CLASMI LtoBLJANA, 17. OKTOBRA 1958 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. 80 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA SODRAŽICA 395. podlagi 1. ostavka 4. člena ske republike Slovenije za leto 1958 drevja, v posameznih predelih pa vpeljati tudi poletno škropljenje. Izboljšati bodo morale odkup poljedelskih proizvodov in mleka. V dajo pa 13.200 m3. V gozdovih splošnega ljudskega premoženja je pa določeno za posek 13.425 m8 stoječega lesa. Terenska dela na urejanju gozdov bodo v gozdovih splošnega ljudskega premoženja na površini (500 ha, v zasebnih gozdovih se bo pa pričelo s pripravljalnimi deli. Gojitvena dela bodo obsegala po- ofc18 ° pristojnosti občinskih in (Uradni" list LRS "št3-7/58)"ter dol ta namen bo Kmetijska zadruga So- gozditev 62,14 ha gozdnih “površin, Alrilniu !• -1 V • i 11 /TT 1 • . . nrrfon i rri 1 r. 1 • l . ... . . ' ], |"aJnih ljudskih odborov (Uradni ločbami družbenega plana okraja d ra žica organizirala zbiralnico mlc- kjer bo posojenih 6Š.400 gozdnih lp, D,“ KnK”' 'n "-----8 ‘ k” v Sodražici. sadik in posejano 285kg semena raz- Za vzgojo kadra bodo morale ličnih drevesnih vrst. Čiščenje in kmetijske zadruge organizirati več žetev plevela bo na površini 204.50 Ob^^J št. 52/57), 10. člena statuta Ljubljana za leto 1958 (Uradni list ka v Sodražici. lr>e Sodražica v zvezi z določba- Hl — ouuiaziuti v zvezi z uuiocua- LRS št. 23/58) je občinski ljudski l«to21VeZnega družbenega plana za odbor Sodražica sprejel na seji ob- ik 'h938 (Ur. list FLRJ 54-665/57), činsjtcga zbora in na seji zbora pro- tečajev s področja poljedelstva, sad-'rbami družbenega plana Ljud- izvajalcev dne 17. aprila 1958 jarstva in živinoreje. DRUŽBENI PLAN občine Sodražica za leto 1958 III. poglavje Gozdarstvo PRVI DEL Predvidene naloge občinskega JHH_______ ____I_____________ Za leto 1958 se predvideva po družbenega plana bodo lahko izvv- okrajnem družbenem planu v za- šene le s prizadevanjem vseh de- sobnih gozdovih posek 25.600 m8 sto- ______m___0_ _t____ lovnih ljudi in s smotrno uporabo lesa. Od tega bo uporabljeno- novo zgrajene pa bo 1 km gozdne za domače potrebe 12.400 m8, za pro- poti v Pasjo jamo pri Dragi, za kar Razvoj gospodarstva V LETU 1958 ■■ >. U/V1UU 1JUU1 111 S SII1U dy.v smernicah in ukrepih za na- razpoložljivih sredstev. .‘Jnji razvoj gospodarstva v občini dl Upoštevane značilnosti in dolo- P°8lavje ‘'-Veznega, republiškega in okraj- Družbeni bruto proizvod in narodni družbenega plana za leto 1958. dohodek tonski družbeni plan predvideva Na temelju proizvodne ravni in vnanje družbenega bruto prolz- materialnih pogojev, doseženih v le-(g u in narodnega dohodka, pove- tu 1957, .ve predvideva naslednji po-i|(J5 osebne potrošnje in življenj- rast družbenega bruto proizvoda in ®a standarda. narodnega dohodka: hektarov gozdov. Varstvo gozdov bo izvajano na vseh gozdnih površinah. V zasebnih gozdovih bo popravljenih 37 km gozdnih poti, za kar bo na razpolago 2,156.000 din. O gozdovih splošnega ljudskega premoženja bo izvršena rekonstrukcija in popravilo gozdnih poti v dolžini 20 km, za kar bo na razpolago 1,520.000 din, ™ - . V Sodražici se bo ustanovila ve- ^Povečanje gradbene in obrtne terinarska postaja s stalnim veteri-ter povečanje prometa v narjem in osemenjevalcem, in gostinstvu. V bližini Drage bo organiziran skupinski pašnik na površini 45 ha. S pravilnim gnojenjem pa sc bo Izboljšal obstoječi pašnik na Travni gori. V okolici Drage se bo organlzi-iHvC ^“vnost, 8 predvidoma povečala skov za izboljšanje ovčjereje bo treba nabaviti plemenjake za požlaht-nitev krvi. v 000 din Indeks OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Razglas DIJAKOM SREDNJIH SOL, ŠTUDENTOM FAKULTET IN VIŠJIH SOL Družbeni bruto proizvod Narodni dohodek Povečanje družbenega bruto da in narodnega dohodka bo porast kmetijske proizved- 1957 1950 1957 100 634.193 686.869 107 311.108 331.G97 107 boljšo organizacijo veterinarske službe. li. poglavje k Kmetijstvo ^etijsivo predstavlja v občini V*. dejavnost, od katere- se “ ]a ca. 70 °/o prebivalstva. Ce-v proizvodnja v kmetijstvu s-e ^.^Uedelstvu se predvideva po-Proizvodnje za 2 %>. Na po- vlivala smotrnejša in Zadružništvo IpHthiu raba umetnih gnojil ter „_________... . . „ , . ,. Sl”*h sredstev proti boleznim in Kmetijske zadruge bodo zaradi Slavcem ter povečana Izmenjava krajevnih potreb še nadalje obdržale krompirja in krmskih rastlin, trKovmo m obrtne obrate-i ?, Pa tudi žitaric. V letu 1958 bodo morale krnetij- / rJ^uiacijo potoka Bistrice so ske zadruge posvetiti več pozornosti iNin oriral° 'ca- 220 ha travniške kmetijstvu, predvsem živinoreji, ki iS|ij6 vf- kar bo vplival-) na izbolj- je osnova kmetijske proizvodnje v L V nKYalitete in kvantitete krme. občini. Izboljšati bodo morale odbiro k°vanJu ugodne letine se Boveje živine in skupinske pašnike v, Pridelek v sadjarstvu za ter organizirati vzrejo pitane živine. (3 boij? to Povečanje bo vplivala Kmetijska zadruga Draga bo na lArijc a nega sadnega drevja in svojem posestvu dogradila hlev, kar 1k* . no P-1 tudi škropljenje ji bo omogočalo lastno vzrejo pitane V IWm Sk°dlJivcem ln bolez- živine. P-v 'f-ldeva se obnova starih Več pozornosti bodo morale za->sc‘i.?y, kjer bo zasajenih 400 druge posvetiti tudi ureditvi sadov-V*Vtif an in 30® drevesc hrušk, njakov ln gojitvi sadnega drevja. "»-tule Ro\<-dl sc ne bo Organizirati bodo morale obnovitev Wj.il v j 1 ^ t>ol jža la se bo pa kvall- ln pomladitev starih sadovnjakov s 'V^-žor, ‘n P°večala mlečnost. To posaditvijo sadnih drevesc, ki so pri-VV s °iZ Zboljšanjem krmsko merna talnim ln klimatskim pogo-^ Urrwelekcijo živine, z uvaja- jem. Organizirati bodo morale skti-me8a osemenjevanja in pinsko zimsko škropljenje sadnega Plača in položajna plača po določilih zakona o javnih uslužbencih. Pravilno kolkovane prošnje z živ-____________ ljenjepisom je vložiti v Uradu taj- Uprava vojnega odseka Ljubljana ?tLCi M?tkov.a 'uL l' obvešča vse dijake srednjih šol in R ? pr°' študente fakultet in višjih šol, da 6 J j d L novembra 1958-se bo vršilo odlaganje službe v stalnem kadru JLA v času od 10. do 25. novembra 1958. leta. Točen razpored po letnikih in času javljanja je dostavljen vsem gimnazijam, srednjim šolam, fakultetam in višjim šolam. Pozivamo vse dijake in študente, da so dolžni v smislu člena 74 in 157 Zakona o narodni obrambi urediti Komisija za uslužbenske zadeve 01,0 Razpis Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje vprašanje odlaganja službe v JLA mesto sodnika za prekrške pri Senatu po zgoraj omenjenemu razporedu. za prekrške OLO Ljubljana. Ljubljana, 25. 10. 1958. Pogoji: diploma pravne fakultete Načelnik uprave, peš. polk.: s Prakso v stroki. Pravilno kolkovane Avgust Klkl, s. r. Razpis Komisija za uslužbenske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje v upravnih organih OLO Ljubljana naslednja delovna mesta: prošnje z življenjepisom se vlagajo v Uradu tajnika OLO — Mačkova ul. št. 1, soba št. 13/1 do 1. novembra 1958. Komisija za uslužbenske zadeve OLO OBJAVA O JAVNI DRAŽBI , . . „ , Tajništvo za finance OLO Ljub- L™tt”.,,ekt0ria V kmetiiskem Uana bi v sredo ln četrtek, t. j. dne 22. in 23. oktobra 1958, razprodalo inšpektoratu, zir*'***rame :,reamet* “ darskih organizacijah, 1. star odpadni gradbeni material 3. mesto pisarniškega uslužbenca razne okvire, oknice, vlata, plošče z znanjem strojepisja. Pogoji: in podoben gradbeni material); 2. stare razmnoževalne stroje, pl- ad 1. inženir agronomije z naj- salne stroje itd.; manj 5-lctno prakso, ali kmetijski 3. razne najdene predmete, kato-tchnik z najmanj 10 letno prakso, rih lastnike ni bilo možno ugotoviti I rednost imajo prosilci, ki so delali ln so postali last SLP. v kmetijski proizvodnji ali pa v živinorejski službi; Javna dražba bo na dvorišču ma-gistratnega poslopja v Ljubljani, dne ad 2. višja ali srednja strokovna 23. in 23. oktobra 1.1. s pričetkom ob Izobrazba in praksa v zvezi s tarifno 8 uri zjutraj. politiko v gospodarskih organizacijah; ad 3. srednja ali nižja strokovna izobrazba ln praksa v pisarniškem poslovanju. Ljubljana, dne 14. 10. 1958. Tajništvo za finance OLO Ljubljana STRAN 390 OLAb>>' jo predvidenih 4,000.000 din. Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje bo zgradilo kočo za gozdne delavce in konjski hlev v Medvojku. IV. poglavje Gradbeni.-.ivo Gradbena dejavnost sc bo v letu 1958 predvidoma povečala za 10 %. Nadaljevana bo gradnja šol v Sodražici,, na Gori in Travi. Kmetijska zadruga Sodražica bo gradila nove obratne prostore za predelavo etiričnih olj, izvršena bodo večja povpravila dveh zgradb splošnega ljudskega premoženja, modernizirana bo cesta skozi Sodražico v dolžini 2 km, povečana kapaciteta vodovoda v Sodražici z zajetjem še enega studenca in nadaljevana grad-* nja vodbvoda v vasi t'rnec. Gradbena dela bo prevzel najnižji ponudnik in Komunalno podjetje Sodražica, deloma bodo pa izvajana v lastni režiji. Z dograditvijo dveh poljskih opekarn se bo izboljšala preskrba z zi-. daki, naloga trgovske mreže pa bo, zagotoviti dobavo ostalega gradbenega materiala, predvsem cementa in železa. V. poglavje Trgovina Blagovni promet v trgovini se bo v letu 1958 predvidoma povečal za io %: Zaradi krajevnih potreb se bodo še nadalje bavile s trgovino na drobno poleg »Trgovine z mešanim blagom Sodražica« vse štiri kmetijske zadruge. Odkup in prodajo suhe robe pa bo vršilo trgovsko podjetje »Suha roba«, Sodražica. Dosedanja izbira blaga v poslovalnicah ni zadoščala za kritje najosnovnejših potreb potrošnikov. Spričo vedno večjih potreb in zahtev prebivalstva se bo morala trgovina v letu 1958 založiti z raznovrstnej-šim blagom. Trgovina z mešanim blagom Sodražica bo morala vpeljati še prodajo tekstilnega blaga in obutve, Kmetijska zadruga Sodražica pa prodajo železnine in gradbenega materiala. Trgovsko podjetje »Suha roba« bo povečalo odkup izdelkov domače obrti s tem, da bo razširilo odkup na večje število proizvajalcev. Podjetje bo moralo rešiti vprašanje pomanjkanja obratnih sredstev s pravočasno izterjavo plačil za prodano blago. S tem bo pa tudi lahko pravočasno izpolnilo obveznosti do svojih dobaviteljev. Vr. poglavje Gostinstvo in turizem Promet v gostinstvu se bo v letu 1958 predvidoma povečal za 9 %>. No povečanje prometa bo vplivala ustanovitev novega zasebnega gostišča v Travniku, modernizacija gostišča »Majolka« v Sodražici in večji tujski promet. V Sodražici bo ustanovljeno Turistično olepševalno društvo Sodražica, ki bo skrbelo za dograditev turističnega doma na Travni gori s kapaciteto 00 prenočišč, pri zasebnikih v Sodražici pa bo organiziralo 20 prenočišč za tuje goste. Da bi se ustvarili pogoji za tujski promet, bodo morala tudi ostala gostišča, predvsem v okolici Loškega potoka in Drage, higienično urediti svoje lokale, povečati teblro jedi in pijače ter uvesti kulturnejšo postrežbo. VII. poglavje -Obrt Vrednost obrtne proizvodnje In storitev sc bo v letu 1958 predvido- ma povečala v družbenem sektorju za 13 %>, v zasebnem pa za 10%. Na večjo obrtno proizvodnjo bodo vplivale predvsem "nove investicije in boljša organizacija dela. Lesna galanterija Sodražica bo zgradila iz lastnih sredstev sušilnico lesa, kar bo omogočilo podjetju nemoteno proizvodnjo in zmanjšanje zalog lesa. Zadružno obrtno podjetje »Jelka«, Podpreska, bo zgradilo nov obrat za predelavo smrečja v eterična olja. Za te investicije bo podjetje dobilo kredit pri Investicijski banki in pri Zvezi zadružnih hranilnic, deloma jih bo pa finansiralo iz lastnih sredstev. Proizvodnja eteričnih olj bo omogočila postranski zaslužek prebivalstvu z nabiranjem in prodajo smrečja. Zadružno lesno podjetje »Smrc-. ka«, Loški potok, bo nabavilo iz lastnih sredstev nov polnojarmenik. Važen vir dohodkov prebivalstva je domača obrt, s katero se bavi 257 izdelovalcev suhe robe. Ker predstavlja preskrba s primernim lesom osnovni pogoj za povečanje proizvodnje v domači obrti, bo treba omogočiti obodarjem nakup cepkega lesa, za izdelavo ostale suhe robe pa nakup javorjevega lesa. V ta namen bodo morali nuditi Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje in zasebni lastniki posekane lesne mase tem izdelovalcem možnost prvenstveno odbire lesa. Izdelovalcem s-uhe robe bo treba dopustiti tudi nabavo manjše mehanizacije za olajšanje ročnega dela in s primerno davčno politiko stimulirati razvoj domače obrti. Trgovsko podjetje »Suha roba« in kmetijske zadruge bodo morali organizirati tečaje, kjer naj bi se predvsem mlajši kader usposobil za izdelovanje večjega sortimenta. Ponovno bi bilo pa treba uvesti predvsem proizvodnjo igrač in rezbar-skih izdelkov, kar je zelo iskano blago tako na domačem kakor tudi na zunanjem trgu. ske zadruge: 25 % v občinski investicijski sklad, 75 % v sklad osnovnih sredstev kmetijske zadruge, ki ga plačuje, z 2. Prispevek iz dohodka komunalnega podjetja Elektro Kočevje — obratov Sodražica in Loški potok pripada v celoti proračunu občine. Xn. poglavje Občinska doklada v občini Sodražica sc pobira po odloku o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj za leto 1958 (»Glasnik« št. 37-58). XIII. poglavje Občinski prometni davek Glede pobiranja občinskega prometnega davka od prometa z izdelki in storitvami veljajo do objave ob- činskega odloka o občinskem Pj metnem davku tarife okrajnega loka o pobiranju občinskega proiti£l’ nega davka za območje okraja Liu, ljana (Glasnik OLO Ljubija11’ št. 50/56 in 53/57). Občinski prometni davek od mota z alkoholnimi pijačami v šj stinskih podjetjih in gostiščih dru* benega in zasebnega sektorja ter P indvidualnih proizvajalcih se obr* čunava in plačuje z veljavnostjo 20. aprila 1958 dalje po posebn^ odloku ObLO Sodražica (Glasa1 št. 36/58). Občinski prometni davek od meta na drobno se plačuje po odi11' ku ObLO Sodražica o občinske^ prometnem davku od prometa » drobno na območju občine Sodrafk (Gasnik št. 83/57) oziroma po odlo^’ ObLO Sodražica (Glasnik št. 36/5“ XIV. poglavje Sredstva skladov v Sredstva skladov bodo znašala: letu 1958 V 000 diO Skupaj Od Blokirano l&oložlli* Investicijski sklad 21.183 13.325 7.858 Stanovanjski sklad 22.984 2.614 20.370 Cestni sklad 1.167 260 907 Skupaj 45.334 16.199 29.135 2. Sredstva skladov se bodo formirala v letu 1958 iz tehle virov: a) Investicijski sklad Priliv v letu 1958: — 42 % obvezne doklade od kmetijstva 415 — občinska taksa na pse 59 — 45 % takse od priprav za proizvodnjo 02 — 20 % zemljarine od kmetijstva 134 — zcmljarina ostalih zavezancev 55 —’ prispevek iz dohodka gosp. organizacij 4.278 — obresti od sklada osnovnih sredstev gostinskih, obrtni in komunalnih podjetij 5.7G8 — obresti bd skada obratnih sredstev obrtnih podjetij 2.192 — anuitete 362 Prenosi iz leta 1957 Skupaj sredstva 13.325 7.858 21.183 VIII. poglavje Komunala Kot komunalna gospodarstva organizacij bodo poslovalo v letu 1958: Kino podjetje Sodražica, Pekarna Kočevje — obrat Sodražica in Elektro Kočevje — obrata Sodražica in Loški potok. Elektro Kočevje bo elektrificiralo zaselek Matevljek ter dokončalo električno napeljavo v vaseh Draga, Stari kot in Novi kot. V ta namen bo izpeljan električni vod v skupni dolžini 6,5 km. DRUGI DEL EKONOMSKI UKREPI OBČINE SODRAŽICA ZA L. 1958 IX. poglavje Amortizacija Vse gospodarsko organizacije plačujejo amortizacijo, obračunano po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi. X. poglavje Obresti oil sklada osnovnih sredstev Obrestna mera od sklada osnovnih sredstev naša zn: a) trgovino z mešanim blagom Sodražica 2% (te obresti gredo v občinski investicijski sklad); b) kmetijske zadruge 2 %. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev kmetijske zadruge, ki ga plačuje. XI. poglavje Prispevek Iz dohodka 1. Del prispevka, ki ustreza prispevku iz dohodka, vlagajo kmettj- Od skupnih sredstev bo v letu 1958 razpoložljivo 7.858 ki se bodo porabila za naslednja posojila: za gradnjo turistične postojanke Travna gora za gradnjo vodovoda Loški potok za gradnjo vodovoda Črna za elektrifikacijo Zapotoka za elektrifikacijo Mateti za nabavo opreme posojilo proračunu ObLO Skupaj tisoč & 544 2.000 700 200 1.60 2.30 0 _ 1.904 7.85 8 b) Stonovanjsk sklad Priliv v letu 1958: — 90 »/« stanovanjskega prispevka iz gospodarstva brez pavšalistov 5.734 — 100% stanovanjskega prispevka pavšalistov 430 90 % stanovanj, prispevka izven gosp. 100 % dohodkov od najemnin 100 % dohodkov od prodaje stanov, hiš \ — anuitete Prenosi iz leta 1957 2.084 704 800 42 Skupaj sredstva Od tega bo v letu 1958 na razpolago 20,370.000 din. Sredstva se črpala v te-lc namene: posojila gospodarskim organizacijam zn stanovanjsko graditev posojila zasebnikom za stanovanjsko graditev/ posojilo proračunu ObLO za gradnjo šol Skupaj c) Cestni sklad Priliv v letu 1958: — Prometni davek od zasebnih prevoznikov 200 — 30% takse na vprežna vozila 432 — Občinska taksa na motorna vozila _____________18 Prenosi sredstev iz leta 1957 Skupaj sredstva Razpoložljiva sredstva v lety 1958 v višini 907.000 din sc bila za vzdrževanje občinskih Cest. bodo P° ULASNlb STKAN 301 e v i it' 6 m D ;» ii- f t oi 1 it ff ir 01 Ji rt rt !> /« XV. poglavje Proračunska sredstva V letu 1958 bodo znašala sredstva občinskega proračuna 64,644.000 linarjev in bodo zagotovljena iz naslednjih virov: 1. Dohodki iz gospodarstva — 54 »/o prorač. prispevka Iz oseb. dohodka 4.746 — 80 “/o prorač. prispevka pavšaiistov 429 .— del prispevka iz dohodka komunalnih podjetij * ____U 5.186 2. Dohodki od prebivalstva — 54 % prorač. prispevka od oseb. dohodka 1.323 — °/o dohodnine od kmetijstva 2.025 — 58 °/o obvezne obč. doklade od kmetijstva 572 — občinska doklada od kmetijstva nad 4 %> 1.976 ■— °/o dohodnine ostalih poklicev in premoženja 4.140 — občinska doklada ostalih poklicev 500 —- °/o prometnega davka od zasebnikov 19.640 — občinski prometni davek 8.967 —- davek na maloprodajni promet 1.103 — občinska taksa 660 3. Dohodki uradov in ustanov 4. Ostali proračunski dohodki 5. Dohodki za javno gozdarsko službo 6. 80 °/o proračunskega presežka iz leta 1957 7. Dotacija OLO 8. Posojilo iz investicijskega sklada 9. Posojilo iz stanovanjskega sklada 40.906 400 17.709 873 3.187 2.220 1.96s) 2.058 Skupaj dohodki 74.503 Sredstva občinskega proračuna se bodo uporabila: 1. Za administrativni proračun 65.903 2. Negospodarske investicije 8 600 . Skupaj izdatki 74.503 XVI. poglavje 4. člen Svet za družbeni plan in finance sc pooblašča, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene in nepredvidene izdatke do 'U letnega plana in sredstva za povečanje plač proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 5. člen Za delno kritje negospodarskih investicij bo najel občinski ljudski odbor potrebno posojilo iz investicijskega sklada. 6. člen Ob neenakomernem dotoku proračunskih dohodkov bo občinski ljudski odbor najel za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu posojilo do višine 10,000.000 din. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa sc od 1. januarja 1958. St. 01-1009/1-58. Sodražica, dne 17. aprila 1958. Predsednik ObLO: Danilo Samsa, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-CENTER Končne določbe . Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da po potrebi izda atančnejša navodila za izvajanje družbenega plana. U,, Ta družbeni plan velja od dne objave v »Glasniku«, uradnem vest-okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1958 dalje. St. 01-1014/1—58. Sodražica, dne 17. aprila 1958. , Predsednik občinskega ljudskega odbora Danilo Samsa 1. r. 396. 3 Na podlagi 1. točke 10. člena in ir 26. člena statuta občine So-JJT^lca tfer 1. in 42. člena temelj-* zakona o proračunih (Ur. list Št. 13-126/56) je Občinski ljud-slt odbor Sodražica na seji občin-zbora in na seji zbora proiz-Ja‘Ccv dne 17. aprila 1958 sprejel ODLOK 0 Proračunu občine Sodražica za leto 1958 1. člen Oos^Nnski proračun za leto 1958 s bn*mi prilogami obsega: *• Občinski proračun: z dohodki 74,503.000 din . z izdatki 74,503.000 din T Predračune finančno samostojnih zavodov: ' z dohodki 3,000.000 din z izdatki 4,200.000 din in s presežkom izdatkov 1,200.000 din III. Predračune proračunskih skladov: z dohodki 907.000 din z izdatki 907.000 din 2. člen Primanjkljaji v predračunih občinskih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 1,200.000 din se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna. 3. člen Vse nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se morejo izvršiti le po prejšnji pritrditvi sveta za družben plan in finance ObLO Sodražica. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH Dohodki: ** del — Dohodki iz gospodarstva j del — Dohodki od prebivalstva j del — Dohodki uradov ln ustanov t. del — Ostali dohodki g' del — Sredstva iz posojil , dol — Presežek iz preteklega leta '• del — Dotacije OLO 5.186.000 din 40.906.000 din 400.000 din 18.582.000 din 4.022.000 din 3.187.000 din 2.220.000 din f 1. del ?■ del 4. del del del del del del del 5. 6. 7. 8. 9. 10. Skupaj dohodki . Izdatki: Prosveta in kultura Socialno skrbstvo Zdravstvena zaščita Državna uprava Komunalna dejavnost Negospodarske investicije Dotacije Obveznosti ln garancije Proračunska rezerva . 74,503.000 din 14.331.000 din 7.220.000 din 8.215.000 din 13.022.000 din 11.322.000 din 8.600.000 din 2.530.000 din 7.525.000 din Skupaj izdatki . . . 74,503.000 din 397. Občinski zbor Občinskega ljudskega odbora Ljubijana-Center je na svoji seji dne 1.10. 1958 na podlagi 20., 21. in 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. list LRS, št. 25/57) sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev za 13. volilno enoto Občinskega zbora ObLO Ljubljana-Center 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v 13. volilni enoti Občinskega zbora Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center. Ta volilna enota obsega: Dvorni trg 1, 2, Zidovska ul. 1, 3, 4, 5, 6, 8, Zidovska steza 1, 2, 3, 4, 6, Jurčičev trg 2, 3, Čevljarska ul. 1, 2, Gosposka ul. 2, 3, 4, 6, 8, 9, 10, 12, 14, 15, 18, 19, Vegova ul 2, 4, 5, 6, 8. V tej volilni enoti je prenehal mandat občinskemu odborniku tov. Branku Golobu. 2. člen Volitve bodo v nedeljo 23. novembra 1958. 3. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, in na krajevno običajen način v navedeni volilni enoti. Številka: 02/1-6825/1 Ljubljana, 1. oktobra 1958. Predsednik Občins"kega ljudskega odbora dr. Štefan Šoba OBČINA LJUBLJANA-MOSTE 398. Na osnovi 15. in 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 2. člena Uredbe o izdajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. list FLRJ št. 12/53 in 4/54), 1. točke 104. Člena Uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in.njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57), 8., JO. in 25. člena Statuta občine Ljubi jana-Moste, je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Moste na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. julija 1958 sprejel ODLOK o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju občine Ljubljana-Moste Najem poslovnih prostorov 1. člen Po tem odloku se štejejo kot poslovni prostori vsi prostori, v katerih se opravlja javna, družbena ali gospodarska dejavnost, kakor tudi skladišča, garaže, pisarne, ordinacije in podobno s pripadajočimi pritiklinami, ter prostori, ki so za te s vrhe namenjeni, čeprav ne služijo tem svrham, ne glede na material, iz katerega so zgrajeni, kolikor niso spremenjeni v stanovanja.. 2. člen Ne štejejo pa se med poslovne prostore taki prostori, ki služijo kmetijski dejavnosti individualnih gospodarstev. • 3. člen Stranke dajejo poslovne prostore v najem in odpovedujejo najem poslovnih prostorov po predpisih uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem, po predpisih tega odloka in po drugih predpisih. 4. člen Določila tega- odloka se ne nanašajo na poslovne prostore, ki so v sestavu stanovanj in ki so rabljeni v poslovne s vrhe, če je stanovanje po oceni za stanovanjske zadeve pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora z ozirom na število v njem stanujočih oseb popolnoma izkoriščeno v stanovanjske svrhe. ■Dajanje poslovnih prostorov v najem 5. člen Po uveljavitvi tega odloka je mogoče skleniti najem poslovnih prostorov samo s pismeno pogodbo, v kateri je določena višina najemnine in vrsta dejavnosti, za katero je poslovni prostor dan v najem v skladu z uporabnim dovoljenjem. V najemni pogodbi so lahko tudi druga določila, zlasti o investicijah za vzdrževanje poslovnega prostora. Najemno pogodbo sklene z najemojemalcem organ, pristojen za upravljanje stavbe oziroma zasebni lastnik stavbe. 6. člen Občinski ljudski odbor lahko določi višino odstotka najemnine, ki se odvede v sklad za zidanje stanovanjskih hiš, posebej za vsako vrsto gospodarske dejavnosti. Višina odstotka najemnine, ki se odvede v sklad za zidanje stanovanjskih hiš, je lahko za vsako gospodarsko dejavnost različna za posamezna področja in tudi za posamezne ulice, tako da je s tem dosežen namen, da se izenačijo interesi najemodajalcev proti najemnikom. 7. člen Najemnik, ki je sklenil pismeno najemno pogodbo za poslovni prostor, je pooblaščen v imenu organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe, da napram tretjim osebam ukrepa vse potrebno, da mu bodo poslovni prostori stavljeni "na razpolaganje, v kolikor tega ne ukrene sam najemodajalec. 8. člen Najemodajalec je dolžan najemno pogodbo v 4 izvodih in v 8 dneh STRAN 392 GLASNIK po podpisu predložiti v registracijo upravnemu organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve. 9. člen Poslovni prostori se lahko dajejo v najem vsaki fizični ali pravni osebi za opravljanje dejavnosti, za katero je dovoljeno poslovne prostore dajati v najem. Uporabno dovoljenje 10. člen Z uporabnim dovoljenjem se ugotavlja, za katero dejavnosti po lem odloku je dovoljeno poslovni prostor dati v najem. Z uporabnim dovoljenjem se omogoča dajanje poslovnih prostorov v najem za opravljanje določenih dejavnosti. Z uporabnim dovoljenjem se ugotavlja, da poslovni prostori — taki, kakršni so ustrezajo vsem tehničnim, higiensko-tehničnim in sanitarnim predpisom za opravljanje gospodarske dejavnosti, za katero so dani v najem. 11. člen Za poslovne prostore, ki se že sedaj uporabljajo v poslovne svrhe, ne bodo izdane posebne odločbe o uporabnem dovoljenju. Glede takih prostorov velja, da je uporabno dovoljenje že izdano za tisto gospodarsko dejavnost, ki se v njih opravlja in ki jo je mogoče uvrstiti med dejavnosti, navedene po tem odloku. 12. člen Z uporabnim dovoljenjem se lahko dovoli dajanje poslovnih prostorov v najem za sledeče dejavnosti: 1. za trgovino z mlekom in mlečnimi proizvodi ter kruhom in pecivom na drobno, 2. za trgovino s sadjem in zelenjavo na drobno, 3. za trgovlrio z mesom in mesnimi izdelki na drobno, 4. za ttgovino z živili in gospodinjskimi potrebščinami na drobno, 5. za trgovino s kurjavo na drobno, 6. za trgovino s knjigami in mu-zikalijami na drobno, 7. za ostalo trgovinsko dejavnost na drobno, 8. za obrtno dejavnost, 9. za gostinsko dejavnost, 10. za dejavnost zdravstvenih ustanov, 11. za dejavnost socialnih ustanov. Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet je pooblaščen, da lahko izda uporabno dovoljenje v smislu 10. člena odloka po izkazani potrebi tudi za dejavnosti, ki niso naštete v prejšnjem odstavku tega člena. 13. člen Uporabno dovoljenje lahko izda svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet za eno ali več dejavnosti, ki so navedene v prejšnjem členu. 14. člen Uporabno dovoljenje izda svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet, po prostem poudarku, pri tem mora upoštevati potrebe prebivalstva in druge potrebe. Proti odločbi o uporabnem dovoljenju je dopustna pritožba na občinski ljudski odbor. Posebne določbe za Izdajo uporabnega dovoljenja za poslovne prostore v novih stavbah 15. člen Uporabna dovoljenja za poslovne prostore v noVih stavbah izdaja svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet, in sicer po lastni iniciativi ali na predlog or- gana upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe, ustrezne zbornice ali ustanove. Uporabno dovoljenje lahko izda svet šele po zaslišanju organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe in po pribavljenem mnenju ustrezne zbornice oziroma ustanove ter pristojnega sveta občinskega ljudskega odbora. Ako katera od zbornic oziroma ustanov ne sporoči svojega mnenja v 8 dneh po pozivu, lahko izda svet uporabno dovoljenje tudi brez njenega mnenja. Proti odločbi o uporabnem dovoljenju, ki je izdano po prejšnjem odstavku, se lahko pritoži tudi ustrezna zbornica (trgovinska, gostinska, obrtna) oziroma organ, ki vrši nadzorstvene pravice nad ustanovo. 16. člen Organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe je dolžan v 15 dneh, ko je bila po gradbenih predpisih dovoljena uporaba poslovnih prostorov, predložiti svetu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet predlog za izdajo uporabnega dovoljenja. Šteje se, da je uporabno dovoljenje izdano za tisto dejavnost, za katero je bilo zaprošeno: a) če uporabno dovoljenje ni bilo izdano v 30 dneh od dneva, ko je bil vložen predlog za izdajo uporabnega dovoljenja; b) če pritožba, ki je bila vložena proti odločbi o uporabnem dovoljenju, ni rešena v 45 dneh od dneva vročitve odločbe. Preklic uporabnega dovoljenja 17. člen Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet, lahko na lastno pobudo, kakor tudi na predlog ustrezne zbornice po zaslišanju organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika zgradbe prekliče uporabno dovoljenje, če bi po temeljiti oceni tega sveta opravlja--nje neke druge dejavnosti v poslovnem prostoru bolj ustrezalo potrebam prebivalstva in drugim javnim potrebam, kakor dejavnost, za katero je bilo izdano uporabno dovoljenje. 18. člen Odločba o preklicu uporabnega dovoljenja mora obenem vsebovati novo'uporabno dovoljenje za dejavnost, za akatero bo v bodoče poslovni prostor mogel biti dan v najem. Brez novega uporabnega dovoljenja preklic starega uporabnega dovoljenja nima pravne veljavnosti. 19. člen Zoper odločbo o preklicu dosedanjega uporabnega dovoljenja in o izdanju novega uporabnega dovoljenja se lahko v 15 dneh po vročitvi odločbe pritoži organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe, pristojna zbornica oziroma ustanova kakor tudi najemnik. O pritožbi odloča občinski ljudski odbor. Ce v odločitvi o preklicu uporabnega dovoljenja ni odrejen daljši rok, prestane najemno razmerje prvega dne v mesecu po preteku 3 mesecev od dneva, ko je odločba o preklicu postala pravnomočna. Dolžnost dajanja poslovnih prostorov v najem 20. člen Organi upravljanja dziroma zasebni lastniki stavb so dolžni dati v najem poslovne prostore, kolikor jih sami ne uporabljajo v poslovne svrhe. Ce organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe ne da poslovnega prostora v najem v 30 dneh od dneva, ko je prestalo dosedanje najemno razmerje, oziroma od dneva, ko je izdano uporabno dovoljenje, ga da v najem za organa • upravljanja oziroma za zasebnega lastnika zgradbe za stanovanjske zadeve pristojni organ občinskega ljudskega odbora. 21. člen Najemna pogodba, sklenjena med organom upravljanja oziroma zasebnim lastnikom stavbe in najemnikom po preteku roka, določenega v 20. členu tega odloka, nima pravne veljavnosti brez soglasja za stanovanjske zadeve pristojnega" organa občinskega ljudskega odbora, če je ta organ, ker ni bil obveščen o sklenjeni pogodbi, začel postopek zaradi izdajanja poslovnega prostora v najem in sklenil pogodbo v roku 30 dni od dneva, ko se je postopek začel. 22. člen Kadar za stanovanjsko zadeve pristojni organ občinskega ljudskega odbora izda poslovni prostor v najem, omogoči organu upravljanja oziroma zasebnemu lastniku stavbe, da prisostvuje pri razpravljanju glede določil najemne pogodbe in mu dovoli, da pogodbo tudi podpiše, ako soglaša z njo. Za stanovanjske zadeve pristojni organ občinskega ljudskega odbora se lahko pogodi, da najemodajalec brez opravičenih razlogov ne sme odpovedati najemne pogodbe najmanj 2 leti. V najemni pogodbi, ki jo sklepa ta organ sam, se lahko določi odpovedni rok najmanj 3 mesecev. 23. člen Proti sklepanju najemne pogodbe po organu, ki je pristojen za stanovanjske zadeve, se lahko pritožijo organi upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe, kakor tudi najemnik, s katerim sta organ -upravljanja ali zasebni lastnik stavbe že sklenila najemno pogodbo. O pritožbi odloča Tajništvo za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana. Dajanje poslovnih prostorov v podnajem 24. člen Dajanje poslovnih prostorov v podnajem, bodisi v celoti ali delno, ni dovoljeno, niti če se to napravi s pristankom organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe. Ce najemnik da poslovne prostore v podnajem ali v izkoriščanje neki drugi osebi, se šteje, da je najemno razmerje prenehalo. Najemna pogodba, ki bi bila ponovno sklenjena z dotedanjim najemnikom ali pa z osebo, ki so ji bili poslovni prostori dani v podnajem oziroma v uporabo, ni veljavna. Svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da dopušča izjeme. Prenehanje najemne pogodbe 25. člen Najemna pogodba preneha, č"» najemnik mesto dejavnosti, za katero mu je bil poslovni prostor dan v na-* jem, opravlja v poslovnih prostorih neko drugo dejavnost. Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet, lahko določi, da najemno razmerje preneha, če se v poslovnih prostorih brez upravičenih razlogov ne začne opravljati dejavnost, za katero so bili poslovni prostori dani v najem, v dveh mesecih po sklenitvi najemne pogodbe. Proti odločbi o prenehanju najemnega razmerja se lahko pritožita najemodajalec in najemnik. O pritožbi odloča občinski ljudski odbor. Pogodba, sklenjena v svrho, da se najemno razmerje, ki je prenehalo iz razlogov, navedenih v tem členu, obnovi pred pretekom 3 let, potem ko je prenehala, nima pravne veljave. s Odpoved najemne pogodbe 26. člen Najemne pogodbe glede poslovnih prostorov se odpovedujejo po obstoječih predpisih. Uporaba stanovanj v poslovne svrhe 27. člen Glede poslovnih prostorov v sestavu stanovanj, ki se izključno ah pretežno uporabljajo v poslovne namene, morata najemodajalec in najemnik skleniti posebno pismeno P°' godbo o delu najemnine, ki je dogovorjena oziroma, ki je predpisana Z8 te prostore poleg najemnine pogojene za stanovanje. 28. člen Pogodbo o odgovarjajočem delu najemnine mora najemodajalec predložiti v registracijo na način, kakor je določeno za najemne pogodbe glade poslovnih prostorov. 29. člen Ce najemnik noče skleniti pogodbe o odgovarjajočem delu najemnin® po 27. členu tega odloka, razen primerov po '4. členu, je dolžan vse dotlej, dokler pogodbe ne sklene, p'®' čevati iz naslova najemnine za vsak m2 površine tistega dela stanovanji ki ga uporablja v poslovne svrhe, de-setkratano tarifo, predpisano za m površine stanovanja. Tako najemnino je najemnik dolžan plačevati od dneva, ko ga je najemodajalec pozval k sklenitvi P°' godbe, oziroma od dneva, ko je pravnomočno rešen spor glede tega, ati s® stanovanjski prostori lahko uporabljajo za poslovne namene. 30. člen Spore o tem, ali se prostori v sestavu stanovanj lahko uporabljajo v, poslovne namene, rešuje upravni organ občinskega ljudskega odbora, k , je pristojen za stanovanjske zadeve-v soglasju z upravnim organom, K‘ je pristojen za blagovni promet. O pritožbi proti odločbi, izdab po prejšnjem odstavku, odloča Tajništvo za stanovanjske zadeve Ob0 Ljubljana. Kazenske določbe 31. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din s kaznuje najemodajalec, ki ne pr®®1' loži najemne pogodba pravočasno registracijo. Končne določbe 32. člen . Svet občinskega ljudskega odb'*v^ ki je pristojen za blagovni prom ’ je pooblaščen, da po potrebi izda P drobna navodila za izvrševanje odloka. 33. člen ^ Ta odlok začne veljati z dnem 0 ja ve v »Glasniku«, uradnem vC niku okraja Ljubljana. Predsednik občinskega ljudskega Ciril Faln, 1. r. odbof> Vsebina $0- 395 Družbeni plan za 1. 1958 občin® družica , -hjll'* 390 Odlok o proračunu za 1. 1950 ° Sodražica -ute2 397 Odlok o razpisu nadomestnih v občine LJublJnna-Center .„«tor(,v 398 Odlok o dr.Ju iJu poslovnih PrT'(, v najem občine LJublJana-M®- jjuh-Razglas Uprave vojnega odseka ljana Objava o Javni dražbi ,{ Razpis mesta sodnika za P1 pri .Senatu za prekrške OLO Razpis delovnih mest v upravh gnilih OLO ril« or'