je našlo v Angliji dela 20.000 brezposelnih in so zaradi ugodne valuto mnog« male evropske države in več južnoameriških držav pri angle;ki vladi naročile veliko blaga. Ameriška vlada je sklenila redukcijo budžeta za 1. 1932 od 401 milijona dolarjev na 300 milijonov in tudi redukcijo zgradb vojnih ladij, ki pa je rahla. Japonci hočejo južno Mandžurijo na vsak način obdržati Proiijaponski pogromi rta Kitajskem - Mandiuri a nai se proglas! kot neodvisna država - Tajen sporazum z Rusi o? taktična oblast v Mandžuriji v rokah Japoncev. Japonska vlada sicer Izjavlja, da je generalu Honju poslala instrukcijo, naj avtonomističnega gibanja v Mandžuriji ne podpira, toda tej izjavi ne pripisujejo nobene važnosti, ker je general Honjo zelo ?a-moevoj in že opetovano navodil svoje vlade, če so eploh resno mišljena, nI poslušal. Roparske čete so izvršile na železniški progi iz Mukdena v Peking ponoven atentat pri ni'.'etu Jaojang. Odvili so tračnice, tako da je vlak ?1мШ s tira. Banditi so poštni voz in potnike popolnoma izropali. Kitajci trdijo, da so ti roparski napailt vprlzorjeni od Japoncev, ki bi radi pod pretvezo skrbi za varnost zasedli železniško progo med Mtikdenom in Pekingom, da dobijo oblast nad '.oko Oinvantao, ki konkurira Port Arturju. Ta poskus je sicer zadel na odpor Angležev, ki upravljajo železniško progo iz Pekinga do inandžurske meje. vendar pa je verjetno, da bo japonsko vrhovno poveljstvo v Mandžuriji svoj tozadevni načrt kljub temu skušalo izvesti, ker smatra, da bi se Anglija v takem slučaju zadovoljila samo s platoničnim protestom. Nekateri kitajski krogi sumijo, da se za vestmi iz oficielnih sovjetskih krogov v Moskvi, ki japonsko okupacijo energično obsojajo, skriva samo namen, Kitajsko prevarati. Baje se Sovjeti z Japonsko na tihem pogajajo, da bi Japonci priznali Rusom severno Mandžurijo in pa mogoče celo one kitajske province na skrajnem zapadli, ki mejijo na ruski Turkestan. Nasproti temu se poudarja, la je to zelo neverjetno, ker bi s tem Rusija prišla v hud konflikt z Anglijo, ki zapadni Kitaj smatra za svojo interesno sfero. Sumljivo pa je, da se je ruski vojni minister Vorošllov, ki se je nahajal na inšpekcijskem potovanju na Daljnem vzhodu, vrnil v Mcekvo in baje nima n-r- - vrne v se- verno Mandžurijo. London, 80. sept. Konflikt med Japonsko in Kitajsko »e čedalje bolj poostruje. Japonska vojaška stranka, ki se ve« čas, oprta na vojnega ministra in na vrhovnega poveljnika japonskih okupacijskih čet v Mandžuriji, učinkovito upira miro- j ljubni politiki ministrskega predsednika in mini- j stra za zunanje zadeve, barona Sidebara, se silno razburja zaradi težkega incidenta v Hongkongu. Tukaj so namreč v Kouloonu, ki leži na kopnem nasproti Hongkongu in je tudi v angleški posesti, Kitajci vprizorili pogrom proti japonskim naseljencem. v katerem je bilo ubitih šest Japoncev. Veliko Japoncev pa je bilo težko ranjenih, tako da so jih morali prenesti v bolnišnice. Kitajska množica je »plenila japonske trgovine ii> blago na cesti sežgala. Angleška policija je bila brez moči, tako da je moral hongkonški guverner poslati v Kou-loon ba'aljon Škotov, ki so množico naskočili z bajoneti in jo razkropili. Oblast je zaprla 12 Kitajcev. ki stojijo že pred sodnikom, obtoženi sokrivde na umoru Japoncev. I)va angleška rušilca stražita japonski pnrnik, ki se nahaja v Inki v Hongkongu. Veliko Japoncev beži iz Kitajske domov. Bojkot japonskega blaga zavzema na Kitajskem vedno večji obseg. Razumljivo je, da japonska vojaška stranka to zelo izrablja v svojo agitacijo za aneksijo Mandžurije. Vrhovni poveljnik japonskih okupacijskih čet v Mandžuriji, general Iionjo, je začel energično akcijo, da bi se Mandžurija in vzhodna Mongolija proglasili kot neodvisni državi. Japonci so v Mandžuriji postavili na čelo kitajske upravne oblasti Juančinkaja, ki je nasprotnik Kitajcev in ki na-eeluje gibanju za odcepitev Mandžurije, ki Je svoj čas biLi neodvisna država in koje dinastija še živi. Z ozirom na to je kitajska vlada dala razglasiti, da bo vsakega, ki se bo tega gibanja udeležil, smatrala za izdajalca in ga temu primerno kaznovala. Seveda je ta grožnja zaenkrat brez učinka, ker je Proces proti albanskim atentatorjem Dunaj, 30. sept. tg. Danes se je začela pred porotnim sodiščem v Riedu na Gornjem Avstrijskem razprava proti Albancema fcelošlju in Kameju zaradi napada na albanskega kralja Zogua in umora njegovega dvornega ministra Libohova. Da so more nadzorstvo nad tujci bolje izvajati, »o določili okrožno sodišče v Riedu na Zgornjem Avstrijskem, da bi razprava potekla mirneje. Vendar pa v tem majhnem kraju že več dni vlada veliko razburjenje, posebno ker se med prebivalstvom širijo vesti, da bodo Albanci poslali nad mesto bombna letala, ki bodo razrušila vse mesto in sodnike (!). Javne oblasti neprestano in vsak dan preiskujejo inozemske časnikarske poročevalce, posebno i z Balkana in llalije, ali imajo s seboj orožje. Prvi dan razprave je predsednik sodišča večkrat zavrnil obtožence, čim so poskusili razpravo potegniti na politično polje ali če so napadali albanski režim in kralja. Vselej takrat je predsednik sodišča izključil javnost od razprave. Obtoženci so odklanjali vsako krivdo, češ, da so bili upravičeni maščevati umore, ki jih je povzročil kralj. Vsak izmed njih je delal popolnoma sam brez pomočnikov, obžalujejo pa, da se je njihovo početje izjalovilo. Obtoženec Kame je izjavil, da kralju Zogu ne prizna naslova: kralj. Esad paša, ki je vprizoril vstajo proti princu Wie-du, je bil največji izdajalec. Zogu je dobil od princa Wieda 10.000 napoleondrov, da bi se boril proti Esad paši, denar pa je porabil za druge namene. Karne je videl seslro Zogua, ko je po Albaniji hodila še bosa. Na Dunaju pa jo je videl obloženo z zlatim nakitom. Zahteval je obnovitev albanske meje iz leta 1013. (londonska konferenca). Zogu je izdajalec, ki jo Albanijo napravil za italijansko kolonijo. Sedaj vlada v Albaniji lakota in narod, ki prej ni poznal niti lakote niti dolgov, je sedaj prezadolžen. Cela šeslina državnega proračuna gre samo za dvor Zogua. Vsaka njegova sestra dobiva na lelo 100.000 frankov v zlatu, mali in brat pa po 200.000 frankov v zlatu, in vsaka njegova žena ima svojo plačo. Zogu je kar po vrsti izdajal svoje ideje, najprej v ženevi. p>tem v Italiji in nato v Grčiji. Brzopotezni šahovski turnir v studia Radio Ljublfane Ljubljane, 30. septembra. Danes ob 8 zvečer se jc vršil v našem radio studiu v Ljubljani mednarodni brzopotezni šahovski turnir ki so se ga udeležili velemojstri dr. Alje-hin, Niemcovič dr. Tartakower in dr. Vidmar. Vodja turnirja je bil g. Bogo Pleničar, sodnik pa gosp. Pfeifer. Otvoritvene besede je spregovoril dr. Aljehin v ruskem jeziku. Turnirja kot takega so se udeležili le oetali trije mojstri brez dr. Aljehina. Za določitev vrstnega reda so žrebali. Številko 1 je potegnil Niemcovič, številko 2 dr. Tarta-kower in je bil torej tretji dr. Vidmar. Vsak igralec je imel za vsako potezo 15 sekund časa; znak za potezo je dajal vodja turnirja z zvoncem. Začela sta prvo partijo Niemcovič z belimi figurami proti Tartakowerju, ki je imel črne figure. Napovedovanje potez v slovenskem in nemškem jeziku je prevzel sin dr. Milana Vidmarja g. Milan Vidmar ml. Velemojstra sta se v razmeroma kratkem času razvila in v ostrem boju si je pridobil dr, Tartakovver vedno močnejšo pozicijo. Niemcovič se je končno vdal. Rezultat tega dvoboja je nato obrazložil na kratko velemojster dr, Milan Vidmar v slovenskem in nemškem jeziku. Nato sc je začela partija dr. Tartakowerja z belimi proti dr. Vidmarju s črnimi figurami. Velemojstra sta počasi prešla v uravnovešeno igro s kmeti, ki se je vedno bolj izkristalizirala v absoluten remis. Na ponudbo dr. Tartakowerja je dr. Vidmar remis sprejel, Nato je dr. Vidmar zopet na kratko obrazložil izid partije. Tretja partija je bila dr. Vidmar г belimi figurami proti Niemcoviču kol črnemu. Partija med obema velemojstroma se je razvila v dolgo borbo, med katero sta oba skušala prodreti. Agresivnejši je bil dr. Vidmar, vendar se mu ni posrečilo na noben način razbiti premišljene in defenzivne igre Niemcoviča, Po več ko sto potezah je ponudil dr. Vidmar Niemcoviču remis, ki ga je tudi sprejel. Nato ie pojasnil velemojster dr. Vidmar izid tretje partije. Po končanih partijah so se razdelile nagrade. Nagrado 1000 Din in spominsko diplomo je prejel zmagovalec dr. Tartakower, ki si je priboril VA točke. Spominska diploma je krasno delo na per-gamentu. Na šahovnici, okrašeni s šahovskimi figurami in ljubljanskim zmajem, stoji napis: »Gosnodu dr. Tartakovverju, zmagovalcu na mednarodnem brzopoteznem šahovskem turnirju pred mikrofonom v Ljubljani, dne 30. septembra 1931. Za upravo Radio Ljubljana.« Slede podpisi napovedovalca inž. arh. Pengova, ki je diplomo res umetniško izdelal, tajnika Prosvetne zveze Vinka Zora in vodje turnirja Bogo Pleničarja. Drugo nagrado je dobil dr. Vidmar, ki si je priboril 1 točko in prejel 600 Din. Niemcovič, ki si je priboril pol točke, je dobil zahvalno pismo. Nato je zmagovalec dr. Tartakovver s par besedami v mikrofon v nemškem jeziku povedal tole: Radio Ljubljana je z današnjim brzopotez-nim šahovskim turnirjem pred mikrofonom skušal uvesti v to moderno panogo sodobne tehnike nov način oddajama šahovskih iger, kar se mu je brez dvoma posrečilo. Za ta napredek, ki ga zlasti še dokazuje pravkar zaključeni šahovski turnir na Bledu, ki je bil brez dvoma največji šahovski turnir povojne dobe, moremo mladi Jugoslaviji Iv čestitati,« S tem je bila okrog 3.11 zanimiva prireditev zaključena. Pogajan:a med Španijo in Vatikanom Madrid, 30. septembra, AA. Jutri bo prispel sem iz Ženeve španski zunanji minister Lerroux. Poklicali so ga brzojavno, da vodi pogajanja s pa-peškim nuncijem glede bodočih odnošajev španske države z Vatikanom, ki so se po revoluciji zelo poostrili. Zaradi pomirljivega stališča vatikanskih krogov, je napetost med Španijo in sv. stolico zelo popustila. Španski primas kardinal Pedro Segura, ki je po revoluciji odšel v Francijo, je odstopil. Manifestacija španskih katoličanov Madrid, 30. septembra. AA. Posebna depu-tacija je izročila danes predsedniku parlamenta spomenico z 1,400.000 podpisi, V spomenici se zahteva, naj se konkordat 7 Vatikanom ne ukine prej, dokler se ne uvede czen verouk v šole. Dalje zahteva spomenica od predsednika parlamenta, naj podvzamc ukrepe, da se o tem vprašanju pride z Vatikanom do sporazuma, dalje da se ne uvede ločitev zakona, ter da se dopustijo svetovni katoliški redovi. Zračni rekord: 657'6 km na uro London, 30. sept. A A. Letalski poročnik Stain-fortli je dosegel snoči z vodnim letalom, opremljenim s posebnim Rollsroyce -strojem, nov svetovni hitrostni rekord. Letel je pri Mirili poletih s povprečno hitrostjo 408.8 milj nu uro. Tako je popravil dosedanji svetovni hitrostni rekord 357.7 milj, ki ga je postavil pred dvema letoma letalski poveljnik Orlebar. zu 51 milj. Stainforth je dosegel že 13. septembra povprečno hitrost H79.t5 milj na uro. Tedaj pa mu ga ni. o uradno priznali. Statn-forthova nova povprečna hitrost znitšn <157.0 km nu uro. Stainforthov polet so slikali « posebnim filmskim aparatom. Razvili so ga davi in jav/fi Stainforthu hitrost, ki jo jc dosegel. Stroj razvija 2560 k. s. Stainforth je bil iz vode v zraku v 43 sekundah. S takim strojem ni letel šc nihče, Razceo nemških socialistov Berlin, 30. septembra. AA. Nemška socialistična stranka se bo najbrže v kratkem razcepila. Vodstvo stranke jc namreč izključilo poslanca Rosenfelda in Seydewitza, ker sta se protivila politiki podpiranja Briiningove vlade. Izključena poslanca sta sklicala za prihodnjo nedeljo v Berlinu konfcrenco, kjer bosta ustanovila novo stranko z imenom »Socialistična delavska stranka«. Raznitst cmdfošfcega oariamenta London, 30. septembra. AA. Politični krogi menijo, da bo angleški parlament razpuščen najbrž že prihodnji teden. V tem primeru bodo volitve 28, ali 29. oktobra. Francosko zlato Pariz, 30. septembra. AA. Več potniških letal je danes na letališču Le Bourget iztovorilo 2900 kg zlata, ki so ga letala prinesla iz Amsterdama v francosko prestolnico, V teku današnjega dne bodo z letali pripeljali še 1200 kg zlata, Edison umira Newyork, 30. sept. tg. Stanje Edisona se je zelo poslabšalo in je pričakovati najhujšega. Njegovo stanje se je povsem poslabšalo. Pričakovati jc njegove smrti. Nova ifali'anska kri žarka Trst, 30. septembra, ž. Danes zjutraj je iz ladjedelnice v San Marcu spuščena v morje nova italijanska križarka Luigi Cadorna«. Križarko I > Luigi Cadorna« so začeli graditi v septembru 1930 in ima 5350 ton. Delo volilne^ 3 odbora Belgrad, 30. sept. I. Državni volivni odbor Je danes nadaljeval svojo delo, ki je bilo namenjeno kontroli volivnih mest in mandatov, Danes so bile na vrsti sledeče banovine: Belgrad, dravska, mo-ravska in vardarska banovina. Glede dravske banovine je referiral dr. Sii.iič. Za to banovino je bilo po vrhovnem državnem volivnem odboru sklenjeno, da se dosedanja dva volivna okraja razdeiila na tri, oziroma, da se eden teli volivnih okrajev razdeli na dva. Odbor je zahteval Se nadaljnje podatke iz dravske banovine, ker je še nekaj nad deset občin, ki doslej še niso poslale številčnih podatkov o volivcih. Drobne vesti Split, 30. sept. i. Dubrovačka paroplovitba je naročila v Angliji nov parnik, ki bo ena naših največjih in najlepših ladij na Jadranu. Februarja 1932 bo dograjena. V aprilu bo spuščena v morje, kjer bo vršila reden promet nied Trstom in Kotorom. Ladja bo imela 25.000, krščena bo pa na ime »Kralj Aleksander . Rim, 30. GCptembra. tg. Jutri stop! v veljavo Mtissolini|ev zakon, po katerem so vsi Italijani od 18. leta starosti dalje dolžni, udeleževati se vojaških izobraževalnih tečajev, Letos bo vpoklicanih v to svrho več kot 1,200,000 mladine. Vojaško izobraževanje se bo izvrševalo samo ob nedeljah. Amerika v slikah Raz slava B. Jahčevih del iz Amerike V nedeljo, 27. t. m. je, kakor je poročal že I zadnji »Slovenski list«, otvoril akad. slikar Božidar Jakac umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu. Odprta bo do 20. oktobra. Težnja, prirojena marsikateremu agilnemu mlademu človeku, ki hoče videti čimveč sveta in njegovih čudes, se v Jakcu druži z umetniško težnjo, ki se ji hoče novih občutij, eksotike, novih barv in form, novih spoznanj in problemov. Tako se je njegovo delo zadnje čase, ko ga je vleklo po Evropi, Afriki in Ameriki, nekako strnilo v nekakšno umetnost potopisja ali kako bi temu rekli. Katalog razstave del iz Amerike je s svojimi oddelki — Tja grede Newyork—Niagara— VVashington—Pittsburg Yellowstone Park itd. — Južna Californija—Hollywood—Grand Сапуоп— Nazaj grede — tak, da spominja na naslove iz potopisnih knjig. Jakac, ko je otvoril v nedeljo svojo razstavo, ,ie takšen značaj svoje razstave tudi poudarjal, češ. naj se ta zbirka zapiskov s poti ne meri z najstrožjim merilom, nakar je podal marsikaj geografsko, morfološko, socialno in gospodarsko poučnega o Ameriki in zraven omenjal svoje slike kot ilustracije za svoje trditve. Na prvi pogled zgleda, kakor bi slikarju šlo v glavnem za nekakšno geografijo, ne pa toliko za umetnost, pa to samo tako zgleda. Interesantno je namreč, kaj vse ga je v Ameriki zanimalo. Precej vso je pregledal, rezultat vsega skupaj pa, kakor izjavlja, je ta, da je v Ameriki našel — svojo slovensko domovino, katero se je naučil ceniti šele v osrčju ledenomrzle- ?;a materializma tam preko. Pravi, da ga je odbi-ala trdota, gorostasno brezdušje krajine in ljudi in da ne tožimo, da smo za Ameriko zaostali, kajti ohranili smo si nekaj, česar oni svet nima, to je duša pa srce. In v resnici, slikarjeve oči so videle v Ameriki — ne ogromnih avenij, posejanih z nebotičniki, mašinskih in prometnih čudes, velikomest-nega šundra in barov — nego se zdi, kakor da je hotel s svojo slovensko toploto in poetičnostjo celo v tej mrzli deželi odkrivati le liriko in poezijo. Grebel je za občutji in često odkril romantičen košček narave, ki mu daje razsvetljava poseben čustven, poetičen značaj. Morda je bil to most < megli, skozi katero prodira hladno jutranje solnce, morda pošastno padanje teme na velemesto z njegovimi fantastičnimi obrisi, morda elato večernega solnca v puščavi Canona, neusmiljenost Niagare... Slovenec je celo v Ameriki naravi iztrgal nekaj toplote, bodisi da jo je narava imela ali ne, če ne, pa jo je prizoru suge-riral. Kdo ve, ali se Amerikanci kaj menijo za takšne lirične utrinke? Bržkone je zanje solnce solnce, megla megla in občutje neumnost, kali? Kar se tiče umetnostne plati te razstave, moramo vpoštevati umetnikovo željo, naj se namreč ti potni zapiski, kakor jih je označil, ne jemljo umetnostno prestrogo. Veliko novih formalnih in vsebinskih, stilnih odkritij nam ni pokazala. Ču- 30 let orgfavec Marije Pomagaj Brezje, 29. eept. mili Kdo ga ne pozna? Veakdo, ki poroma na 'Brezje; če ne po imenu gotovo po njegovem dovršenem orglanju in po njegovem silnem baritonu kateremu komaj kljubujejo mogočne siene brez-janskega svetišča. 30-1 et že poje gosp. Bole pri Maril Pomagaj na Brezjah v njeno čast in slavo; on in njegov zbor sta v veliki meri pripomogla do slovesa, ki ga uživa danes največja slovenska božja pot. Skoro že 40 let je organlsl, dasl je šele pred tremi leti videl Abrahama. Ko4 14—15 leten defko je orgljal v domači farni cerkvi v Avberu pri Sežani, dokler se ni prišel šolat v Ljubljano, kjer je postal eden najboljših Foersterjevih učencev, tako, da mu je Foerster prepustil še celo poduk petja na gimnaziji, poleg tega, da ga je naš jubilant nadomestoval pri najsTovesnejših mašah, kar je Foerster redkokdaj komu dopustil. Po temeljili izobrazbi je pred 30 leti nastopil g. Bole službo organista in pevovodja na Brezjah. Izkazal se je kot odličen pevovodja in še odličnejši orglavec. kot tak je pravi mojster tako, da ga priznani glasbeniki in skladatelji upravičeno upoštevajo. Žal, da ni nadaljeval e svojim drlom kot skladatelj. Vzrok gotovo tiči v preobilici družinskih poslov. Kljub temu pa je dobil mnogo pohvalnih in pri-znalnih pisem od raznih avtoritet iz našega glasbenega sveta. Glasbeniki, solisti in operni pevci se radi zglasijo pri njem na koru. S svojim možatim nastopom si je pridobil splošne simpatije skoro po vsej Gorenjski In tudi mi mu kličemo: še na mnoga leta — v čast in slavo božjo! — Pok. Zopet 28 delavcev na cesti Vrhnika, 29. sept. Josip I/enarSIč je zopet odpustil iz svoje par-ketarne v Verdu pri Vrhniki 28 delavcev. Kako se bo naš delavec preživil čez zimo? do vito pa je izb rušil Jakac svojo pastelno tehniko v dovršenost in naravnost virtuoznoet, s katero igraje rešuje najbolj težke tehnične probleme. Skoro človek ne bi verjel, da je mogoče s pastelom doseči tolikšne barvne in občutenjske finese na tonastem papirju 1 In koliko risarskega in slikarskega znanja je v tem delu I Za Jakca ni perspek-tivičnih, barvnih, svetlobnih težkoč, on slika v temi, ob sveči, od spodaj gor, od zgoraj dol, zanj ni predmetnih težkoč. Umetniško je često zelo blizu romantiki in njenemu občutevanju, romantiki, ki je dosegla v tem oziru v impresionistični fazi svojega razvoja višek rafiniranosti. Včasih barvno malo pretirava naturo, tupatam pa najdeš strogo plastično, objektivno-predmetno slikano krajino v lepem arhitektonskem ravnovesju, golo, brez posebne občutenjske vrednosti, kar bi se bližalo novi stvarnosti. Včasih mu gre zgolj za svetlobno občutje, včasih za pikantni barvni akord, za pravljično fantastiko, toplo občutje, ki jo daje solnčna protiluč z refleksom v vodi, včasih le za »zapisekc česa predmetno interesantnega in zanimivega — včasih pa je videti, da je umetnik imel čas, se poglobil in študiral in ustvaril oblikovno in barvno ter kompozicionalno dograjeno stvar. Tako je pač na potu. Za ta ali oni okus je na razstavi nekaj preveč materiala (210 deli) Preveč form. preveč barv, občutij, eno se z drugim skoro pobija. Pastelni ton je temu ali onemu preveč sentimentalen in mehkužen — toda na poti je z oljem težko. Ta ali oni se je bolj navdušil za črnobele ali rjave risbe s kredo radi tega — tudi podpisanemu bolj impo-nirajo. Jakčev avtoportret iz \Vashlngtona, edina oljnata slika na razstavi nekako preseneti s svojim jarkim, naravnost na Ribero ali barok spomi-njajočim, izključnim chiarocurom. Domači motivi — v razstavo so uvrščeni v intimen kotiček z:tse — so topli in študirani, vtis napravijo kakor klic: »Vidiš, doma je pa vse drugače toplo!« Med portreti in portretnimi študijami so dobre risbe 184, 185, 187, 192, ki kažejo Jakčev talent kot por-tretista. Zaenkrat, pravi Jakac, ga potovanje ne mika več. Pridobil si je na teh potovanjih gotovo obilo bogatih in dragocenih življenjskih in umetniških izkušenj in bo to njemu in naši umetnosti v korist. Morda se sedaj zanj prične mirno in smotre-no umetniško delo, delo, ki ne uo več toliko veljalo romantičnim motivom in lirskim občutjem kakor temu, da nam bo za življenje kaj tehtnega povedalo v tej krizi nazorov, poti in zmešnjav našega raz,bitega časa. Dosedanje umetniško delo in Jakčeve nabrane življenjske izkušnje so nam za to porok. Hoteli bi danes nazaj nekaj starega »kaj«, interesantni »kako« ima čedalje manj smisla. In vendar je v tej razstavi v celoti izražena lepa in za nas tolažilna misel: Tam preko nismo ničesar izgubili, tam ne bomo našli srca in duše, tega imamo sami več! Zato smo ji od srca hvaležni■ V. Jubilej nadškofa dr. Šariča Sarajevo, 27. sept. Sarajevska hrvatska kulturna društva in katoliške organizacije so na posebno slovesen način praznovale jubilej vrhbosanskega nadškofa dr. Sariča. Snoči, na predvečer slovesnosti, se je po sarajevskih ulicah razvil veličasten sprevod, ki so se ga udeležila kulturna društva, katoliško prebivalstvo, katoliški šolarji in dijaki ter duhovščina. Ta sprevod je najbolj živa slika, kako popularen je jubilant v hrvatskem svetu. Hrvatska godba je šla pred sprevodom, okrog godbe je bilo 60 bakelj, za njo pa nad 500 gorečih lampijončkov. Na dvorišču nadškofije je godba zaigrala himno hrvatskega društva »Nanredak«, hrvatsko pevsko društvo »Trebevič« pa je zapelo čestitko jubilantu. Nato je nadškofa pozdravil predsednik ■ Napredka« župnik Novega Sarajeva, g. Ante Alaunovič ter ga zagotovil hvaležnosti in udanosti vse Bosne in Hercegovine ter vseh Hrvatov. Za njim je govoril predsednik hrvatskega kluba dr. Josip Klegar v imenu hrvatskih društev, vseh sarajevskih Hrvatov, kakor tudi v imenu stotisočev Hrvatov, ki danes ne morejo prisostvovati tej slavnosti. Za pozdrave se je zahvalil jubilant nadškof dr. Šarić г ognjevitimi besedami, v katerih je navzoče navduševal za katoliško vero, katoliško cerkev, svetega očeta in za zvestobo Hrvatstvu. Zaključil je s starohrvatskim pozdravom: »Bog i Hrvati!« Vse govore je množica spremljala z burnimi ovaciiami iubilantu. Nato so pevci zapeli dve pesmi, godba pa je zaigrala koračnico »Zriniski«. Zastopnike društev je nadškof povabil na čajanko, množice pa so se navdušene razšle. Danes zjutraj je započela slovesnosti zopet godba s podoknico. Ob pol 10. je jubilant pel slovesno sv. mašo ob številni asistenci. Slovesno pridigo ie imel kanonik Nedič. Po sv. maši so se zastopniki drušiev šli k jubilantu poklonit. Banketa ee je udeležilo nad 60 uglednih zastopnikov Na ta način je Sarajevo najboljše pokazalo, kako ceni narodno kulturno delo svojega nadškofa. Zasačen oozigTftec Starodavna lipa zgorela. Št. Peter pri Novem mestu, 29. sept. Pri Kukmanu na Lešnici bi imeli v nedeljo večer skoro pogorišče, ko bi ne bila gospodinja j še pravočasno opazila in preprečila požara. Okrog i pol 9. zvečer je opazila zunaj hiše sumljivo jiostavo, 1 postala je na to po/orna, šla ven in že je zagledala. da je zlobna roka zanetila hišo. ki je krita s slamo, i Prisotnosti duha se je zahvaliti, da so pravočasno j ogenj pogasili in razkrinkali tudi požigalca, ki je baje vedno živel v neprijateljskih otlnošajih z družino. le že v rokah pravice. Ko je v ponedeljek pripeljal posestnik Vavpič iz Pahe domov v sodu grozdje, da bi ga sprešal (stisnil), mu je pomagala tudi njegova žena. Pri tem pa je ravnala tako nerodno, da je po nesreči prišla noga pod sod. Z žalostjo so ugotovili, da si je nogo zlomila. V torek jo je mož odpeljal v žensko bolnišnico v Novo mesto. Skoro povsod opazimo pri naših podeželskih cerkvicah ali vsaj v njihovi neposredni bližini mogočne starodavne lipe, ki imajo ponavadi isto zgodovino, ko cerkev sama. Tako tudi v Mačkovcu, podružni cerkvi sv. Janeza Krstnika. Do zadnjega tedna je kljubovala kljub svoji starosti vsem viharjem, čeprav je bila v sredini votla. In ravno to priliko so uporabili pastirji. V njeni votlini so zakurili ogenj, da bi se greli, ker je ravno tisto jutro nastopil občuten mra/. 'in tako so neprevidni pastirji zakrivili, da je starodavna, zgodovinska lipa — pravijo, da je bila več stoletij stara — zgorela. £n dan izžMjenjaŠpdice 5. Popoldne Vesela potlej na livado gre Špelica tja s hčerko mlado. Vse delo njeno je končano, perilo snažno ie oprano. Kot sneg se v solncii /e belilo — To je storilo Albus milo. Varčne gospodinje že davno vedo, da ie iz najbolišdi surovin pridelano Albus milo zelo izdatno in da ga ie za veliko pranje veliko mani potreba kot drugih takozvamh poceni mu, ki pohajajo iz neznanih virov. Ako ne kupujete sami, temveč pošiljate nakupovat svojega nastavljenca, potem mu ne pozabiti za-bičiti, da nai ne spreime drugega mila razen pristnega Uspeh misijonske razstave v Kranju Kranj, 29. sept. V. nedeljo, 27. in ponedeljek 28. I. m. so je vršila v dvorani Ljudskega doma prav zanimivo zasnovana misijonska razstava, ki je brez vsake večje reklame sijajno uspela. Razstavo je priredila Misijonska zveza v Ljubljani skupno z očeti jezuiti, lazaristi in Klaverjevo družbo. Misijonska zveza, ki sama iina precej razstavnih predmetov, je skupno z obema redovoma in Klaverjevo družbo zbrala obsežen razstavni inventar, ki je bil j>oelan iz Indije, Kitajske in Afrike ter plastično jx>nazoruje življenje teh pokrajin. S to razstavno zbirko so razetavljalci prvič stopili pred javnost na Brezjah, kjer se je razstava vršila nedavno. Sedaj so se mudili dva dni v Kranju 12. in 13. oktobra bodo razstavili na Jesenicah, 17. in 18. oktobra pa v Škof ji I/oki. Polog namena, da [n>kaže inoč in razvoj kalo ličanstva na zemlji t it da opozori vse obiskovalce na vztrajno delo naših milijonarjev ima označena misijonska razstava zlasti odličen in j)odčrtanja vreden etnološki in etnografski značaj, kar posebno koristi šolski mladini in inteligenci. Ožji jmiiiipii razstave pa je, da se z intenzivnim delom in zbiranjem niaterijala jiolngoma pripravi podlaga za ustanovitev prepotrcbn« ga misijonskega muzeja, kakršne že imajo drugi narodi. Reči se mora, da je bila razstava v Kranju prav obilno obiskana, od slrani preprostega ljudstva, inteligence in od ljudsko-šolske ter gimnazijske mladine. Mnogim je bilo žal, da «o prepozno zvedeli za razstavo, ki je splošno ugajala. Prav bi bilo. Če se ob priliki vsaj za en dan jKinovi in da se ljudstvo zadostno obvesti. Naš slovenski Lisieux Karmel na Selil V svoji zbirki »Nebeške rože* je g. kanonik Alojzij Stroj pravkar izdal obširnejši življenjepis Male Cvetke, katere smrtni dan obhajamo 30. sept. j Njen god pa praznuje sv. Cerkev 3. oktobra. Nova knjižica, ki jo častilci sv. Male Terezije pozdravljamo z največjim veseljem in zanimanjem, je naslovljena »Sve a Terezija Deteta Joiusa, — Cudo-delka naših dni«. Vezana stane 20 Dni, nevezana 15 Din brez poštnine. Dobi se pri Upravi Nebeških rož, Ljubljana, Komenskega 12. in v Karinelu na 84I11. Doslej smo poznali samo dr. Valavčevn knjižico Mala Cvetka. Cudndelka naših dni pa nudi jasen upogled v življenje Male svetnice, ki prekipeva božje in bratske ljubrzni. Slika nam njenega otroško-junaškega duha, in nas vabi na Trveilkino malo pot. po kateri ji lahko sledimo vsi, brez-izjemno. Vzemi in beri! — Knjižica ti bo zvesta prijateljica in vodnica. K bližnjemu prazniku Male svetnice par misli, ki 90 povzete po novi knjižici. V poglavju »Naš slovenski Lizje« čitam: Sveta Terezija Deteta Jezusa je tudi med Slovenci zelo priljubljena. To izpričuje številna udeležba pri slovesnostih v — čast Mali Cvetki, — širjenje njenih kipov in slik, in lepo število slovenskega Terezikinega slovstva, pesmic in sk'adb. I Vsi tekmujemo, da bi Malo Cvrtko razveselili. V zadnji bolezni je rekla rodni sestri Pavlini: »Kako vesela bom v nebesih, če sestavite zame kako ljub- Borovnišha vlomilca prijeta Ljubljana, 30. septembra. Danes smo poročali o velikem vlomu, ki je bil izvršen na Bregu pri Borovnici in pri katerem so vlomilci odnesli bogat plen iz trgovine Srečka Kobija v skupni vrednosti 30.000 Din. Še prej, ju-e-den so v Borovnici brali v časopisih poročilo o vlo-I mu. pa je bil ta vlom pojasnjen in obenem je bil I rešen tudi del velikega plena. To je zasluga borovniškega orožništva, ki je vlomilcem prišlo na pravo sled, obenem pa tudi kriminalnega oddelka ljubljanske policije, ki je še istega večera, ko je bil o vlomu obveščen, aretiral v Ljubljani dva vlomilca, za katera je sedaj že dokazano, da sta vlom v rcsnici tudi izvršila. Orož-ništvo je namreč včeraj obvestilo ljubljansko policijo in opisalo dva potepuha, ki da sta najbrž identična s potepuhoma 23letnim Antonom Ca-deiem in 24 letnim Josipom C e n t o. Ljubljanska policija je že pričakovala ob prihodu večernega notranjskega vlaka oba potepuha. A potepuha sta zavohala nevarnost in sta hotela na Viču poskakati z vlaka. To se je res posrečilo Centi, med tem. ko je sprevodnik zadržal Čadeža. Na ljubljanskem kolodvoru je bil Čadež aretiran, i Priznal je kmalu svojo udeležbo pri vlomu, zlasti, 1 ker so pri njem našli še nekaj ukradenega blaga. , O blagajni, o kateri je mislil, da se nahaja v I njej bogve koliko denarja, pa je povedal, da sta jo razbila s Cento in jiobrala iz nje ves drobiž, blagajno samo pa zagnala v vodo Čmlež je tudi povedal kje se dobi zvečer s Cento, in sicer v nekem vinskem lokalu blizu Sv. Petra ceste. Policija j« šla na prežo in je Cento ob 7 zvečer res aretirala že na Sv. Petra cesti sami. Centa in ftadež. ki sta kmalu priznala ves vlom, sla že pred mesecem dni I izvršila na Rakeku vlom v Mlakarjevo gostilno. Bila pa sla aretirana in oddana v sodne zapore v to j>esinico. Mislim, da svetnike veseli, če jih častimo, zakaj proslava svetnikov je če*čenje dobrega Roga « — Kako vrsela mora biti ljubke kapelice, ki so jo njeni vdani častilci zgradili v Karinelu na Selu, — če pravi, da bo že skromne pesmice tako vesela? — — — Vsak kamenček je mozaik naše hvaležnosti za prejete rože Male Ču-dodelke. Kdo nnšteje milosti, ki jih v Tereziklnem svetišču dannadan prejemamo? Zavedajoč se svoje obljube: »V nebesih izprosim niniigo milosti njim, ki so mi kaj dobrega storili,« — se Terezika v svojem selskem svetišču prav |)osebno oddolži vsem. ki jo na ta način razveseljujejo. Predvsem dobrotnikom kapelice, katerih imena je z zlatom zapisala v knjigo življenja. V slovenskem Lizjeju Terezika posebno rada pomaga, ker je na Selu doma. Tam žive njene redovne sosestre, ki imajo isto svelo pravilo, kateremu je sledila sama. Iste molitve kakor v Lizjeju, se dannadan dvigajo v višave tudi v edinem slovenskem Karinelu. Isto življenje, isti poklic, iste žrtve za rešenje neumrjočih duš. Molitev Terezikinih redovnih sester se združuje z našimi nameni in vročimi prošnjami. Kapelica na Selu je in ostane Terezikino nuj-ljul)še svetišče na slovenskih tleh. — njena radio-postaja, ki sprejema vse naše prošnje in želje in nam v odgovor pošilja zaželenih rož. Cerknici. Tam pa sta v noči na 4. seplember prebila steno in ušla. Vlom pri Kobiju je zasnoval Centa, ki je v bližini Borovnice doma. Sedaj sta oba nevarna vlomilca na varnem in policija še preiskuje njune grehe. Eno izmed mnogoštevilnih podjetij Kare Hag. Zakaj brez kofeina! Navadna kava vsebuje 1—2% kofeina, rastlinskega strupa, ki lahko pri mnogih ljudeh povzroči težkoč« srca, povišanje krvnega tlaka, m»tcnje spanja, razdraženje živccv ali ledvic. Zaradi koieina naj bi otroci sploh ne pili kave. Koiein je vzrok, da mora zdravnik takorekoč dnevno zabranjevati navadno kavo. Venomer bolj potrebna je postala prava kava, ki ji jc odvzet koiein. Kava Hag jc prava najplemenilcjša zrnata kava, ali brez kofeina, ter popolnoma neškodljiva, tako zdravim, kakor tudi bolnim. Celo deca sme brez pomisleka piti mleko s kavo Hag. Najnovejša raziskovanja so pokazala, da mleko, začinjeno s kavo Hag, ni samo tečnejše, ampak tudi najlažje prebavljivo. Kava Hag je vseskozi kvalitetna, le najboljše vrste kav* tvorijo njeno meianico- Izdatnost ji jc neoporečna. Posebna organizacija pa skrbi, da kave Ha g dobite vedno svežo v vsaki dobri trgovini a živili, Servlra se na željo tudi v hotelu in kavarni. Brezplačen vzorec prejmete — ako pošljete izrezek tega oglasa in 1 Din za odpremne stroške — od Kave Hag d. d., Tomašičeva ul. 4, Zatfreh. Ljubljana Stari čevljarski most zopet stoji Ljubljana, 30. sept. Komaj 8 delavnih dni so rabili ob stari brvi za bolnišnico, da so postavili železno konstrukcijo starega čevljarskega mostu. Zanimivo pri vsem delu je to, da jim je delalo veC priglavic postavljanje odra, ki naj bi nosil ogromne železne sestavne dele. Začela so potem, ko je bil postavljen oder sestavljati dele na sredi, ter privijali del na del proti obema bregovoma. Ce pomislimo, da je nosilna konstrukcija sestavljena in 154 težkih ogromnih kosov, se bomo čudili, kako je moglo to delo tako hitro izpod rok. Kdor je pa videl, kako so si znali pomagati, bo pa tudi razumel zakaj stoji nosilno ogrodje že v 8 dneh. Na obeh zunanjih straneh odra. ki je bil postavljen na globoko zabite pilote, so postavili namreč tračnico, lako Je natiai na odru Širok lir, med katerim so lahko zaceli pojavljati ogrodje mostu. Na ta tir so postaviti na kolescih lesen žerjav, s pomočjo katerega so prevažali sestavne dele z brega natančno do mesta, kamor je bilo treba položiti Ježki železni kos Pri tem delu ni manjkalo gledalcev, zvedavo pa so skakal® po odru in po obrežju tudi velikanske podgane, ki so prihajale na oglede iz bližnjega kanala. Te podgane so naravnost imenitne To eo pasma zase. So namreč tako velike, kakor znani morski prašički. „ кллпп Nosilna konstrukcija mostu tehta okrog оОЛШ kilogramov in sedaj barvajo tiste dele, do katerih kasneje ne bodo mogli več priti s čopičem. Ves sestavljeni most sloni sedaj samo še na odru m "lavno delo je sedaj okrog temeljev, v katere bodo v kratkem zabetonirall po troje močnih železnih ležajev na vsaki strani. Sedaj pritrjajo tudi ze ograjo in ko bo narejeno še cestišče, bo most že odprt. Kaj bo danes Drama: Pritličje in prvo nadstropjem Red C. Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava. Jioiuo k I a ž ho imata danes lekarni: dr. 1 lccoli, Dunajska cesta ti. in mr. lžakarčič. Sv. .lakoba lig J. IZPOD CENE si nabavite zimsko mariufakturo. osobitobla.o /.a žensko plašče od Din 45— naprej. Razprodaja manufakturne veletrgovine .I0S. RAVNIKAR, LJUBLJANA Miklošičeva cesta št. 7 0 Na prazuik »v. Male Terezike bo v Kar-melski cerkvi na Selu pri Ljubljani: 2. oktobra ob 16 govor, blagoslovljenje rož in pete litanije z blagoslovom. — 3. oktobra, v soboto: ob zjutraj tiha »v. mašn, ob polti slovesna sv. masa. nato več tihih sv. maš. Ob 10 govor, blagoslovljene rož sv. Male Terezije, in pete litanije z blagoslovom. — Pridite, mala Čudodelka bo zelo radodarna! Rože zaželjene, so že razcvetene!... Pridite ponje! © Dobrodelna akcija za brezposelne in dnino siromake. Danes, v četrtek, ob prtih popoldne bo prvo posvetovanje o tem v Akademskem domu i Miklošičeva cesta). Povabljeni so zastopniki kat. dobrodelnih društev v Ljubljani: karitativne zve-Ue. Vincencijevih in Elizabetnlh konferenc ter zastopniki vseh župnijskih odborov K A ljubljanskih. Povabljen in dobrodošel pa je tudi vsak. kdor se za to akcijo zanima in je voljan pri njej sodelovati. Vabi škofijski odbor KA v Ljubljani. 0 Nočno fpšcenje v stolnici nocoj od 9 dalje. Molili bomo 1". molitveno uro. Prosimo polnošte- vililo! .. ..... _ 0 Ceškoslovcnska Obcc Ljubljana. Iradici-onelno .VSclavskč posvicenL (žegnanje) se vrši v soboto, dne 3. oktobra ob 20. v veliki dvorani Kazine. — Ples. — Oostje dobrodošli, posebnih vabil ni treba. 0 Mladi sloven-ki violinist Karlo Rupel kon-certira prvič v letošnji sezoni v ponedeljek 5. oktobra v Unionski dvorani. Violinist Rupel je izšel z izvrstne Slaisove šolo na našem drž. kon-servatoriju. kjer je diplomiral koncem šolskega leta 1927-28. Za tem je bil enrr leto v Šoli svetov-noznanega violinskega pedagoga prof. Sevčika v Pisku na ČehoelovaSkem in bil eden njegovih najboljših in tudi najljubših gojencev. Iz Piska jo odšel v Pariz, kjer je bival dve polni sezoni, se še nadalje izobraževal in študiral pri najznamenitejših mojstrih svoje koncertne programe. Sadove svojega večletnega intenzivnega študija in igranja nam bo pokazal na koncertu v pondeljek v Unionski dvorani. Sedeže dobite v Matični knjigarni. 0 Prvi simfonični konrert letošnje sezone bo v petek, dne 9. oktobra, v Unionski dvorani. Koncert dirigira L. M. Škerjanc, priredi ga pa Uprava KLOBUKE narodnega gledališča s svojim opernim orkestrom. Pri koncertu sodelujejo: pianist Noč, orkestralno društvo Glasbene Matice in orkester dri. konser-vatorija v Ljubljani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni po običajnih cenah. © Policija proti draginji inesa. Ko smo pričeli svojo akcijo proti pretirani draginji mesa na ljubljanskem trgu, smo tudi opozorili mestno občino in policijo na njuno dolžnost, da nadzorujeta mesarje, v koliko se ravnajo po zakonu o pobijanju draginje živilom. Mestna občina in i>olicija sta sedaj pričeli svojo dolžnost izpolnjevati. Policija je zadnje dni zahtevala od uradnega živinozdravnika, ki nadzoruje prodajo mesa na trgu, točnih podatkov in sklenila, da tudi sama iniciativno poseže vmes. Danes so detektivi na trgu pregledovali ves položaj in so se zlasti zanimali za cene svinjskemu in kožtrunovemu mesu. Ugotovili so 12 sluč,ijev pretirano dragega mesa in vseh 12 mesarjev ovadili. Policija namerava izročiti ovadenee državnemu pravd« ižtvu in je zelo verjetno, da doživimo v Ljubljani velik proces zaradi predragega mesa. jesenske novosti v raznih najnovejših barvah in oblikah, ter razne športne čepice v lepi izbiri dobite v specijalni trgovini klobukov Mirko Bogataj, Ljubljana, Stari trg št. 14 Cene n /. io Solidna postrežba Sprejemajo so popravila ' 0 Včerajšnji živilski trg je bil izredno slab. Ni bilo niti pravega dovoza, niti pravega zanimanja med gospodinjami. Slab dan, zadnji v mesecu, je brez dvoma vplival na kupčijo. Opazilo se je zlasti, da je na trgu kmalu zmanjkalo krompirja, ki se je bil prodajal po 1.25 Din kg na drobno. Krompirja ic bilo vsega skupaj komaj kakih 2"1 košar. Na sv. Petra nasipu je bilo postavljenih 10 voz krompirja in 3 voze zelja. Na debelo so prodajali krompir po 1—1.25 Din kg, dočim drži zelje ceno 0.50—1 Din kg. Zelo malo je bilo na trg princ-šenih gob, ki so se prodajale zato po 4 Din merica. Nekoliko več je bilo jabolk, hrušk, grozdja in drugega sadja, katero pa drži ceno. Lc grozdje, se zdi, kaže nekoliko tendence navzgor; prodajajo ga od 4 do 6 Din kg. Jabolka so po 3 Din, izbrane sorte so za 1 Din dražje. Vendar zimskih jabolk, ki bi čakala v shrambah, ni še na trg. Hruške vodenke so po 3—3.50 Din kg, tepke po 1.50 Din kg. Zelo slabo je bil trg založen s perutnino, pač pa je bilo jajc dovolj. Jajca so v ceni zdaj zelo različna. Dobe se tudi par po 1.75 Din, boliša, debelejša jajca pa so bila po 150 Din komad. Neki moški 12 okolice je v znamenju predstoječe zimske sezone prinesel na trg obilico ustrojenih ovčjih kož za podlogo suknjičem. Cena kožam je bila od 45—60 Din ena. 0 Nalmvl.ialna zadruga dri. uslužbencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5 opozarja svoje Mane, da bo prfskrbela letos jabolka in krompir samo tistim, ki se bodo za lo priglasili v zadružni prodajalni. Obenem opozarja zadruga, du hoče ob zadostnem številu priglašencev uvesti dobavo svežega mesa članom po nižjih cenah kakor so na trgu. Prijave sprejema zadružna prodajalnn, kjer se dobe tudi podrobnejše informacije. 0 Lurkmauova hi*a je podrta. Šole sedaj, ko so odpadli zadnji pritlični zidovi Luckmanove hiše, moremo presoditi koliko bo pridobilo Gradišče z novo odprto zvezo na Kongresni trg. Upamo, da bo v kratkem tudi izginil, oziroma se vsaj pomaknil nekoliko notri velikanski plot, ki sedaj že tako zožuje že itak ozko ulico. Upamo tudi. da bodo prihodnje leto podvojili tramvajski tir. s čemer bodo odpadli svetlobni signali in počasna vožnja tramvajskih vozov po zvitih tračnicah. 0 Kontrola nad peki. Mestno tržno nadzorstvo je te dni pregledovalo ljubljanske pekarne zaradi čistote. Pregled je ugotovil se dokaj zadovoljivo stanje v ljubljanskih pekarnah, dasi bi bilo želeli ie marsikjo temeljitih sprememb. Po večini ве peki tudi ne drže sklepn, da ne bi dajali strankam več papirja za zavijanje kruha. Ta sklep pekov je bil resnično zelo nehigijrnski. Na drugi strani pa je treba priznati, da gre sedaj pekovskim mojstrom precej trda, kar so povzročili novi predpisi o cenah moki in kruhu, ki niso pre- FotoamaterSi! Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski hnitgarni V Ljubljani Zahtevajte ceniki Učite se pravilno kopati na zraku in sotneu t. j. nadrgnite dobro svoio telo pred solnčenjein tedai. ko 10 telo sulio, z NIVEA (ЖШ NI VE A- ULJE (olje za kozo in masažo) otiejm vtioiiu.io oilin -vint: vr t« ho-Ihv u mictira /a nciro k" o, oliojo zmanjšuje nevarnost sntnfliirioe. ohnio П' "imiuje polt tudi i'v olilnfiiieni nobn. N ven orame Vas hladi nrl vročini Nlvea oljo Va« varuje ah slabem vremenu mrazu in s leni prohlnjenja. Nivea-crcme l)in do22'-. Nlv. a-oljo Din 03--1'ro.zv« ja : Juirnsl. P. H101E K S DO K K & (JO.. 1. «. i . МАКШО <. OrrsorfIfevu ulica št. 24. računani na Slovenijo, temveč na druge žita bogatejše pokrajino države. Ni dobro, če je kruh predrag, pa zopet ni dobro, če obrtniki no zaslužijo pri svojih izdelkih prav nič. Zato bi bilo najbolj pravično, ako bi se predpisana cena moki za peko v naših krajih nekoliko znižala, tako, da konzument ne bi bil udarjen, pa tudi peki ne bi preveč trpeli. 0 Pouk v čelu. Gospa Hilda Lobć-Folger, absolventka dunajsko glasbene akademije, bo poučevala čelo privatno ali v Glasbeni Matici in na kon-servatoriju, če se priglasi kaj učencev zanjo. Gospa je nekdanja učenka prof. Griimera, priznana umetnica, ki je nastopila z velikim uspehom na mnogih koncertih v inozemstvu in dvakrat v Ljubljani v znanem Brandl-triu. Prijave sprejema od 13—15, Blehveisova cesta 3, III. Dr. Mira Fink specijalistka za ženske bolezni in porodništvo ordinira šolaj od 9.—11. dopoldne in od 2.—5. ure popoldne Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 1. oktobra: PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE. Red C. Petek, 2. oktobra: Zaprto. * Četrta dramska premijera bo v nedeljo 4. okt. Vprizoriia se bo Ilirschfeldova veseloigra v treh dejanjih Takšna je prava«, ki bo je igrala v zadnjih sezonah po vseh večjih odrih na kontinentu. Režijo ima prof. Šest. Predstava io izven abonmaja. Olvoritec operne sezone se je morala za nekaj dni odložiti, ker vsa preureditvena dela ta teden še niso gotova. Operna sezona bo začela prav gotovo sredi prihodnjega tedna. Takoj prve dni bodo poleg simfoničnega koncerta opernega orkestra, ki bo 9. oktobra, tri premijere: opera »Lucerna , delo znamenitega češkoslovaškega skladatelja Vlleslava Novaka, dalje Damski tekač«, moderno francosko delo skladatelja Delanoya, in Kurt Weilova eno-dejaneka opera Car se fotografira . Prva operetna noviteta letošnje sezono i>a bo : Viktorija in njen huzar . Za tem pridejo na vrsto tri Ostrčeve eno-dejanske opero: Konjovičeva Koštana«: Itd. Natančni datum prve premijere in otvoritvene predstave javimo. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča: Algermissen K. Dr.: Da< soziale Kćinigtuni Chris i, 170 strani, nevezano Dih 55. Chriiiti Koniss a«, Neuti Gelegenheilspredigten und Standesaneprachen von verechiedenen V črtastem. 72 strani, ve?ano Din 41.50. Esser F. X.: Das Hochhild eehten Meuschtums, Umfaasende Anleitung zur Selbstrrziehung und Tugendtl.bung. I. I m Vorhof: 1. B3ndchen, Sinn und Ziel der Selbsterziehung, 110 strani, nevezano Din 30.—. Faustmann K. Prof.: ChristkSnigsfost, Sechs Vortriigc nach den Gedanken der Christk'inigs-БпгукИка Piu.s XI. 87 strani, nevezano Din 13. Kreuter M. Dr.: N'eue Perikopen, homlletiech dargestellt. 55 strani, nevezano Din 22.50. Miider R.: Es lebe Jesus der Kiinig. 166 strani, nevezano Din 38. Renkel A. P.: Das Horliieitemuhl. Kurzo Koin-munionpredigten im Ansehluss an das sonnlilgliche Kommuniongebet der Kirche, 207 strani, vezano Din 67. Schnettler K.: Christus und die Riitsel des Lc-bens. Ein Predigtenkreis durcli das Kirchenjalir. 258 strani, nevezano Din 82. Schumacher W.: Christus, Unser Kiinig. Zeit-gemiisso Gedanken iiber das KOnlgtum Christi. 62 strani, nevezano Din 30. Wibbelt A. Dr.: Frohe Botscliaft. I. Band: IIo-ml!Franz-Josek vodo sijajne uspehe. — 3>Frnnz-Josef< Rrenčioa se dobiva v lekarnah, droger'jah in špecerijskih trgovinah. TRBOVLJE — Za napoved zgradarine, katero mora tekom oktobra napovedati vsak hišni posestnik, se tlobe tiskovine v obeh občinskih uradih v Trbovljah in Hrastniku no en dinar za komad □ Na glavni kolodvor k sprejemu češkoslovaških vojnih dobrovoljcev poziva jutri v petek ob 13.45 svoje članstvo Narodna odbrana in Jugoslovanska matica, □ Mariborčani na pravniikem kongresu v Skoplju. Omenjenega kongresa, ki bo v dneh 4., 5. in 6. oktobra v Skop ju, se udeležijo iz Maribora; dr. Grmovšek, dr. Jan, dr. Kovča, dr. Lešnik, dr. Peitler, dr. Senjor in sodni pripravnik Ašič. □ Angleški tečaji. Vpisovanje v I. in II. tečaj angleškega krožka bo v četrtek 1. t. m. ob pol 7 do pol 8 zvečer v realni gimnaziji, pritličje levo, v konverzacijski tečaj pa v petek 2. t. m. od 6 do 7 zvečer v Vesni, □ Gluhonemega reveža je zalotil stražnik včeraj na cesti, ko je taval okrog brez cilja, ves raztrgan in lačen. Spravil ga je na policijo, kjer so mu zaenkrat dali brezplačno prenočišče v svojem hotelu, dokler ne ugotovc, od kod je priblodil v mesto. To bo pa le težko, ker sc ni mogoče z njim sporazumeti, domovinske občine so pa tudi tako pametne, da se ne potegujejo za take reveže. Dalje je policija aretirnla še tri dekleta radi prepovedane ljubezni. Po prestani policijski kazni jih bodo izgnali. □ Iz avtomobila je sunil neznani potepin trgovcu Alojziju I ahu zimsko suknjo. Avto je trgovec pustil pred svojim stanovanjem in to priliko je porabil uzmovič, da si je oskrbel za zimo toplo oblačilo. □ Štefan Falež taii. Včeraj se je pričelo zasliševanje Štefana Faleža; umor Heričeve in vlom v Pragerskcin priznava, ostalo vse zanika. Priznal da je prvotno radi tega, da ga »pustijo orožniki pri miru«. □ Vložitev prijav za zgradarino. Prijave za , odmero zgradarine za leto 1932 ae morajo vložiti v roku od 1. dj 31. oktobra t, 1. V prijavo je \pisati letno svoto kosmate najemnine po etanju v septembru 1931, to je dvanajsikratno najemnino meseca septembra 1931. Za zgradbe po vaseh, zunaj mestnih in trških okolišev, ki niso oproščene davka po čl. 32 in sc ne dajejo v najem in ki služijo izključno za stanovanje poljedelcem in malim obrtnikom, ni vlagati prijav. Za zgradbe, ki so prejele v letu 1931 nove hišne številke, je treba vpisati tudi etaro hišno številko. Kdor ne vloži prijave v gori navedenem roku, plača kot kazen 3?» osnovnega davka, a če prijave ne predloži v 8 dneh niti na pismen poz v, pa 10% tega davka. Obrazci prijav sc dobe pri pristojnem občinskem uradu ali pri davčni upravi za ceno 1 Din. Vse j drugo je razvidno iz razglasa, ki je razg ašen pri vsakem občinskem uradu in pri davčni upravi. □ Mali trg v Mariboru. Lepo vreme in žalostni datum zadnjega v mesecu sta precej slabo vplivala na dovoz. Kmetje izrabijo tedaj čas za ! delo na polju, poleg tega pa tudi dobro vedo, da ei zadnjega le malokdo lahko privošči kaj izdatnej- 1 šega. Pripeljali so 13 voz krompirja, 3 voze zelja, i 7 vreč čebule po 3—5 Din za kg, 10 voz raznega sadja: slive po 3—5, jabolka 3—4, hruške 3—5, breskve 4, grozdje 3—5, orehi luščeni 32, celi 6 do ! I 7, kostanji 2.50—4, pečeni pa po 6 za liter. Sadiu, zlasti slivam gre cena nalagoma navzgor radi pozne sezone. Kokoši je bilo 48 komadov po 25 do 35, piščancev 321 po 25 do 50 par, gosi 23 po 35 do 60. rac 36 po 18—25, puranov 28 po 40—60. Gobe kup po 1—2. Mnogo je bilo divjačine: srnina 1 kg po 6—16, zajci komad 25—30, fazani 18—22, jerebice 12. Na sejmišču pri klavnici je bilo 4 voze sena po 80—85 Din cent, 5 voz otave po 75—80. □ Težka prometna nezgoda. Opasen karam-bol se je dogodil včerai na križišču Ruške in Taborske ulice v Magdalenskem predmestju. Neki ' tovorni avto je privozil po Frankopanski ulici ter [ preko križišča Ruške cesle zavil v Taborsko ulico, i V tem hipu pa je pribrzel skozi Ruško cesto proti Kralja Petra trgu na svoiem motornem kolesu s prikolico trgovec Martin Kocbek iz Ščavnice. Z vso silo se je od strani zaletel v tovorni avto in sicer v prednje kolo. Motorno kolo se je vsled sunka odbilo od avtomobila, se parkrat zavrtelo sredi ceste ter hušknilo nato preko roba po strmini ob Taborski cesti kakih 10 metrov v globino, kjer se je prekucnilo ter pokopa o vozača pod seboj. Kocbek se ni mogel rešiti iz kritičnega položaja, dokler niso prihiteli pasantje, ki so bili priča razburljivem udogodku ter dvignili motorno kolo. Kakor po čudežu je odnesel motociklist le lažje odrgnine pač pa je dobilo kolo težje havarije, dočim je ostal tovorni avto popolnoma nepoškoJovati. □ Za duhovščino je priporoča velika izbira črnega in ipinnosivegn blaga za obleke in površnike v novi stavbi trgovca Macuna. Maribor. Gosposka HI. Šport in kava on pojem, kajti kava je najboljša, telo in duha osvežujoča pijača pri vseh športnih naporih. Kava in Meinl — isto tako en pojem, kajti Meinlove kavno mešan ce uživajo svetoven sloves. Radio Celje & Nove poslovne ure v celjskih brivnicah. Opozarjamo občinstvo, da se začne z današnjim dnem zimski delovni čas ]>o brivnicah in frizerskih salonih v Celju in Gaberju in sicer: Ob delavnikih od pol 8 do pol 18 in popoldne od 14 do 19. Ob sobotah pa traja delovni čas od pol 8 zj. do 21 zvečer nepretrgoma, brez opoldanskega odmora. Ob nedeljah in praznikih pa ostanejo vsi obrati zaprti cel dan. & Smrtna kosa. Koželj Rozalija, 74 letna kuharica brez posla, doma iz Podgrada, okolica št. Jurij ob j. ž. je umrla 30. p. in. v javni bolnišnici. — Isti dan je umrl v bolnišnici 04 letni delavec Koš te maj Franjo iz Rozbora pri Skofjivasi. Naj v miru počivata. & Samoumor bivšega postreščka. Včeraj zjutraj okoli 8 so našli zasebnika Klovarja Joahi-ina v njegovem stanovanju mrtvega na zofi, zraven njega pa je bila odprta plinska cev. Poklicali so rešilni avto in zdravnika, a zdravnik ni mogel več konstntirati drugega kakor da je smrt že nastopila. Iz vsega položaja je razvidno, da gre za samoumor. Rajni klovar je bi svoj čas postrešček Celju, kar je pa opustil, ko je nenadoma podedoval večjo svoto jio stricu v Ameriki. Od takrat naprej je živel samo kot zasebnik z podedovanim denarjem. Kakor pripovedujejo, je večkrat izjavil, da si bo sam končal življenje, ko mu bo denarja primanjkovalo. Prejšnji dan jo bil še pri vodji mestnega pogrebnega zavoda j>o informacije, koliko bi si al pogreb in je hotol celo denar založili za pogreb, kar je pa vodja zavoda odklonil. Klovar ie bil star šele 32 let. Јог Mestno načelstvo opozarja vse prizadete, da je treba po g 3 obratnega za mestno klavnico podvreči uacfpregledu in plačilu za to določenih pristojbin v mestni klavnici vso svežo slanino, ki jo dobivajo mesarji, prekajevalcf, gostilničarji in vsi ostali obrati, ki razpeČnvajo mesnate proizvode. Natančneje glej na uradni deski mestnega načelslva. SK Olimp (Celje) : SK šoštanj 7:2 (3:1). Preteklo nedeljo jo nastopil v Šoštanju celjski Olimp. šoStnnjČani so bili v polju skoro enakovreden nasprotnik. Visoki poraz Šoštanju ie zakrivila obramba, ki je In pot slabo igrala. V splošnem je bila tekma lena in fair. Programi Hadio-Uubnanat CcIvleU. 1. oktobra: 12.15 Plošče — 12.4fi Dnevne vesti — 18.00 f'as, jilošče, borza — 18.8<> Salonski kvintet — 10.30 Drago Ulagn: Gimna-stične vaje — '20.00 Dr. Kr. Veber: Etika in so ciologijo evangelijev — 20.30 Koncert Radio kvarteta (Kg> prof. Jeraj, Bravničar, Feršnlk, Eržen) — 21.30 Operni dućti, izvajata gg. Jože Gostlč iu Marjan Rus — 22.00 ftlagcrje poje g. Mirko Pre-melč — 22.80 f'as, dnevne vesti. Petek, 2. oktobra: 12Л5 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.30 Plošče. — 19.00 Vegetarijanska prehrana, gdč. Humek. — 19.30 Vztrajnost u službi i radu eokolskoj ideji (predava g. Rajič). — 20.00 Zlatko Najžer: O ustroju materije. — 20.30 Prenos iz Belj^rada. — 22.30, Čas dnevne vesti. Drugi programi t Petek, 2. oktobra. Bclgrad: 12.45 Radio orkester. 15.00 Šolski radio. 17.00 Narodne pesmi. 18.00 Narodne melodije. 20.30 Klavirski koncert. 21.15 Vokalni koncert. 21.45 Radio orkester. — Zagreb: 17.00 Komorna glasba. 20.00 Belgra. — Budtpest: 19.30 Pianinski koncert. 20.15 Ciganska glasba. 21.30 Komorna glasba. 22,45 Večerni koncert. — Dunaj: 17.00 Popoldanski koncert. 18.145 Radio kratki valovi v zdravilstvu. 20.15 Iz nemških oper. 21.30 Trgatev. 22.10 Večerni koncert. — Milan: 19.20 Pestra glasba. 20.45 Komedija. 21.15 Komorna glasba. — Oslo: 2000 Simfonični koncert. — Praga: 20.00 Radio orkester. 21.00 Večerni koncert. 22.15 Moravska Ostrava. — Langenberg: 20.00 Prenos iz Amerike. 20.15 Dunajske slike. 22.05 Večerni kon-ccrt. 23.00 Lahka glasba. — Rim: 21.00 i' star koncert in komedija, jazz. — Berlin: 20.15 Večerni koncert. 20.40 84lelnica predsednika Hindenbur-ga. 22,00 Dobrodelni koncert. Milijoni in milijoni ljudi uporabljajo it neti trideset let po spodaj navedenih navodilih icmMentol Droldfenho in blatioslavlla nlen neprecenljiv čudežni učinek Pri rermatizmn trganju, išl-asu: boleča mesta vdrgntti. Pri zoboholu: dlesne vdrgniti in ustno duplino izpirati, grgrati. Pri glavobolu, nervoznosti, pomanjkanju spanja: čelo in celc telo vdrgniii, ter vzeti zvečiu pred počitkom mlačno kopel j dodaiUom Levjo Mentol - l.)ro/, djenke. Pri utrujenosti: masirati celotno telo. Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja. Pri izpadanju las in prhaju' masaža glave. Kol lobna voda Ita. Pri potenju podpazduho, nog rok a i celotnega telesa naj se poteči deli zjutraj in zvečer iz mivaijo. Levf tt-MenlolDroždjenka je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI Zahtevajte izrecno Le v) o-Mentol Droždfenko ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. tevia-Menlol-Drožd|enka se dobi v vsaki drogerlji, lekarni in boljši trgovini po 10'—, 26'— in 52 - Din. Paztte se pred po-naredbami. Centralni biro: LAVUA MENTOL-PR02D.1BNKA Zaercb, Maruličcr trje a. - Telefon: 73-52 ŽIVI ZAZIDANI Skandinavske države proti zlatemu standardu Kot spremljevalec na kazenskem pohodu v Afganistana Ko sem bival v Faisabadu, sem ee seznanil z nekim afganskim častnikom, ki sicer ni znal ne brati ne pisati, zato so se ga pa zaradi njegove grozovitosti bali vsi roparji te provincije. 2e večkrat so roparji, ki so se utihetapili v mesto kot poganjači velblodov, skušali ustreliti tega častnika, pa so jih vedno zalotili in odrezane glave teh roparjev so nosili po mestnih ulicah v svarilo proti roparstvu. Edvard Herriot, birši francoski ministrski predsednik in minister za prosveto, bo na predlog lorda Cecila prevzel predsedstvo pripravljalnega odbora za razorožitveno konferenco leta 1932. Nekega dne se je podal ta častnik s stot-nijo vojakov na konjih, da bi v gorovju zasledoval roparje, ki so par dni prej napadli in izr ropali neko karavano. Moji prošnji, da bi se smel pridružiti, četi, je z veseljem ugodil, posebno ker sem mu obljubil, da bom vzel s seboj par steklenic \vhiskyja, ki sem jih kupil v Kabulu. Tako smo odpotovali. Več dni je vodila naša cesta po ozki dolini neke reke, ki so jo na obeh straneh obdajale visoke skale. Šemtertja sem zapazil ob naši ozki poti male, iz ilovice zidane kočice. Na moje vprašanje, kaj pomenijo te čudne male kočice v tej pu- ; ščavi, mi je častnik odgovoril, da so bili v njih i roparji živi zazidani. »Živi zazidani,« sem ponovil ves začu- i den, >kako je to mogoče?« >Da, gospod, trda sodba je to, vendar pa najboljše svarilo proti ropanju. Roparje, ki izredno grozovito nastopajo pri svojih roparskih napadih in jih kasneje ujamejo, zazidajo v te male kočice kot svarilo za njihove tovariše visoko gori v gorah. Vendar so to tukaj ljudje, ki so bili zazidani že pred več leti; ukaz ministrstva v Kabulu je ta način usmr-ttitve odpravil. V zemljo zabijejo kol; nato zvežejo roke in noge skupaj, tako da gre kol *»kozi na hrbtu zvezane roke in noge. Okrog | njega pa napravijo zid iz ilovice. Večinoma umrje ropar v tem svojem grobu v osmih do desetih dneh. Prenehal sem vpraševati, pred mojimi očmi je bila jasna slika. Jezdili smo naprej, vendar se mi je ponoči neprestano zdelo, da čujem glas roparja, ki je živ zazidan; spati nisem mogel in sem bil vesel, da se je zdanilo. Pred neko večjo vasjo smo se ustavili. O tej vasi je bilo znano, da je zagrešila že mnogo roparskih napadov in iz njene srede so že marsikoga obesili na bližnje vislice. Oddelek vojakov je odjezdil na desno, drugi pa na levo, da bi nas od strani krili pri morebitnem napadu. Tako smo prijezdili v vas. Pred kočo, kjer so prodajali čaj, je bilo razgrnjenih nekaj preprog. Razjezdila sva in se vsedla na preprogo. Kmalu so se zbrali okrog naju vaščani: zanemarjene, napol zakrite žene, umazani otroci, skoro nagi, in divje izgledajoče krepke moške postave. Oči so Imeli neprestano uprte name in mojega spremljevalca. Par Afgancev je prineslo s se-l»j svoje dolge pipe. Vsedli so se poleg naju na preprogo. Star mož z zelo prijaznimi očmi me je nagovoril v perzijskem jeziku in mi ponudil svojo pipo. Častnik mi je pojasnil, da je lo vaški glavar, poleg tega pa največji ropar vse okolice. Mnogo njegovih ljudi so že prijeli, nikoli pa nam ni bilo mogoče, da bi temu lopovu dokazali roparstvo. Nekoč smo ga enostavno vzeli s seboj v Faisabad, da bi ga kar brez procesa obesili, vendar pa mu je splošna amnestija, ki je bila razglašena, ko je zasedel prestol Aman Ullah, prinesla zopet svobodo in vrnil se je nazaj v svojo vas. — Med tem pripovedovanjem so se starec in vsi drugi Af-ganci veselo smejali. Ko sem jedel dateljne z rižem, je starec po običaju pripovedoval noko pravljico. Nenadoma jo okrog nas postalo živahno. Vojnki so v kočah prijeli več mož in jih zvezane privedli k nama. Možje so bili čisto mirni, mnogi so se smehljali. Na neki mali višini smo naslednje jutro zapazili nekaj oboroženih jezdecev. Ko smo se približali, je padlo par strelov, nakar so zbežali. Pri zasledovanju je bil ustreljen en vojak. Po se je zvečer četa zopet zbrala, sta bila ujeta dva roparja, katera so z drugimi vred privezali med konje. Po hod je bil tedaj uspešen . Po tritedenski odsotnosti iz Faisabada smo se zopet vrnili v mesto, kjer so bili roparji štiri tedne pozneje obešeni na r":'-<>lj prometnem kraju mesta. G. Mumm. Previden gost Zanimiva zgodba se je pripetila v nekem podeželskem mestu severne Francije. Nekega dne pride k vratarju kaznilnice lepe oblečen starejši gospod. Izredno vljudno je prosi', če bi smel ogledati kaznilnico. Ko so njeg' ve listine pregledali in je ravnatelj dai dovoljenje, so mu pridelili paznika, ki je gospodu razkazal vse prostore vzorno urejene kaznilnice in mu dal vsa zaželjena pojasnila. Poldnmo iiro Ministrski predsedniki treh skandinavskih držav: Od leve na desno: Stauning — Dansko, Ekman — Švedsko, KoLstadt — Norveško. — Kot posledica padca angleške valute so sedaj tudi vse tri skandinavske države sklenile, da odpravijo zlato veljavo. Mleko in ženska lepota V zgodovini kozmetike vedno naletimo na mleko kot odlično sredstvo za ohranitev lepote in mladeniške svežosti. Neki nemški zdravnik je napisal razpravo o porabi mleka v kozmetiki. Po njegovi trditvi so že Rimljani poznali zdravilno in blagodejno učinkovanje mleka na licu, koži in sploh celem človeškem telesu. Lepe Rimljanke so se kopale v čistem mleku ali vodi, pomešani z mlekom. Tudi v srednjem veku so si lepotice umivale obraz, vrat in roke z mlekom. Takrat so tudi bili Uspeh radio razstave v Berlinu Velika nemška radio razstava, ki se je vršila letos v Berlinu, je imela kljub splošni gospodarski krizi nepričakovan uspeh. Obiskovalcev je bilo veliko več kakor prejšnja leta, kar se da razlagati iz vedno rastočega Kitajski zunanji minister dr. \Vang, ki so ga nacionalistični dijaki ekoro do smrti pretepli. Francoski državniki v Berlinu. Pri velikem svečanem obedu, ki ga je priredil državni kancler dr. Bruning na čast francoskim goetom. Od leve na desno: francoski državni podtajnik Berthelot, državni kancler dr. Bruning, francoski ministrski predsednik Laval, francoski zunanji minister Briand, nemški zunanji minister dr. Curtius, berlinski škof dr. Schreiber in nemški notranji min. dr. Wirth. števila radio naročnikov med občinstvom. Letošnjo razstavo je v desetih dneh obiskalo 250.000 ljudi. To je približno 25% več kakor lani. Pripomniti je treba, da je bilo zlasti mnogo tujcev, zastopnikov strokovne industrije in trgovine. Berlinska radio razstava je postala evropski trg za radio industrijo. In zato tudi narašča izvoz radio aparatov v vse evropske dežele. Pa tudi domača trgovina je znatno večja od lanske. Radio industrija je z doseženim uspehom zelo zadovoljna. Z gospodarskega stališča je razveseljivo, da je zaradi številnih naročil imelo na tisoče delavcev v radio tvornicah tudi čez zimo svoj zaslužek in kruh. sta hodila okrog. Gospod je z velikim zanimanjem izpraševal, kako je kaznilnica sezidana, kakšne so celice in delovne sobe, kakšna je prehrana itd. itd. Z ogledom je bil zelo zadovoljen in je pohvalil vzorno ureditev in vodstvo kaznilnice. Ko se je nagledal, je prosil, če bi mogel spoznati tudi gospoda ravnatelja. Ravnatelj ga je zelo ljubeznivo sprejel. »Gospod ravnatelj,« je dejal obiskovalec, >Vaš zavod zasluži v vsakem oziru polno pohvalo. Poznam veliko kaznilnic, pa mi še nobena ni tako ugajala kakor Vaša. Jaz sem naravnost navdušen in sem sklenil, da bom tri mesece hikaj ostal.« — »Izboren dovtip, gospod!« — »Niti najmanje, gospod ravnatelj, jaz mislim čisto resno.« — »Ja, kaj pa mislite, to vendar ne grel« — »In vendar, jaz imam pri sebi celo izkaznico, ki mi dovoljuje, da ostanem pri Vas tri mesece.« — S temi besedami je izročil ravnatelju sodbo kazenskega sodišča, ki ga je zaradi tatvine obsodilo na tri mesece ječe. Proti temu ravnatelj ni mogel ničesar in obiskovalcu se je žeija izpolnila. prepričani, da pranje las v mleku prepreči prerano izpadanje las. Za Ludovika XIV. je bilo nenavadno v modi kopanje v mleku. Lepe žene, kraljice in markize so ležale vsaki dan po tri do štiri ure v banjah, napolnjenih z mlekom, in so bile prepričane, da bo mleko dalo njihovemu telesu svežost in lepo belo barvo. Mnogi kozmetiki tudi danes priporočajo mleko kot odlično sredstvo za negovanje obraza, rok in olepševanje kože. * »Ljuba moja, jutri bom pripeljal « seboj h kosilu novega znanca, nekega vinskega trgovca, ki bi rad poročil eno najinih hčera.« »Vinski trgovec ie? Potem se bo gotovo zanimal za starejše letnike.« • Pazljivo sta poslušala ženin in nevesta župnika, ko ju je pred poroko poučeval. Ko pa je prišel do mesta: »... in sledi mu povsod, kamorkoli pojde«, je nevesta vsa preplašena vprašala: »Ali moram to res storiti — on je dimnikar.« Španski finančni minister Prieto, ki je podal svojo demieijo. * »V tej obleki vas še nisem nikdar videla!« »Ja, to je darilo za moj 21. rojstni dan.« »Tako? In pomislite, sedaj je zopet čislo moderna.« Lastovke prevažajo a Dunaja v Jenetk. Na dunajskem letališču Aspern nalagajo zaboje z lastov- V«d ke „oplave v He/.iji. ^radi neprestanega deževja sta reki Odra in Neisse silno narasli in po- da "h Peljejo v Benetke. sebno v dolniem teku povzročili velikanska opustošenja. Reka Neisse je popolnoma Dorušila nor betonski most, ki so ga še gradili Angleški funt Bodočnost angleSltega funta ni nič kaj jasna. Zaenkrat izgleda, da se bo stabiliziral na bazi 3.80 dolftrja za funt, laključeno рц ni, da bi padel še nižje. Usoda funta je torej negotova. O pomenu funta kot valute je bilo sicer doeti pisano, poudariti pa moramo, da emo doslej smatrali funt za eno najstabilnejših valut na svetu, ki ni bila iskana in rabljena kot plačilno sred-»tvo v Angliji, pač pa tudi po drugih državah, ki £e niso prešle od dolarja na funte. Sedaj kaže, da bo celo francoski frank vzel še ono malo policije, ki je je ostalo angleškemu funtu po prevzemu njegove vloge od dolarja. Posebno je zanimivo, da »o v nekaterih državah raje kupovali funte kot dolarje, ko so se hoteli izogniti posledicam padca nacionalne valute. Tako eo Francozi bolj kupovali funte kot dolarje za бана neslalnosti franka in še Manes imajo Francozi velika dobro-Imetja v fundh pri angleških bankah. Posledice padca funte za skoraj četrtino vred-nosli se že poznajo glede presojanja položaja funta v inozemstvu. Kajti cela vrsta deviz je bila stabilizirana z oairom na funt šterling, ko je bil še popolnoma zlata valuta. Le nekatere države so si izbrale za bazo dolar ali pa zlato, kakor n. pr. pri nas, kjer so oscilacije drugačne. Svoječasno smo № držali curiške paritete, sedaj pa se držimo zlate paritete in zato so razumljive fluktuaclje dinarja v Curihu. Danes je celo dinar ena Izmed stabilnih valut na svetu, ki se more primerjati le s francoskim frankom in liolandskim goldinarjem. Angleškemu vzgledu z odpravo zlatega standarda pa ne mora slediti cela vrsta držav. Tako nočeta niti Kanada niti Južna Afrika opustiti zlatega standarda. Posledice padca angleškega funta se pa razen razumljivo v Angliji poznajo najbolj v onih državah, ki so stabilizirale svojo valuto z ozirom na angleški funt šterling. To so Gdansk, Grčija, Turčija, Estonska itd. Zelo so prizadete nadalje države, ki so imeli ozke gospodarske stiko x Anglijo. Tu je popustila cela vrsta deviz, kakor n. pr. Švedska, Danska, Norveška, Italija, Portugal, baltske države itd. Vse te države streme sedaj čimprej postaviti svojo valute na lastne noge. Velika je izguba prestiža Anglije v gospodarskem in političnem oziru, pa je ta izguba neizbežna, če se hoče Anglija še rešili v sedanji gospodarski krizi. Zanimivo je, da so že prej nekateri gospodarski strokovnjaki v Angliji predlagali in-tlačijo, ker so uvideli škodljive posledice vračanja Sadni ogled v Laškem Letošnja obilna sadna letina omogfča tukajšnjim sadjarjem, da zopet razstavijo svoje lepe in okusne sadne plodove. Z veliko vnemo in ljubeznijo do bogatih prirodnih darov vrše predpriprave za otvoritev sadnega ogleda, ki bo v nedeljo, dne 4. oktobra t. 1. o pol desetih dopoldne. Velike množine najfinejših namiznih kakor tudi sočnih mostnih sort sadja je pripravljenega, da si ga ogledajo razni domači in drugi trgovski ter privatni interesenti. Razen sadja bodo imeli cenjeni posetnlki priliko vide'.i tuli domače vrtnarske in čebelarske proizvode. Pričakuje se mnogobrojen obisk tudi iz drugih krajev, zlasti ker se je nadejati, da se bodo med ogledom Izvršile šievilne sadne kupčije. Razstavni odbor bo šel vsakomur po vseh svojih močeh na roke. u,.(sl Ogled se zaključi z licitacijo razstavi lenega sadja. Ki se bo vršila v ponedeljek dne 5. oktobra ob 16. uri. Kakor kaže, bo to ena najlepših gospodarsko-kulturnih prireditev v Laškem. Zato naj noben ljubitelj sadja, ki mu je poset omogočen, ne zamudi prilike ter se na lastne oči prepriča, kako fine in izborne sorte sadja goje naši sadjarji. Borza Ljubljana, 30. septembra. Denar V današnjem deviznem prometu eo tečaji večinoma popustili. Deloma celo v prav znalni meri. Kdino Trst in London sta se učvrstila, dočim »ta Vraga in Curlh ostala nespremenjena. Posebno /natno sla padla Dunaj in Bruselj. Promet je' bil srednji. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah Trst in Pariz, dočim je ostale zaključene devize dala Narodna banka. LjubljanA. Amsterdam 2243.63—2250.37, Bruselj 777.14—770.50, Curih 1098.45—1101.75, Dunnj 777.87—801.87, London 213.51—221.01, Nc\vyork .">591.01—5608.51, Pariz 220.79—221.45, Praga 106.19 do 166.09. Trst 276.27—279.27. Zagreb. Amsterdam 2243.53—2250.37, Dunaj 777.14—779.54, London 213.51—214.53, Milan 276.27 do 277.17, Ne\vyork kabel 5602.01—5619.01, ček 5591.01—5608.01, Pariz 220.79—221.45, Praga 166.19 do J66.69, Curih 1098.45—1101.75 Skupni promet brez kompenzacij 4.5 milj. Din. na zlato pariteto. Tu je naredila Francija boljše, ker je svojo valuto stabilizirala na nizki stopnji in jo ni radi prestižnih razlogov dvigala. Posledice padca 1'unta so se kaj kmalu pokazale v po-življenju dela angleške industrije, kar se isto dogaja vedno v časih inflacije. Strokovnjaki pravijo, da je bila opustitev zlatega standarda sicer z angleškega stališča opravičljiva, nasprotno pa škodljiva ostalemu svetovnemu gospodarstvu. Kajti posledico so se že pokazale In se bodo pokazale v Se večji meri. V zvezi s tem padcem angleškega funta Jo zanimivo ugotoviti, da niti vse dežele angleškega imperija niso imele funta za svojo valuto. Tako Irska računa v funtih kakor ostale angleške kolonije v Evropi. V Indiji, najvažnejši angleški koloniji, nimajo funta, pač pa rupijo. Prav tako se poslužujejo rupije kot plačilnega sredstva v celi vrsti ostalih angleških kolonij v Aziji. Tako imajo rupijo v Adeuu, v Iraku, v otočjih v Tihem oceanu. Rupija je mimogrede srebrna valuta. Vzndnje-indijskih posestvih velja tako zvani Straits dolar, v Hongkongu pa velja hongkongški dolar. Afriške kolonije imajo vse funt kot valuto, vendar je ta funt zelo samostojen. Posebno čvrsto stoji južnoafriški funt, saj ima najboljšo zlato jdlngo. Južna Afrika, posebno Transvfd je največji produrent zlata na svetu. V Egiptu imajo egiptovski funt. Izmed afriških poseslev ima edino otok Mavricij mesto 1'unta indijsko rupijo, kar je razumljivo, ker prebiva na otoku največ Indijcev. Avstralija in Nova Zelandija hodila svoia pota v valutni politiki. Znano Je, da je avstral-Ж! funt (prav tako novozelandski funt) že v poletju padel za četrtino svoje vrednosti. Ta padec je v zve'.i s finančnimi tezkočami ter gospodarsko krizo, ki je zajela ti dve deželi. Kanada ima svoj dolar, ki je bil svoječasno še celo višji kot do-lar eeverno-ameriSUiii Združenih držav. Kanadski dolar je nadalje v veljavi še v nekaterih drugih angleških posestvih v Ameriki. Funt šterling je bil ena izmed najbolj razširjenih valut sveta. Danes je izgubil veli kdel svoje vrednosti, svoj prestiž v vsem svetu. Vzgled angleškega funta kaže, da je težko misliti na t da bi bil en denar po vsem svetu, kakor si nekateri žele. Samo ob sebi bo ta denar moral priti. Za enkrat je pa padec funta rairval gospodarsko povezanost angleškega imperija. Belprad, Amsterdam 2243 53—22.50.37, Bruselj 777.14—779.50, Curih t098.45-1101.75, Ne\vyork 5591.01—5608.01, Dunaj 797.87-801.87, London 215.57—221.01, Pariz 220.79—221.45, Praga 166.19 do 166.60, Trst-Milan 27627-279.27. Curih. Belf/rad 0.03, Pariz 20.10, London 20, Newyork 510, Bruselj 71.20, Milan 25, Madrid 46, Amsterdam 20-1.60, Berlin 120, Dunaj 71.675, Stock-holm 115, Oslo 110, Kopenhagen 112, Sofija 8.70, Praga 15 13 Varšava 57.25, Budimpešta 90.025, Atene 6.56. Dunaj. Dinar notjrn (valuta) 12.57. Vrednostni papirji Na ljubljanski borzi je bila zaključena vojna škoda promplna po 310. Na zagrebški borzi je bila danes tendenca za državne papirje deloma nespremenjena, deloma so bili tečaji državnih papirjev slabejši. Prometa je bilo v vojni škodi 400 kom. Nadalje Je bilo prometa: v 8?o Bleru 200) dol., Bleru 8000 dol. in v begi. obv. 50.000 Belgrajska borza je bila za škodo čvrstejša, prometa pa je bilo več v decemberskein terminu kakor v prompt-nem blagu. V dec. je bilo prometa 1400 kom., v pramphiem blagu pa 900 kom. Nadalje je bilo v Belgradu prometa v begi. obv. 70.000, v 7% inv. pos. pu 50.000. Tržišče bančnih papirjev je bilo kaj živahno in so bili zabeleženi zaključki v celi vrsti papirjev. Neizpreinenjeni so ostali tečaji Prašteriione in Srbske ter Jugobanke. Zemeljska banka je bila zaključena po 114. Nadalje je bila zaključena Narodna banka po čvrstem tečaju 5000. Unionbanka jc popustila od 147 na 140, Ljublj. kred. pa od 115 na 114. Med industrijskimi papirji je bila po neizpremenjenem tečaju zaključena osješka keče-rana. Vevče so bile zaključene pollo. Trboveljska se jo učvrstila na 210 in 212 50. Ljubljana. Vojna škoda zaldj. 310, 8% Bler. pos. 63 bi., 7% Bler. pos. 57 bi., Celjska pos. 150 den., Ljublj. kred. 115 d., Praštediona 950 d., Kred. zavod 195 d., Vevče 110 d., Stavbna 40 d., Ruše 125 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 68 bi., agrarji 44 bi., vojna škoda ar. 298—302 (308), kaša 298-302 (301), 12. 310-312, 8% Bler. pos. ar. narodna (58 d., Narodna 4800 -5500 (5000), Obrtna ЗО d.. Praštediona 957.50—IM>5 (957.50), Srbska 1S7 do 188 (187), Zenialjska 112—114 (113, 114)). — Industrijske delnice: Gulluiann 105—110, Slaveks 26 bi., Slavonija 200 d., Našice 580 bl„ Danica 65 do 75, Drava 192.50 d., Sečerana Osjek 165—175 (170), Brod. va«. 55 hI.. Vevče 110—115 (110). Isis 80 bi., Hagusoa 200 d., Oceania lih) bi., Jadr. plov. 160 bi., Trboveljska 210—212.50 (210- 212 50). Belgrad. Narodna banka I50:i_5001). 7 inv. pos. 65.50—66 50 (66.50), agrari 38 bi., vojna škoda 302-301 (806, 304), 12. 309 d. (312, 309.50), begi. obv. z. 46.50, 8% Bler. pos. (M d., 7% Bler. p.,s. z. 57, 57.50. 2ifni tre i\ovi Sad. Pšenica ne notira, Vse ostalo je ne-izpremenjeno. - Promet: skupno 32 vagonov. Tendenca: neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca: ustaljena. Promet: živahen. Pšenica: dec. 9,52 —9.78, zaklj. 9.80—9.82; marec 10.03—10.94, zaklj. 10.88—10.89. Rž: marec 1095—11, zaklj. 11—11.05. Koruza: maj 12.35 do 12.48, zaklj. 12.48—12.45. Hmelj Zatcc, 30. sepl. Ig. Poročilo nemške sekcije hmeljarske zveze v Žalcu: Na deželi in v mestu so nadaljuje kupčija hmelja, ki je dosegel ceno 260—100 Kč. Posamezne izbrane partije hmelja so dosegle ceno 4ПП Kč. Vrhnika Prosvetno društvo je živahno začelo s pevskimi vajami. Vsak ponedeljek zvečer so vaje za fante, vsak četrtek pa za mešani zbor. Kdor ima le kaj veselja za petje, nam je dobrodošel. Trbovlie Otvoritvena naznanilo. Tvrdku losip ReicH, Ljubljana, naznanja, da je otvorib novo sprejema-I išče v Trbovljah, Loke št. 1Q, Terezija v hiši g. Alojzija Ccrar, soduvičur, ter se vljudno priporo^ ča za kemično snaženie, barvanje in plisiranj« oblek, pranje iu svetlolikanje srajc, ovratnikov, zapestnic itd. Preslavljen je uostajcnačelnik g. Rožanc Mihael iz Trbovelj v Ljubljano k iel. direkciji. Veliko se je poleg svoje službe zanimal za petje in glasbo, pa tudi (o nekaterim ni bilo prav iu so jja spravili proč. Izstopila je iz državne službe učiteljica roS-nili del na osnovni šoli v Trbovljah gdč. Prida Ul-tlovec s 1. oklobrom, ker se poroči z g. Brezovek Dragom, letalskim poročnikom v Sarajevu. So venska Krajina Vinska klet v plamenih. V Dobrovniku je trgovcu Milhoferju zgorela vinska klet. /goreli so tudi sodi in je uničena tudi veči« količina vina. Re- ševanje je bilo skoraj nemogoče. Trgatev. Te dni se je začela v lendavskih, do-brovniškili, strehovskili, bogojanskih goricah bra- tva«. Ker je bilo vreme zadnje dni neugodno, bo vino kislo. Otvoritev nove šole. O Gornji Lendavi je bila blagoslovljena jn otvorjena 4 razredna osnovna šo-j la. Blagoslovitev se je izvršila jako slovesno. Velike gasilske vaje. Križcvska gasilska zu-' pa je imela v Salovcih velike gasilske vaje. Udeležilo se jih je okrog 400 gasilcev. _ Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno -•est, da je Vsemogočni poklical k sebi našega nad vse ljubljenega, dobrega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda Ivana Bafželja zastopnika zagrebške delniške pivovarne danen ob 4 popoldne, po dolgi in mučni bolezni, previdenega s tolažili evete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 2. oktobra 1931 ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Spodnja Šiška, Gasilska ulica št. 7 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. septembra 1931. Gusti Bajželj, soproga. Alojzij, Ivo, Franc, Leopold, sinovi. Gusti poroč. Gorup, Ivanka poroč. Bizovičar, Mara poroč. Macoratti, Draga, hčere in vsi ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. 60—62.50, kasa 60—62.50, (60), Bler. pos. ar. 53—54 (55.50, 53), kasa 50—54, (55, 55.50), 7% pos. Drž. hip. banke ar. in kasa 60 d., 6% begi. obv. 44—46 (45.50). — Bančne delnice: Poljo 52 50—52 (52), Kreditna 121—126, Union 140-145 (140), Ju-go 67-68 (67), Lj. kred. 114-116 (114), Med ju- Zadru¥nira članom in zadružnim prijateljem naznanjamo, da je v sredo, dne 30. septembra t. 1. ob pol 12 umrl naš zaslužni, dolgoletni član načelstva, gospod Jože Žganjar posestnik na Cesti št. 16. Pogreb bo v petek, dne 2. oklobra ob pol 10 iz hiše žalosti na župno pokopališče. Bog mu daj večni mir! Dobrepolje, dne 30. septembra 1931. Načelstvo in nadzorstvo Kmetijskega društvu v Dobrepoljah. S' 5 n00 „i«. -C »..JnO g i H«; iS » y> 2 a; i O S 3 i — l - ^ e N f 2 N * Jc > ■S >__: — » g « ~ - ? = JSfl •■- i * ^ * * £ * i s — & OJ ' ^ rt S »i ' S« i Josip Lavtižar: Bled in Briksen Zgodovinska povest iz 17 stoletja. Tačas sta dospeli dve mladi romarici k Ribičevim in prosili, naj bi jili kdo peljal na otok. Rezika je bila takoj pripravljena za vožnjo. Odpela je mali čoln, ki je bil z verigo priklenjen ob kolu na obrežju in imel prostora za tri osebe. Na vsakem koncu naj bi sedela ena romarica, na sredi pa bi veslala Rezika. Ž njimi se je hotel peljati tudi Škantarjev Jaka, toda Rezika mu je rekla, da ni prostora. Saj se bo peljal pozneje z velikim čolnom, ker bo obiskalo danes še več božjepotnikov jezersko cerkev. Na vsak način pa je hotel v čoln domači varili, kodrasti Belinček. Pa tudi tega ni hotela Rezika vzeti s seboj. Prigovarjala mu je, da se je končno vendar vdal in poiskal svoje navadno ležišče. »Pozdravi Mežnarjevek je klicala teta Mina za njo. In nikar se ne mudi dolgo. Vidiš, da so za Jelovico temni oblaki in da pride lahko nevihta.« "Povej Mežnarjevim,< jc naročal tudi očo Miklavž, :snaj pridejo kmalu v vas. Dolgo jih žo ni bilo tukaj; se bomo veliko pogovorili.« Rezika je odrinila z romaricama in čolnič je plaval mirno proti otoku. Tedaj pa je Belinček kar v hipu pozabil, kaj mu je rekla Rezika. Vstal je z ležišča, začel lajali in hitro skočil v vodo. Danes se je hotel peljati z Re-ziko, naj ga stane, karkoli hoče. Dvakrat je že jezero preplaval, pa ga bo tudi danes. Romarici stn začeli vpiti, dn plava pes za njimi. t Torej ni hotel ostati doma, je rekla Rezika ter ustavila čoln, da je Belinček priplaval do njega in splezal na krov. Nekoliko ga je okregala, toda psiček se je parkrat otresel in z veselim cviljenjem pozdravljal svojo dobro znanko. Romarici sta pripovedovali, da sta s Spodnjega Štajerskega in da imata doma bolno maler, ki ji ne pomaga nobeno zdravilo več. Svetovali so jima, naj gresta še k blejski Materi božji prosit zdravja s trdnim zaupanjem, da bosta tukaj uslišani. : Ostali bova čez noč na otoku,c je rekla starejša, in prosili vašega puščuvnika, da bi opravil jutri sveto mašo za bolno mater. Poznava ga, da je zelo pobožen mož. Bil je pri nas za duhovnega pomočnika, pa so ga hudobni jeziki čisto po nedolžnem pregnali iz župnije. Zato ni hotel prebivati v večji družbi, temveč si je izbral ta otok za svoje samotno stanovanje.« :>Vidve ga torej poznata?« je vprašala Rezika. "Seveda ga,« sta odgovorili obe. >Piše se Adolf Waidmann in je iz bogate rodo-vine,« je pripovedovala mlajša. »Lahko bi bil živel v imenitnem stanu, pa je rajši postal duhovnik. : Saj je njegov brat Krištof tudi tukaj, je dostavila starejša. »Pravijo, da je oskrbnik velikih škofijskih posestev. Morebiti stanuje na tem-Ie gradu na skali?« je vprašala čolnarico. Rezika ni mogla v hipu nič odgovoriti, ker takega vprašanja ni pričakovala. Končno je spregovorila kratko: >Da, na tem gradu prebiva puščavnikov brat Krištof. Ali ga tudi poznata?« »Kaj bi ga ne?* je rekla ena. Prišel je večkrat gospoda Adolfa obiskat k nam. Je študiran in bognt gospod, pa prav nič visok. Z vsakim se prijazno po- govarja. Koliko more biti zdaj star? Če ima 35 let, več ne. Ali je že oženjen? ? »Še ni,« je odgovorila Rezika. »No, ta bo lahko dobil imenitno nevesto,« je pripomnila starejša. V tem pogovoru se je ustavil čolnič pod jezersko cerkvijo. Belinček je prvi skočil na suho, se sukal v krogu in z repkom mahal sem pa tja. Rezika je privezala čolnič k drevesu in spremila romarici v cerkev ter se priporočila Materi božji. Potem je šla z Be-linčkom k Mežnarjevim, sporočila pozdrave in Mež-narjeva dva povabila, naj prideta kmalu k Ribiču. Slivnik in njegova žena Marijana sta bila zelo vesela Rezike, posebno še zato, ker sta zvedela o njeni za-ročitvi z grajskim gospodom. Pogostila sta jo in čestitala k toliki odliki. Ko se je vračala k čolnu, je srečala puščavuika Adolfa, ki jo hodil, kakor vedno, s knjigo v roki ob jezeru gor in dol. Pozdravila ga je s poljubom roke. Kaj sem izvedeli« je rekel Adolf začudeno. Da bo Ribičeva Rezika moja svakinja! Prav. Tudi jaz le poznam kot čednostno deklico; takih potrebujemo, pa bo kmalu bol jše na svetu. Že danes ti1 blagoslavljam. - Rezika ni slišala rada hvale. Kar je delala, ji je narekovalo le njeno blago srce. Nikoli ni imela postranskih sebičnih namenov. Tačas so je zelo pooblačilo in veter je začel pi bati. Poleg tega je bilo že pozno popoldne in v sredi meseca septembra, ko dnevi niso več tako dolgi. »Moram hiteti,« je rekla puščavniku, »da se ne stemni.« Belinček jo je čakal že v čolnu, kakor bi jo hotel priganjati domov. Krepko je prijela za vesli in od-phila po jezeru. ) Službe iščejo Stanovanja Posestva ANT. KRISPER MESTNI TRG 26 - STRITARJEVA UL. 3 Gorki iz himalaja tkanine Gorki iz himalaja tkanine Iz rujave ali črne močne kravine za delavce Iz Dulboksa posebno močni za štrapac Kombinirani ali gladki črni ali rujavi Kombinirani ali gladki Iz črnega boksa srednje veliki Za male otroke črni ali rujnvi Črni ali rujavi za vsakdanjo nošo ruiavi za vs?4dan|o nošo Zamenjani mesto Učitelj v južnem Primor-ju želi menjati mesto z učiteljem ali učitel|ico v planinskem kraju Slovenije. Piše nai se na: Bo-rislav Dimitrijevič, učitelj, Sutoir.ore, J. Dalmacija. Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda 50 par. Kajmanjši ogla« . 5 Din. Oglasi nad devet »rstic ee računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. da se vsled padca vrednosti angleškega funta prodaja blago angleškega izvora za 25% ceneje, in sicer: Angleški štofi za moške obleke prej m 295 Din, sedaj m 228 Din Angleški poplini za perilo v vseh barvah prej m 24 Din, sedaj m 18 Din Angleška flanela enobarvna v vseh barvah prej m 12 Din, sedaj m 9 Din Angleški štofi za moške suknje prej m 360 Din, sedaj m 270 Din Vse drugo po že znanih nizkih cenah. Štiristanovanjska vila novozidana, z vsem kom-fortom, v Ljubljani, naprodaj. Rentabilno. Cena 500.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.501. COMMERCE d. d., Tavčarjema ul 2, l nad Kupim parcelo v Ljubljani. Ponudbe z natančnim opisom lege, velikosti in cene na upravo »Slovenca« pod »Stav-bišče« št. 11.493. Holandske gomolje hiacint, tulipanov itd, v 130 vrstah po imenih nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. 5. Brzo slika za potne liste, lepo, takoj in ceno le Fotomeyer, Maribor, Gosposka 39. Parcela 1000 mJ, za Bežigradom, naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.500. za zimo Več parcel naprodaj po 500 do 1000 m'J, tik kolodvora v Dev. Mar. v Polju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.499 Hiša skoraj nova, tristanovanj-t ska, v šentpeter. okraju, naprodaj. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 11.507. nogavic in rokavic za moške, ženske in otroke, pletenin maj, jumperiev in puloverjev, žepnih robcev, kravat, srajc, gumbov, čipk in vezenin, volne in bombaža, ročnih torbic, aktovk, dežnikov, vseh potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in tapetnike samo pri Trg. vajenca (-ko) sprejme boljša delikatesna in špecerijska trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v upravi SI. pod št. 11.397, Mesečna soba meblirana, se odda. Na slov pove uprava »Slo venca« pod štev. 11.533 Josip Peteline, Ljubljana v najlepši legi na Bledu, dvostanovanjska, z vsem komfortom — se proda. Ponudbe na Aloma Com-pany, Ljubljana, pod šifro »Vila«. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponjl Trgov, lokal v Rožni dolini oddam za mesečno najemnino 450 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11319. Dobra trgovina, gostilna, trafika, lepa hiša z gosp. poslopjem in 7 orali zemlje, naprodaj za 190.000 Din. Naslov da Karol Breznik, Celje. Naprodaj hiši dve- in tristanovanjski, popolnoma novi, prva na Kodeljevem, druga na Se-lu. Istotam tudi nova eno-nadstropna pekarija na zelo prometnem kraju na Selu. Vse tri hiše se lahko plačajo z vložno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske in drugih domačih denarnih zavodov. Poizve se pri Josipu Ora-žem, Moste pri Ljubljani. Največja zaloga gramolonov vseh znamk, gramofonskih plošč v največji izbiri (zaloga preko 20.100), smuči, smučarske potrebščine, sklopni čolni, fotografski n ra-dioaparati in vse foto- in radio potrebščine po najugodnejši^ cenah. \ J Izposoievalivca gramofonov in plošč posltje Borštnikov trg 3/1 od 42i4 do i;2t6. in od 18. do '/г20 ure. Velika izbira najraznovrstnijših plošč, ki se vedno izpoponjuje z novitetami. Prodaja ranjenih plošč po nizkih c f/n a h. Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29/1 se takoj oddajo. Poizve se ,btotam. Gosli poučuje bivši učitelj konservato-rija. Studentovska ul. 9/1. Učenkam pletiljam brezplačen pouk, če ei nabavijo pri nas pletilni »Loj. »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Pisarna: Boršlnikov trg 3/1, tel. 25-18 Prodajni lokal: Miklošičeva c. 34, tel. 33-83 Preklic! Podpisani preklicujem in obžalujem s tem vse žalitve, ki sem jih izrekel o g. Rakarju Antonu, posestniku in pekovskem mojstru v Ljubljani, Cesta v Rožno dolino št. 7, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od zasebne obtožbe. Ljubljana, dne 28. septembra 1931. — F. Logar, pekov, mojster. Strojepisni pouk dnevni in večerni tečaji. Učna ura 4 Din. Vpisovanje vsak dan. Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7. (Gramofon-Rasberger) Kocen-Šenoa atlas kupim za revnega dijaka. Naslov pod štev. 11.532, Stanovanje 5 sob, kopalnice, sobe za •lužkinjo, v vili, bo prosto f, novembra. Natančnejša pojasnila dobite v Mariboru, Gosposka ulica 56, I. nadstr., desno. Vsakovrstno Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana. Mestni trg 25/1 hnon!( Do naivisjib cenab ČERNE, luvelir Liubliana Wolfova ulica {t. 3. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, p/ljateljem in znancem pretužno vest, da je naša srčno ljubljen.« soproga, mati, teta, gospa Stanovanje s 4 sobami, kabinetom, kopalnico in pritiklinami ter pisarno s 4 sobami posamezno ali skupno oddam na prometnem kraju za november. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Lokali« št. 11251. Lepe stavbne parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.396. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. hišna posestnica dne 30. t. m. po kratki mučni bolezni, previdena S svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Bogu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, r.iie 2, oktobra 1931 ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splušne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. septembra 1931. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Vinogradi pri Ljutomeru in Radencih, tri gosposke hiše, druga poljedelska zemljišča in gozdovi iz zapuščinske mase vojvodi-nje Arenberg, se prodajo v delih. — Ponudbe na: Dr. I. Benkovič, Ljubljana, Aleksandrova 2 in notarju Požunu, G. Radgona. Več stanovanj v novi hiši, ugodno za upokojenca z malo družino, ali obrtnika, po zelo ugodni najemnini oddam v Zbiljah 38, pri Medvodah. Harmonij s 6 spremeni, skoraj nov, se proda. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Lira« št. 11.390. Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Cefc. Izdaiuteli: Ivan Itakovec. Urednik: Franc Kremžar,