Poštnina plačana ? gotovini. Posamezna številka Din 1*—. JI* 38-55 ® ?j v; 0 i;j <*> Mil Št. 80 za naročnino, za oglase Rfsrorswäsr Izhaja vsak dan Mesečna naročnina 25 Din. za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 G LAS Uprava: Gajeva L Telefon 3355. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA V Ljubljani v soboto, dne 20. julija 1935 Današnja številka vsebuje: Politika žaganja Jubilej načelnika Deržiča Razstava v Jakopičevem paviljonu Skrb za izseljence La Dalmatienne in 300 milijonov frankov\ Rokopisov ne vračamo Leto I Pöiiiika žagama A7 zadnjih letih je posebno v naši banovin: cvetela politika žaganja. Nekaterim je bila ta politika sploh edini cilj vsega javnega dela. Enkrat so žagali bana, drugič so žagali župana, potem zopet tega ali onega višjega uradnika. Glavno pa je bilo, da so vedno nekoga žagali, kajti brez tega žaganja tudi ni bilo politike. Posebna konjunktura za te politične žagarje pa je bila vsaka izprememba režima. Že dolgo prej so sestavljali cele liste tistih, ki bodo odžagani, seveda pa tudi liste onih, ki pridejo na njih mesto do prihodnje izpremembe režima. Obširne so bile te liste, vsaj so obsegale skoraj vsa važnejša mesta v javni upravi. Ko pa je res prišlo do izpremembe režima, potem so ti žagarji čakali samo na to, kdaj se bode začelo od njih s tako točnostjo napovedano žaganje tudi izvajati. Samo to je bilo važno in vse drugo delo vlade je bilo manj zanimivo in manj pomembno. Kar v sladostrastno zadoščenje pa so prišli ti politični žagarji. ko je prišla tudi v resnici vest, da je bil ta in ta odžagan. Posebno mnogo pa so si obetali ti politični žagarji od sedanjega režima, kajti tem večje žaganje, čim bolj velika izprememba režima. V vladnih listih so sicer morali brati, da si mnogo preveč obetajo od lega svojega žaganja, ker hoče nova vlada biti vlada pomirjenja, kar pa- ni v skladu s politiko žaganja. Prepričati so se tudi morali, da se je nova vlada uveljavila brez žaganja, toda kljub temu še niso opustili svojih upov, da pridejo še na svoj račun. Tolažili so se, da žaganja zaenkrat še ni bilo, ker mora vlada počakati, da dobi od skupščine vse potrebne zakone. Kakor hitro pa bo te imela, potem pa se tudi začne generalno sekanje glav vseh onih. ki so temu ali onemu napoti, ki so z večjo ali manjšo vnemo služili prejšnjemu režimu. In zato je sedaj žaganje zopet bolj vživelo in v političnih klubih okoli stalnih miz po naših boljših gostilnah se zopet žagajo vsi, ki so na višjihi mestih. Dokler je to žaganje samo zasebni politični sport nekaterih poedinee.v, ni stvar niti vredna omembe. Toda nekateri hočejo to žaganje za vsako ceno povišati v politično načelo, po katerem naj se sodi vrednost vodilnih političnih mož. Kakšen voditelj, ki ne ustreza tej politiki žaganja, govore ti žagarji in sejejo nezadovoljstvo tudi do voditelja lastne stranke ter obenem preprečujejo, da bi se v ozračju zaupanja in medsebojne skupnosti začela na vsej črti nova politika sodelovanja in konstruktivnega dela. Nočemo seveda reči. da bi moral vsak. kdor je prišel na odgovorno upravno mesto, ostati na tem mestu kar za vedno. Včasih so izpremembe pač potrebne, ker je včasih zelo koristna nova metla. Tudi je res, da so nekateri višji uradniki pozabili v svoji strankarski vnemi, da morajo vedno biti predvsem uradniki, ki ne smejo svoje uradne oblasti izrabljati Enostransko v prilog svoje stranke in slojih strankarskih prijateljev. Takšni uradniki se pač ne smejo čuditi, če nihajo ljudje novega režima do njih pra-Vt‘ga zaupanja in če jih zato ne puste njih mestih. Toda takšne spremembe \breje omenjenim žaganjem nimajo nič '.'WlDiega, ker so take spremembe le iz-J rn,)e in tudi stvarno utemeljene. S politiko žaganja pa je treba napra-de' k°ne<% ker jemlje ta politika Iju-siJn 'na p^Sovornih mestih oni občutek no'trnOS*'’ k' je za dobro opravl janje s °v notrebna. Ne more vendar imeti Ekspoze finančnega ministra U skupščini ie zaieia debata o proračun- skih chfanašstinah — Opozkšia proti izrednim po&bSastiSom vladi — Proračunska razprava te ie se ie zavlekia pozno v noč BEOGRAD, 19. julija, b. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela ob 16.30. Prisotni so bili vsi člani kraljevske vlade, razen ministra vojske in mornarice g. Petra živkoviea. Seji je predsedoval skupščinski predsednik Stevan Čirič. Po prečita-nju zapisnika zadnje seje je predsednik prešel na dnevni red: Razprava o predlogu zakona o proračunskih dvanajstinah in naknadnih izrednih kreditih. Besedo je dobil finančni 'minister Dušan Letica, ki je v daljšem ekspozeju analiziral posamezne odstavke predloga zakona in zato pojasnjeval nekatere postavke in nekatere vladne amandmane. Med drugim je izjavil, da izkazuje Narodna banka dejansko pokritje dinarja. Omenil je gospodarske ukrepe, ki jih je napravila še prejšnja vlada in zlasti je podčrtal pomen zedinjenja poštne hranilnice, Državne hipotekarne banke, Privilegirane agrarne banke in*Narodne banke pod resor finančnega ministrstva. Nadalje je podčrtal znižanje taks in banovinskih davščin, ki jih je izvedla kraljevska vlada. Kraljevska vlada je skušala tudi s predlogom zakona o proračunskih dvanajstinah priskočiti na pomoč našemu narodu in je izvedla tudi nadaljna davčna znižanja: tako je izvedla znižanje zemijarine za eno tretjino dosedanje višine, kar bo zneslo okrog 166 milijonov dinarjev. Glede novega ministrstva pošte in telegrafa podčrtuje finančni minister, da je to nujna potreba, ker je dosedaj bilo delo pri pošti ovirano zaradi nesocialnega dela v okviru prometnega ministrstva. Ob koncu svojega ekspozeja naglasa pomen enotnega proračuna, ker je taka enotnost potrebna v interesu preglednosti in jasnosti. Glede zunanje trgovine je finančni minister povdaril, da se je zboljšal izvoz proti prejšnjemu letu za 181 milijonov 911.360 Din, Za skrčeno postopanje Ob koncu svojega ekspozeja predlaga skupščini, da z ozirom na kratek čas, ki ga imamo na 1. avgusta, Narodna skupščina sprejme proračun v smislu ,§ 43 o poslovnem redu v Narodni skupščini in da še uvede za načelno debato skrajšano postopanje, ki naj traja najdalje tri na daljne seje. Ta predlog finančnega ministra je dal predsednik Stevan Čirič na glasovanje in proti njemu so glasovali samo zemliorad-uiki. Debata Nato je prečital poročevalec poslanske večine finančnega odbora dr. Nikola Sokolović poročilo večine finančnega odbora, o katerega vsebini smo poročali že včeraj. Za njim je dobil besedo poročevalec manjšine Borivoj Djurie. V svojem poročilu je Bora Djurič na kratko izjavil, da predstavlja predlog zakona o dvanajstinah najslabši proračunski sistem, kar smo jih imeli dosedaj. Vlada ni dosegla z novim proračunom tega, kar se je pričakovalo, da bi se namreč olajšalo gospodarsko življenje naroda. Naš kmetski narod pričakuje, da bi se dvignile cene poljskim pridelkom, vlada pa se ni ozirala niti na delavski sloj in nima ni kak ega predloga za maksimiranje mezd in za socialno zaščito. Glede pooblastit vladi pravi poslanec Djurič, da so proti ustavni, ker ustava točno pravi, kdo vrši zakonodajno, kdo sodno in kdo izvršilno oblast.; Za njim je govoril posl. dr. Uogič Josip, ki se je dotaknil najprej petomajskih volitev. Glede hrvatskega vprašanja pravi, da to vprašanje obstoja, toda on sam ga drugače pojmuje. To vprašanje je v prvi vrsti ekonomsko in šele v drugi vrsti politično vprašanje. Po njegovem naziranju gre tu samo za vprašanje administrativne ureditve države. Glede federacije izjavlja naslednje: V federaciji vidim napad na edin-stvo države. Proti definiciji federacije v tem smislu so bili od strani zemljoradni-ških vrst burni medklici. Ob koncu svojega govora govornik podčrtava še težke gospodarske razmere v našem narodu. Izreka popolno zaupanje kraljevski vladi. Med njegovim govorom je prišlo do burnih vzklikov in incidentov od strani opozicio-nalnih govornikov. Naslednji govornik je bil poslanec beograjskega volilnega področja Jeremija Prutić. Ta je v svojem govoru povdaril, da eksistirata v naši državi samo dve politiki, prva je politika unitarizma, druga pa federalizma. Naslednji govornik jje bil dr. Vojislav .Dosen, ki se smatra za 100 odstotnega Jugoslovana. Govoril je o različnem odiner-jenju taks v prečanskih krajih in v krajih predvojne Srbije in Črne gore. Kritizira dosedanje postopanje vseh vlad in zahteva, da se končno uredijo razlike med pre-čanskimi kraji in bivšimi srbskimi in črnogorskimi kraji. Današnja seja Narodne skupščine še ni zaključena in kakor se zatrjuje v poslanskih krogih, bo trajala proračunska razprava v načelu še vso noč. Klub parlamentarne večine konstituiran BEOGRAD, 19. julija. t>. Predsednik kluba parlamentarne večine g. Jankovič je včeraj popoldne poslal predsedniku vlade dr. Stojadino-viču pismo, s katerim ga obvešča, da je formiran in konstituiran klub skupščinske večine, ki bo v pomoč kraljevski vladi v Narodni skupščini. Olajšave radi suše BEOGRAD, 19. julija. AA. Velika suša v mnogih krajih naše države je močno škodovala travnikom in pašnikom. Radi tega je nastala nevarnost, da tod ne bodo mogli zbrati zadostno krmo za zimo. Da prepreči to nevarnost ali jo vsaj ublaži, je minister za gozdove in rudnike na podlagi § 39. gozdnega zakona sprejel sklep, naj gozdarska ravnateljstva v Skoplju, Sarajevu, Aleksincu, Gardsku, Banjaluki in Sušaku ugode prošnjam, da bi smeli kmetje klestiti listje v državnih gozdovih, da si na ta način pripravijo rezervno krmo za zimo. Prošnje je treba rujno rešiti. Turški pisatelj v Beogradu BEOGRAD, 19. julija, b. Danes je dopotoval v Beograd turški pisatelj* Aka Gindiz, pisec popularnega romana »5000? Upokojitve BEOGRAD, 19. julija, b. Upokojena je učiteljica v Loškem potoku Olga Gomzi, pri Direkciji drž. železnic pa je upokojen pomožni vlakovodja Vincenc Golcer. prave volje do dela uradnik, ki mora kar neprestano šteti, koliko dni ostane še na svojem mestu. A tudi podrejeni uradniki bodo slabše izpolnjevali ukaze svojega šefa, če vedo, da ne ostane več dolgo na svojem mestu. Poslabšanje uprave je efekt tega političnega žaganja. Končno pa se tudi ne sme prezreti, da je to žaganje silno drago. Dočim so se morali vsi stvarni izdatki znižati, so osebni izdatki v naši državni upravi večji celo od proračunjenih. Vsako varčevanje v državni upravi se razbije ob posledicah tega političnega žaganja. Zato pa konec s tem žaganjem, ki prinaša le škodo in ustreza le človeški škodoželjnosti. Vzrok več, da se vsi politični- žagarji za vedno odžagajo. Vreme v naši državi dne 19.7. 1935. Kraj Baro- meter Temperatura Padavine v m/m najnižja oajvišja Ljubljana , 756.7 16 25 4.8 Maribor , . 756.7 16 27 — Zagreb . . 750.4 19 35 — Beograd . . 757.3 21 34 — Sarajevo , 759.6 11 — — Skoplje . . 759.4 14 33 — Split . . . 757.9 23 — — Kotor , . . 758.5 21 — — Rab .... 757.7 22 — — Najvišje temperature veljajo, razen Ljubljane, za prejšnji dan. Vremenska napoved DUNAJ, 19. julija. Spremenljivo, od časa do časa solnčno, spet nekoliko topleje. Balugdžić upokojen BEOGRAD, 19. julija. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kr. namestništva na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra na lastno prošnjo upokojen izredni poslanik in pooblaščeni minister v Berlinu Živojin Balugdžič. Titulescu se sestane z Mussolinijem? BEOGRAD, 19. julija, b. Francoski listi pravijo, da bo romunski minister zunanjih del Titulescu nekaj časa prebil v Cap Martinu, nato pa bo odpotoval v neko mesto na italijanski rivijeri, kjer se bo po vsej priliki sestal s predsednikom italijanske vlade. Oba državnika bosta imela ob tej priliki več političnih razgovorov. Ali je Albanija še neodvisna? j Čudna namigavanja »Tempsa« TIRANA, 19. julija. Albanska agencija poroča: Rimski poročevalec. »Tempsa«, je objavil v svojem Jistu članek, v katerem obravnava italijan-sko-albanske odnošaje in ugotavlja, da bo mednarodnopravni položaj Albanije na novo urejen v smislu italijanskih želja. Glede na to je objavil albanski list »Besa« poročilo, v katerem pravi, da je milanski list »Corriere della Sera« posnel »Tempsovc članek, ne da bi naprarn njemu zavzel svojega stališča. Zato nastaja vprašanje, ali niso morda italijanski službeni krogi zares enakega mišljenja kakor francoski novinar. Vsekakor obstojajo med obema državama sporazumi, ki so zasnovani na načelu enakopravnosti ter popolne nezavisnosti obeh pogodbenih strank. Oni, ki bi hoteli skaliti dobre od-uošaje, med Italijo i<> Albanijo, niso iskreni pristaši miru in razmerja med obema državama, ki je tako dragoceno ne le za njiju, marveč za vso južno Evropo. Nezavisnost Albanije je bila priznana in potrjena že 17. decembra 1920, ko je bila Albanija sprejeta v Društvo narodov, nato pa še 9. novembra 1921 posebej od zastopnikov Antante. Na poslaniški konferenci je bilo tedaj ugotovljeno, da bi vsak prestopek proti albanski nezavisnosti pomenil opasnost zamer. Izprememba upravnika berlinske policije BERLIN, 19. julija. AA. Upravnik berlinske policije podadmiral Levetzov je odstopil. Notranji minister Frick je izročil vodstvo policijske uprave v Berlinu grofu Helldorfu, policijskemu upravniku v Potsdamu. Šahovski turnir BEOGRAD, 19. julija, b. Danes dopoldne se je pričelo 11. kolo mojstrov šahovskega turnirja, najprej se je končala partija med Kalabarjem in Bröderjem. V damskem gambitu sta se oba sporazumela za remi. Tako je Bröder dosegel danes polovico točke in postal mojster. (Premagal je dr. Drezgo in Tota, remiziral pa s Trifunovičem, Kalabarjem, Astalošem in Tomovičem.) Na ostalih tabelah se vodi še vedno ostra borba. Astaloš je že v začetku premagal dr. Drezgo, Petrovič in Schreiber imata komplicirano pozicijo z enakimi šansami, König ima v siciljanski igri napram Aviroviču boljšo pozicijo. Zelo ostra borba se vodi med Savo Vukovičem in Trifunovičem. Igra se nadaljue med njima z enakimi šansami. Filipoviča je premagal mojster Pirc, Tot ima proti Tomoviču za enega kmeta boljše šanse za zmago. Kostič stoji proti Nedeljkoviču malo bolje. Po dosedanjih rezultatih vodi trenutno Pirc z 8 in pol točkami, za njim pa prideta König in Kastič s 7 in pol točkami (1). Abesinske priprave za spopad Tudi ahetimke žene bodo pomagale dolsko bodo spremi i a Si tudi duhovniki — Arabci fffÜÄdfl solidarni z Abesinci — Novi angleški predlogi Svet DN se sestane 29. iullla PofiSiinl utnnkl Slabo je citiral »Slovenec« PARIZ, 19. julija, r, »Matiu« poroča, da se bo svet Društva narodov po mnenju ženevskih političnih krogov sestal še pred koncem t. m. Ciin se bo glavni tajnik Avenol vrnil v Ženevo, bodo razposlana vabila članom sveta na zasedanje. Vsekakor mora vabila podpisati predsednik Sveta ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov. LONDON, 19. julija. Reuter poroča: Izredna seja sveta Društva narodov se bo vršila po vsej priliki 29. julija. V angleških krogih upajo, da bo Kalija pristala na celotno razpravo o itali-jansko-abesinskem sporu, Abesinski cesar bo na belem konju } . povedel svojo vojsko LONDON, 19. julija. Poročevalec agencije Reuter je imel daljši razgovbr z .nekim abesinskim politikom, ki mu je dal daljšo. i?javo o eventualni -vojni, med Italijo in Abesipijo. Dejal je med drugi!nAbesinski cesar bo na belem konju povedel. stojo vojsko, ki bo štela.milijon ljudi in bo- oborožena s kopji, loki in.z.modernim orožjem, proti sovražniku. Tudi‘žene bodo pomagale svojim možem in vojsko bodo. spremljali vsi du-'Vniki.' Gotovo bo v vojni padlo mno: komiki. Gotovo bo v vojni padlo mnogo Abe-sincev; toda zato bd"rrtoralo izkrvltveti tudi mnogo Italijanov. Abesinski narod je fatalističes ih mu je popolnoma vseeno ali živi ali umre, čejgre za njegov obstanek. ... Na .vprašanje novinarja, kako se bodo Abesinci branili proti letalskim napadom, je odgovoril: »Nikakor. Kaj pa bodo sploh bombardirali. Addis-Abebo bomo evakuirali že od vsega početka in ljudi bomo spravili v gore. Narava bo mnogo pomagala Ahesincem.« Kaj mislijo v Ameriki? W ASH IN GTLGN,.. 19. : juli j ä. AA, Državni podtajnik za zunanje zadeve Phips.je dal včeraj no-.vinarjem daljšo izjavo o stališču ameriške vlade glede italijansko-abesinskega spora. Povdaril je, da se ameriška vlada zelo zanima za razvoj vzbodnoafriške afere in da je imel v ta namen državni tajnik Hull tudi daljši razgovor-z italijanskim poslanikom Rossijem. Ameriška vlada je vznemirjena, ker se razvijajo dogodki tako, da bi moglo priti zares do vojne med Abesiuijo in Italijo. Vlada iskreno želi, da bi se spor rešil na miren način. To je Hull sporočil razen Rossiju tudi francoskemu in'angleškemu poslaniku. Diplomatski zastopniki Zedinjenih držav, ki so akreditirani pri vladah, ki so posredno ali neposredno zainteresirane na razvoju dogodkov v Vzhodni Afriki, so dobili nalog, da obrazložijo zunanjim ministrom v teh državah stališče ameriške vlade. Na zasedanje sveta Društva narodov Amerika pa ne bo poslala svojega opazovalca, kakor so to objavili neki listi. Antifašisti za abesinsko vojsko NEW YORK, 19. julija. AA. Italijansko-abesin-ski spor je izzval v Ameriki veliko zanimanje, v vsej javnosti. Započele so sc akcije za in proti Abesiniji, ki zavzemajo vedno večji obseg. Tukajšnji italijanski konzulat je objavil, da se ameriški Italijani v velikem številu prijavljajo kot prostovoljci za italijansko vojaško ekspedicijo proti Abesiniji. Antifašistični listi pa na vso moč podpirajo akcijo Abesinskega odbora, ki zbira prostovoljce za abesinsko vojsko. Zbiranje prostovoljcev med ameriškimi črnci pa je moralo biti ukinjeno, ker so oblasti opozorile državljane na zakon iz leta, 1818-, po. katerem, izgubijo ameriški državljani, ki vstopijo v kako tujo Vojsko, vse državljanske pravice ih se poleg, tega kaznujejo z zaporom do treh let in denarno kaznijo do tisoč dolarjev. Arabci so solidarni z Abesinci JERUZALEM, 19. julija, AA. Transjordanski Emir Abdulah je y .razgovoru z nekim arabskim-novinar jem 'izjavil, da šo Arabci solidarni z Abesinci, Čudno se mu zdi, da, poskuša krščanska država, kakfšna je Ttatija, napašti drugo krščansko državo,. Abesini.jo. Vsi Arabci gojijo največje simpatije za Abesince/- Dejansko še je po poročilih arabskih' listov • prijavilo mnogo Felahov abesinskemu konzulu v Jeruzalemu, s prošnjo, maj jih sprejme'v abesinsko vojsko. V primeru vojne bo vsekakor .mnogo. Felahp.v odpotovalo v Abesinijp. Plače rekrutiranih miličnikov RIM, 19. julija. Agencija Stefani poroča-: Vojaške oblasti so določile s posebno odredbo posebne prispevke v denarju, ki jih bodo prejemali v Vzhodni Afriki vojaki-milieniki. Vojaki bodo prejemali pet lir, kaplarji po 6, podnared-niki pa po sedem lir. Miličniške šarže pa po eno liro več. Novi angleški predlogi LONDON, 19. julija. AA. »Mrningp.osti poroča o najnovejšem razgovoru angleškega poslanika v Rimu Erica Druminonda z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem, in pravi, da je poslanik Mussoliniju predložil nove predloge Velike Britanije glede razprave o italijan-sko-abesinskem sporu na zasedanju sveta Društva narodov. List pravi, da italijanski odgovor na angleške predloge še ni znan. Abesinija je pristopila v Rdečemu križu ŽENEVA, 19. julija.'W. Na poziv osrednjega odbora Rdečega križa, ki ga je organizacija poslala abesinskemu cesarju, naj pristopi h konvenciji Rdečega križa, je zdaj prispel odgovor abesinske vlade, da pristopa k Ženevski konvenciji. Zato ni zdaj nobene zapreke več, da Rdeči križ za primer vojnih zapletov organizira svojo p.omoč v Abesiniji. Italija kupuje grške ladje . ATENE, 19. julija. W, V Pireju se nahaja italijanska vojaška komisija, iti kupuje v Grčiji , j -—. — a ^ ^ j » ■, * ,»i, i' v* a \ , j i tovorne in potniške ladje za italijansko vojsko. Dozdaj so Italijani kupili 10 tovornih parnikov, ki jih bodo porabili za prevoz čet in immieije. Razen tega so kupili tudi en velik prekooceanski parnik. Zdaj se pogajajo za nakup drugega takega parnika. In spet 2000 vojakov na potu NAPOLI, 19, julija. ÄA. Včeraj, je odplul v Massauo v Eritreji parnik'»Gange« s 150 častniki in 2000 vojaki ter velikm tovorom vojnega materiala. • ..." Za obnovo prometa med Jugoslavijo in Avstrijo . Maribor, 19. julija. Včeraj so pričela na Dunaju pogajanja med zastopniki oficijelnih jugoslovanskih in avstirjskih tuj s Ho prometnih institucij za obnovo normalnega tujskega prometa med Avstrijo m našo državo. Jugoslavijo zastopa mi •pogajanjih; geh. nmmmlj : Putniku-: Ni-kola Kušević iz Beograda Kakor nam poro-s-eaj-pj. bodhj.pdga jiinja zakljHčehh,*iigodno. KondMis ie izzval ostavko grške vlade Mlada ie padla kot žrtev spora med-monarhisti ATENE, 19. julija. AA. Takoj po povratku s -svojega potovanja po Italiji in Jugoslaviji je . podpredsednik grške vlade in minister vojske general Kondilis imel daljši razgovor s predsednikom vlade Tsaldarisom. Pri tej priliki je - general Kondilis sporočil ministrskemu predsedniku svojo željo, naj; bi še pred svojim odhodom v Nemčijo izravnal nesoglasja-med monarhističnimi in republikanskimi ministri v vla- ‘ ‘di, tako da ne bi general Kondilis kot namestnik-ministrskega predsednka zä’njegove odsot- - mosli imel nobenih tozadevnih težkoč. ... Izredna» izdaja -listov, M so izšla danes, opoj-. • . navajajo, da. je gep.eral Kondilis zahtevat, . ; ■ • a ■öWÄ’Mjffate'fö ' - kosa,- ki" sta Se prfglasiki -za odločna prikfiiSa se-. ''-.^anjega -fedtP^imivrepbbtifee -na'Gfštcerfm-V kia* sprotnem primeru pa bi moral general Kondilis s kmetijskim ministrom Teotokisom odstopith ' Po poročilu listov :je predsednik vlade Tšal- - daris odgovoril generalu Kohdilisu, da zdaj- ne more. pristati na nobene izprcmembe v vladi,-ker hi s tem zavzel stališče, za.monarhistično, ali republikansko obliko, vladavine, kar pa ne more' ■storiti,"ker-hoče njegova, vlada ostati v tem ozi- • ru nevtralna. in republikami Nova vlada brez Kondiliša /Ker med.njima Jiidblo sporazuma, je general' Kondilis ----*• - - Kondilis že^ sooči sporočil predsedniku vlade; svoj odstop. Na.podlagi tega odstopa je .-pred-, C n j Ir vIvsAa- IA .‘»■••■•o jr i • -1 J. . -t-* List »Ivradini« poroča, da. so-na današnji seji vsi ministri stavili svoje listnice, na razpoloženje predsedniku vlhde, ki je popoldne predložil predsedniku republike Zaimišu ostavko svoie vlade. ' ; - ... - Predsednik-vlade Tsaldaris je-.-pQ seji.'vodil-razgovore z generalom. Kondilisom. Mislijo, da je skušal najti izhod iz položaja,. Ker se mu to ni posrečilo, je podal ostavko in bo morda še. .tekom današnjega, dne' sestpvil npvo. vlado, brez Jvondilisa, in Teotbkisa, Te'možnosti pa’z. urad-ne strani š^ n§ potrjujejo.-Zpradi sejanje .krize je verjetim, da bo Tgilsjaiis,„ki je imlel v neds,--IjPi-oapotöyjiJi »k Nemčijo -pa pddilvpjlpžij svoj,.,, .odhpdjia.ka^gjš^p, v.lV • Tsaidarisova izjava PARIZ, 19- julija. Ha vas poroča izAten: Na vprašanje; novinarjev . je g. Tsaldaris odgovoril l-I- v . .Z ' ; . ' ; > v tole: Sestavil bom vlado po svojih mislih in na podlagi narodnega zaupanja, ne pa po zaupanju ulice. •Plebiscit ATEkE, 19.. Julija. AAi; Listi poročajo,! da sodnik vlade 'Ts-alflaris sklicäl ;žl dSeš ’ob 11. j bo. vršil jplebisčit mnogo prej, .kakpr'je prejšnja • dopoMiie še|6"vtade. 1 j : I vlada dolocila.^Plebiscit.bp. že meseca, avgusta. Prva preizkušnj'a moči PARIZ, 19. julija. Havas poroča: Parižanom se upira ravnati se' pp navodilih' policije. Zato bodo socialistične in komunistične organizacije' skušale claueS kljub .prepovedi zbiranja po uli-cah prirediti veliko manifestacijo na Trgu Op e-■ re, ki je sredijče.prometa.* Levicarškim 'poslancem," ki'so ga včeraj obi skali, je taval izjavil, da bo policija aretirala vse, ki se ttc bi pokorili iijchim odredbam. Uradniki pa bodo odpuščeni iz službe. Zaradi tega bo današnja manifestacija prva preizkušnja moči, ki pa je s svojim izidom še negotova. .Ker razpolagajo pariški redarji ž .obilnimi izkustvi, ni verjetno,- da-se bpdp mani-festanti mogli zbrati na ulicah-in trgih,- kjer je-vsako postajanje, zaradi velikega prometa pre- : ( janO.., ; ; -...-v , ■ . .. -1 ... . .. Možnost stavke poštnega iiradništva še vedno hi izključena. Poštni minister je. izdal primerne -ukrepe, da prepreči to stavko s tem,,da takoj iraštavi Jrezpošelhe ii radnike ig uradniške pripravnike. Teh je nad 00.000. Vsi poznajo dobro iMi’ ^ b' Sa Prii!lf,r..§%4o oprav-,- V 5‘-' ' Žu-T.-. „Kbäjtm revija, pFreiaČHOst * v;" c ."'mariborskega tedna" Hemirna noš v Parizu Drž. nameščenci in levičarske š kuppie proti uted^ani f rancoske vlade ; PARIZ, 19. julija, r. V izvajanju širokih pp-oblastil, ki jih je prejela od parlamenta, je La-valova vlada do sedaj izdala že 28 finančnih uredb, ki zasledujejo v prvi vrsti čim uspešnejšo zaščito franka proti kakršnimkoli spekulativnim poskusom. Te finančne uredbe so naletele v glavnem na velik odpor, posebno v levičarskih krogih, ki pripravljajo že protestna zboro-v?tba'.. bavalov zagovor, ki ga je podal predvčerajšnjim po radiu, te atmosfere nezaupanja ni mnogo ublažil. Veliki informativni listi v svojih danšnjib poročilih sicer podčrtavajo povoljno reakcijo navili gospodarskih uredb v poslovnih krogih, zlasti na borzi in pri francoski banki. Iz komentarjev pa je posneti, da se vsi listi zavedajo težkoč, na katere utegne vlada naleteti pri iz-vajanju svojih uredb. Za sedaj sicer še zatrju-jm», da je javnost v splošnem pokazala veliko hladnokrvnost,in pravilno razumevanje za. vlad- no gospodarsko politiko,, vendar ne prikrivajo tudi bolj skeptičnih pogledov. Tako piše današnji »Mafin«, da se nihče ne more veseliti novih uredb. Toda bile so edino sredstvo, s katerim ie bilo mogoče preprečiti strašno nevarnost, ki je grozila francoskemu franku in vsemu narodnemu gospodarstvu. Državni nameščenci so že napovedali veliko protestno zborovanje proti novim gospodarskim uredbam. Za nocoj pa so napovedane prve demonstracije. Vodstvi socialistične in komunistične stranke si mnogo prizadevata, da bi dobili čim večje število Strokovnih udružen j za skupno kampanjo proti novim gospodarskim uredbam. Navzlic vsemu pa prevladuje zaenkrat v tukajšnjih političnih krogih še dokaj optimistično razpoloženje. i-Ge pomislimo, kako izredna privlačnost je bila" modna-f revija na letošn.jemTLjubi jan-skem- pom tđ'd n ein velesejmu, lahko trdipio, da bo moiltm revija tem -letošnjem fV. ; Mariborskem tednu, prava sdžacija Maribora. Zlasti, ženski svet Jjo imel ’ letos •dovolj prilike, da' si ogleda'klasne toalete'. Modna revija ima predvsem namen odlično povdariti, da'ima-mio. kar sc, obleke tiče," sami'domia-vsega tlo--v.olj viii' ‘iferidako .• glede tedelavi: 'in krojev ‘ brezvsfcrbi feknlrijemo V-tujino; Na tem mestu naj povdarimo dejstvo,'da se mariborske' tvrdke*' v. polnem . obsegu -zavedajo - pomena žet.-visoko. 'razvitega Mariborskega tedna-. Zato propagirajo-svoj sloves v obliki razstav ih; revij -gospodarstvu Maribora v: korist;in Maj riborskemn tednu v čast. Tako dobi‘cela prireditev bolj reprezentativni značaj. Tudi lahko mirno, trdimo, da bo letošn ji IV. Mariborski teden presegal vse dosedanje, saj je na •sporedu mnogo1- novitet in odličnih •(»osebnosti, -tako,- da -Mariborski --teden ni iz leta v ■leto vedno isti. Med velike posebnosti spada tudi modna revija, ki bo prva te vrste v Mariboru, in bo zato tudi tem privlačnejša. 'Ne gre, da bi naštevali vse vrste oblek, blaga in drugih modnih potrebščin na tej reviji. Od platna do modernega tafta, prave in umetne svile, volne, organdija do različnih vrst pletiva, je toliko različnih krojev, preprostih in razkošnih, da se bo obiskovalcem, zlasti pa obiskovalkam Mariborskega tedna kar skominalo po razstavljenih toaletah. Razstavljene pa seveda ne bodo samo toalete, temvei iiuli vse druge modne potrebščine od čevljev do klobukov, krzna, dežnikov in vseh drugih malenkosti, ki jih rabi dobro oblečena dama. Da bo modna revija uspela in - dosegih svoj- namen, bodo poskrbele zainteresirane tvrdke, katerih okus in sloves sta nam za .to zadostno jamstvo. naš uvodnik o navduševanju »Jutra« za stara gesla. Ne podaja le netočno naša izvajanja, temveč si dovoljuje dostavljati našim izvajanjem še svoje izmišljotine ter jih podajati kot naše. Tako n. pr. piše, kakor da bi mi nastopili proti opredeljevanju po svetovnih nazorih, kar jo čisto navadna izmišljotina. Sploh je vmešal .Slovenec« v citat toliko lastne polemike, da so naša izvajanja zelo oslabljena. Konstatiramo (o le zato, ker se rad »Slovenec« visoko nosi jn ker silno rad deli lekcije o pravilnem poročanju •— drugim. Naj se enkrat spomni tudi na bruno v lastnem očesu. I opolnoma dobesedno pa je »Slovenec« ci-tiral našo pripombo o zgražanju nad terorističnimi organizacijami onih, ki so se svoje dni sami navduševali nad takšnimi organizacijami. Ker pa tudi tem našim izvajanjem dostavl ja »Slovenec* svoje pripombe, naj tudi še mi nekaj pripomnimo, da bo naših izvajanj »Slovenec« nekoliko manj vesel. Tudi »Slovenec «je namreč že imel svoje črne dni, ko je kar z navdušenjem poročal, kako je duna jska vlada zatrla upor socialnih demokratov. Takrat/se je v slovenski javnosti mnogo govorilo o tem »klerofašističnem« navdušenju »Slovenca;. Tudi »Slovenec« j,e pod kož.o krvav, zato mu malo več skromnosti ne bi škodovalo, še zlasti ne, ker je skromnost tudi ena najlepših krščanskih čednosti. Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rojaki v sužnosti! Ščitimo svojo nacionalno čast ter pristopa jmo k Braniboru! Devize, .J Ljubljana, 19. juli ja (S primo Nar." Banke). Amsterdam 2962.43-2977.03; Berlin 1750.63-mj.gi, Bruselj 733.47—738:34, Čitrlh 1424.22— 1431.29; London 214.69—216.75, Newvork 4304.61—4540.98, Pariz 288.14—289.'58, Praga 181.26—182.36, Trst 358,06—361.14. Cmih, X9. julija. Beograd 7, Pariz 20.2375, London 15.10, .New vork 304,75, Bruselj 51.55, Milan .25.223, Madrid 41.90, Amsterdam 208, Berlin 123.10, Dunaj 58.40, Stockholm 77.85, Oslo . 75.85, Kopenhagen- 67.40, Praga 12.72, Varšava 57-80, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bu-karesla 2.50,. Helsingfors* 6.665, Buenos Aires »•Čb,. Vrednostni papirji «ilSUijST li* ....... : '«»»ČL 1921 79—81, drž.. 46, beglücke pbv. 62-64.. Obv. štab. pos. 1931 /' - ■ - - - - - -y ■ : ■■ ■ . • . Äitgreb,„.t9.-**ju.lija. ■Wii Jmtest.-’pos?-80.50—81, v šk-cftla. ji \I*rj.• sep- temlrer 370- b,-‘4it>Kembe:r-'369—370»-370,' 4% -agr- obv. 45.50—46; .7V»:B!er. 67.50—68, 8% -Blci- 79.50 b, 7% pos. hipot. banke *73.50—75, fß "beglücke obv v -63^ 63 30—63, Nar., -banka 57:75-^5850) Agr.r priv.—banka 277—230—228, Dunap—Zagreb- ki ir. 878.50-^883.502-878.50 .Dunaj—Beograd klin 883—873, ‘ Gi-ci.ja—Zagreb 'klir 30.65—31.35-2-31; Grčija—Beograd klir. 32'35—3L.65. Priv. klir: ILoiidon—»Zagreb 233.70—235.30—234.50..London—Beograd 234.63 —233.03,. Madrid—Zagreb 580—-590—585, Maci riđ.—Beograd. 600 pom; Trbovci iška' "lOO b, Šećer -Osijek 130—'135—130, 7“/o stab. pos. V Parizu. 8-» podajanje impresij, s čemer So »1 rečen», da mora bili slog slikanja ssrneg* i«presijo»i-stičen. Sai Inkiostri ni no »impresijonist«, »e kaj podmaega; oa ie prosto slikar, in sicer zelo dober. Ima veliko instinkta v izberi svojih motivov, se vestno poglablja vanje, jih secira i» analizira in jih. z mojstrsko roko spet združuje v sintezo, ki nam odpira oči nad lepoto tega svet», katerega z»a samo umetnik jjledaL iz oči v oči. v blaženstvu in ljubezni. Dobre slike na stenah so kot okna v kraljestvo Lepote. Da bi le naši domovi imeli veliko lakih oken, ki bi oživljali mrtvo pohištvo med našimi štirimi stenami! Kipi na tej razstavi pa so delo Ivana Zajca, ki ga itak že vsi dobro poznajo. Kritika o njem se je že davno izčrpala, čas in razmere so ga medtem potisnile v stran. Ali njegova srečna, otroško čista narava ga nosi na svojih krilih preko teh žalostnih časov, ki jih nikoli spoznal ne bo. in je to dobro zanj. Zato pa se" mi zda, da mu plastika malega formata najbolj leži. A morala bi biti kot taka tudi zasnovana in izvršena. Vsaj do te meje, kot je »Zaljubljeni satir«. Originalen zasnuiek za vodomet sta »Ribiča«. Tudi »Pri studencu« spada sem. »Borca« pa bi bila prav lep »biskuitni porcelan«. Te vrste plastike nimamo dovolj in to bi bilo pravo torišče za Zajca. Nikjer ni ta dobrodušna romantičnost bolje na mestu_ in tudi solidni, akademično vestni slog njegovega ustvarjanja. Zal, res žal, da je ta razstava padla v najneugodnejši del letne sezone! A. A. B. ljenju Južne železnice je služboval dalje pri Državni železnici in je izza leta 1931. vršil dolžnosti, oziroma je bil načelnik p coni e in o-k omc r cij a 111 e g -» oddelka direkcije Drž. žel. Jubilant je že pred vojno pričel * narodnostnim pokretom med slovenskimi južnimi in državnimi železničarji i« sicer v Zvezi jugoslovanskih železničarjev in v Društvu jugoslovanskih železniških uradnikov, kjer je izza ustanovitve pa do fela 1914. deloval kol tajnik uradniške podružnice na Zidanem mostu. Med vojno sfa morali obe društvi ustaviti delovanje, a po prizadevanj« višjega revidenta Ivana Kejžarja je bilo sklenjeno leta 1917., da se oživi samo Zveza jugoslovanskih železničarjev in da narodno slovensko železničarsko osobje kompaktno stopi v Zvezo ter so tako pripravi na bližajo bodočnost. Dno 18. decembra je Ivan Deržič postal predsednik Zveze jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani, ki se je enotno organizirala iu prenesla narodno stanovski pokret v vse pokrajine Jugoslavije ter aprila leta 1919. že sestavila prvi poslovnik organizacije jugoslovanskih nacionalnih železničarjev, t. j. današnje Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. To je najmočnejša organizacija državnih uslužbencev v Jugoslaviji na strogo narodni stanovski nepolitični podlagi i« šteje danes čez 35A9i členov. Poleg stanovskega delovanja se je jubilant udejstvoval tudi v raznih drugihi panogah javnega dela. Med dragi« je soustanovitelj Narodnega železničarskega društva »Sloge«;, ki je izšlo iz godbenega ia pevskega odseka nekdanje Zveze. V društvu deluje še vedno kot predsednik nadzornega odbora. Ob svoj« desetletnici mu je društvo v priznanje njegovih izrednih zaslug poklonilo posebno diplomo. Uspešno je jubilant v okviru Udruženja propagiral tudi ustanavljanje zadrug, predvsem nabavi jalnih in kreditnih na teritorijalni podlagi posameznih železniških direkcij. Seveda je tudi sam član Saveza nabuvljatmli zadmg državnih uslužbencev v Beogradu. Deloval je prej v nadzorne« odboru, sedaj pa je že 4. leto član upravnega odbora. Politično se je udejstvoval kot narodni socialist iu je bil do ujene likvidacije tud« predsednik stranke. Po likvidaciji stranke se je umaknil iz političnega življenja, kamor je stopil zopet šele leta 1931. in- «e pridružil kmetsko orijentiranim političnim gibu-njom. Poleg vsega tega deda je današnji j*, bil ant še vedno našel dovolj prilike, da se je udejstvoval kot narodno obrambni kulturni delavec, po tudi kot «pretep novinar. Vrsta uglednih organizacij g* je na razne načine počastila: Ivan Deržič je član nadzornega odbora Broni-bora, član ožjega predsedstva Zveze ng tajski promet v Ljubljani, že izza leto 1932. častni član Udruženja jugoelovnn-skih nacionalnih železničarjev in brodarjev ter podpredsednik Narodne prosvete v Ljubljani. V novinarskem delu se je udejstvoval pri nekdanji »Jugoslaviji«, pri »Novi pravdi« ter pri dolgi vrsti stanovskih strokovnih in političnih listo?. Umljivo je, da njegovo uspešno in plodonosno delovanje tudi na Naj-višjein mestu ni ostalo neopaženo. Slika življenskega dela načelnika Ivana Deržiča bi bila nepopolua i« morda tudi ne tako plodovita, ako mu ue bi stala ob strani v vsem njegovem boju njegova gospa soproga Bogomil« roj. Caharija. Gospa je hčerka že pokojnega industrijalca Gaharije. ki je imel v Nabrežini veliko kamnoseško podjetje. Srečni zakon ozar j a kakor mlado sonce hčerka edinka. Slavljencu iu vsej cenjeni družini žalimo ob tem pomembnem dnevu še mnogo sončnih let, ki bi kakor venec okrasila vse dosedanje uspehe. Dnevni dogodki Osebna vest. G. profesor dr. Ramovš Franc jo bil izvoljen za dopisnega člana Poljske akademije znanosti v Krakovu. G. profesorju iskreno čestitamo! X Foto-natečaj revije »Jugoslovenskih turista — Naša pota vzbuja mnogo zanimanja med našimi amaterji. Lepo število fotografij, ki so bile do prvega termina vposlane, jamči, da bo nagradni razpis povsem uspel. »Jadranska plovidba« na Sušaku je poklonila prvo nagrado: teden dni vzdolž jadranske obale, od Sušaka do Kotora in nazaj v I. razredu z vso oskrbo. Tudi »Zveza za tujski promet« v Ljubljani bo nagradila, skupno je nad 100 nagrad, ki predstavljajo vrednost preko 20.000 Din. Ocenjevalno komisijo tvorijo gg. Pintar Vladimir, ravnatelj Zveze za tujski promet, novinarji Ravljen Davorin, Ante Gaber in Vladimir Regaljy ter Kor-nič Ante, Kermavner Ivo in Rajko Kos. Na splošno željo se je podaljšal rok za vlaganje fotografij do konca avgusta! Vsa za natečaj v poštev prihajajoča dela je poslati ali izročiti v trgovini »Foto Tourist« Lojze Šmite na Aleksandrovi cesti 8, kjer se dobe razpisi in vso podrobne informacije. X Mcščansko-gospodinjska šola »Mladika« nudi izobrazbo za smiselno in štedljivo vodstvo gospodinjstva. Namenjena je deklicam, ki se pripravljajo za bodoče gospodinje, v lastnem gospodinjstvu kot žene in matere ali kot poklicne gospodinje v službi! Za sprejem je potrebno, da je deklica dopolnila 16. leto, ter dovršila nižjo srednjo ali tej odgovarjajočo šolo. Učenke so ali zunanje, ki stanujejo doma ali drugod, ali notranje, ki stanujejo v internatu. Zunanje gojenke plačajo mesečno za hrano in šolnino Din 400.— notran je pa za vso oskrbo s šolnino vred Din 800.—. Vpisovanje za novo šolsko leto bo 14. in 15. septembra od 9. do 12. ure v poslopju »Mladike«. V zvezi z gospodinjsko šolo je internat, v katerega se sprejemajo tudi učenke, ki obiskujejo gimnazijo ali katerokoli šolo. Gojenke nadzirajo pri učenju prefekti-njc, ki dajejo tudi pouk iz jezikov7. Poslopje »Mladike« leži na idealnem mestu, tik ob tivolskem parku. Ima krasen obširen vrt, ki je gojenkam na razpolago za igre na prostem. Vsa pojasnila, kakor tudi prospekte, 'daje' upravite!jstvo »Mladike« in ravnateljstvo Mestne žp"=ke realne gimnazije v Ljubija k.,, letno gledališče je velevažna pi ,. .iio-vzgojna ustanova. 30. številka »Našega vala«, ki je pravkar izšla, prinaša kratko poročilo s. pestrimi slikami o te j naši severni postojanki gledališke kulture. — O čarobni pokrajini Gorjancev piše g. Viktor Pirnat, Janko Kač o Krači sv. Antona, Kresal nadaljuje novelo »Razbojnik Celestin«. Revija prinaša važno opozorilo direkcije pošte in telegrafa, naj novejše modne kreacije, 12 stransko prilogo s programi vseh evropskih najvažnejših postaj in razpored vseh oper, operet, slušnih iger in koncertov zn prihodnji teden. Pišite še danes, da vam pošljemo brezplačno in brezobvezno na ogled cao številko te naše edine ilustrirane tedenske radijske revije. Naslov: Radijska revija »Naš vai«, Ljubljana. X Planinsko slavlje na Boču. Redki so bili turisti, ki so se pred letom 1929 odločili za pot na Boč. Bil je pokrit z gosto šumo. Razgleda ni bilo. Odkar pa so požrtvovalni 'domačini postavili na njem blizu 20 visok razgledni stolp, je Boč postal privlačen. Ob šesti obletnici blagoslovitve stolpa bo dne Žl. t. m. ob 10. pri Sv. Miklavžu služba božja za planince, nato pa prijateljski sestanek ob godbi in petju Živkovega septeta. X VI. Kongres trg., ind. in obrti v Pragi. Mednarodno združenje, ustanovljeno po svetovni vojni radi pospeševanja trgovske izobrazbe in proučevanja vprašanj, ki so v zvezi s sodobnim napredkom vede o trgovini, industriji in obrtništvu, bo imela svoj šesti kongres v Pragi od 2. do 6. septembra. X Polovična vožnja za poset sejmov. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena polovična vozna cena pri povratku vsem obiskovalcem jesenskih sejmov, in sicer v Rei-chenbergu od 18. do 25. avgusta, v Smirni od 22. avgusta do 11. septembra, v Bratislavi od 25. avgusta do 1. septembra, v Leipzigu od 25. do 29. avgusta, v Lvovu od 31. avgusta do 15. septembra, na Dunaju od 1. do 8. septembra, v Bariju od 6. do 21. septembra, v Solunu od 8 do 20. septembra, v Gradcu od 14. do 22. septembra, v Inoniostu od 14. do 22. septembra in v Milanu od 22. do 28. oktobra. Ola jšave veljajo za vse vlake in razrede z izjemo četrtega. X Pobegli. Soproga trgovca Kclimana je prijavila zagrebški policiji, da je pobegnil z doma nje mož Dragotin. Bil je živčno bolan. — Cigan Stevan Mitrovič je prijavil, da je izginila njegova hčerka. Bila je tambura-šica. Pobegla je najbrže z nekim ciganom. Stara je komaj 12 let. — Marija Sveč je prijavila, da je izginil njen podnajemnik Leo Spicer, urarski pomočnik, Anka Podgorec je pa prijavila, da je neznanokam izginil njen podnajemnik Maks Božič. X Zagreb dobi novo bolnišnico. Prihodnjo pomlad bodo pričeli graditi v Zagrebu novo veliko moderno opremljeno bolnico, v kateri bo prostora za 900 bolnikov. Gradili jo bodo tri leta. V novi bolnišnici bodo sestre reda Sv Vinka Pavclskega. Sredstva za gradnjo so zagotovljena. Stara bolnišnica Sv7. Duha na Jelačičevem trgu bo ostala tudi še po dograditvi nove bolnišnice, ki ho na Rebru. X Novi senjski škof bo posvečen v Zagrebu. Senjski škof dr. Viktor Burič bo posvečen za škofa v zagrebški stolnici v hedeljo. Svečanost bosta izvršila dr. Ante Bauer in koadjutor dr Stepinac. X Hrvatski pevci pri belgijskem kralju. Pevsko društvo »Zora« iz Karlovca, ki .je priredilo uspele koncerte po Belgiji, je sprejel belgijski kralj v četrtek v Bruslju v posebni avdijenci. X Kaj obeta zagrebško gledališče. Med dramska dela, katere bo zagrebško gledališče uprizorilo v prihodnji sezoni, je uvrščena le ena slovenska drama, in sicer »Celjski grofje« Bratka Krefta. Ljubliana Dnevna pratika. Sobola, 20. julija. Katoličani: Elija, pravoslavni: 7. julija, Toma. Dežurne lekarne: Dr. Piccoli, Tyrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste Zaloška e. 18. Volitve za jesen ...............LUTZ * Občni zbor Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« reg. pom. blagajne v Ljubljani, bo v ponedeljek 29. julija t. 1. točno on 20. uri v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica 27 s sledečim dnevnim redom: Poročilo uprave, poročilo nadzorstvenega odbora o rač. zaključku za leto 1934, odobritev proračuna za leto 1935 in določitev letnine, slučajnosti. * Popravek k telefonskemu imeniku. V# zadnjem uradnem telefonskem imeniku direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani iz leta 1934 je telefo Zadružne gospodarske banke označen s štev. 20-79, kar ni pravilno, ker je prava številka tega naročnika 20-57. * Na Vrhniko se odpeljemo jutri ob 7.30 zjutraj z glavnega kolodvora. Poklonili se bomo pred Cankarjevim spomenikom. Popoldne bo narodnoobrambni sestanek pri -razglednem stolpu 'na Planini nad Vrhniko. Kopanje, zabava. Kolesarji, ob 6.15 zjutraj pred Nunsko cerkvijo v Ljubljani. — Orga-nizatorno-propagandni odsek S. j. e. u. Maribor Tujski promet v juliju. V prvi polovici julija je bilo v Mariboru prijavljenih 957 tujcev, od teh 325 inozemcev. Tujski promet nazadujo, kar je pripisati pred vsem najnovejšim odredbam v zadevi izdajanja potnih listov v Avstriji. Dve tatvini. V neki gostilni Frankopa-novi ulici je popival Franc Kocbek, ter končno ob mizi nekoliko zadremal. Veliko je bilo njegovo presenečenje, ko se je zbudil in ugotovil, da mu je med tem nekdo ukradel denarnico z 250 Din gotovine. — Električarju Antonu Vidoviču pa je neznan krošnjar ukradel iz stanovanja na Pohorski cesti srebrno uro, vredno 500 Din. -»• Nočna lekarniška služba. V soboto imata nočno lekarniško službo Savostova lekarna na Kralja Petra trgu in Sirakova lekarna na Aleksandrovi cesti. -»• Prosvetna zveza v Mariboru dovoljena. Na odlok bana dr. Paca, da se ustanovitev Prosvetne zveze v Mariboru ne dovoli, je bila vložena pritožba. Notranji minister dr. Korošec je pritožbi ugodil in je ustanovitev Prosvetne zveze v Mariboru dovoljca. Prekrstitev Svobode v Sparto. Z razpu-jDustom telovadne in kulturne organizacije Svobode, je bila razpuščena tudi SK Svoboda, ki je bila odsek Svobode. Vodstvo kluba je sklenilo, da se vložijo nova pravila in da se bo klub odslej imenoval SK Sparta. Za nedeljo določena prvenstvena tekma s Hermesom je bila zaradi tega odgođena. Promenadni koncert bo danes zvečer ob 20. uri v mestnem parku. Igrala bo godba železniških uslužbencev in delavcev pod vodstvom g. Schöncherrja. Tatvina perila. Mariji Vate na Betnav-ski cesti je izginilo iz zaklenjene shrambe perilo v vrednosti 900 Din. Vlonine tatvine je osamljen neki mlajši moški, ki mu je policija že na sledu. Pretkan goljuf. Pri mizarskem mojstru Francu Mlinariču v Kocijanu, se je zglasil pred dnevi neki moški in mu sporočil, da mu je v Ameriki umrla sestra, ki mu je zapustila v oporoki zavarovalnino v znesku 150 tisoč Din. Povabil je Mlinariča s seboj v Zagreb, kamor je denar že prispel. V Mariboru je neznani moški od Mlinariča izvabil okoli 500 Din za razne koleke in takse, ki da so potrebni za preskrbo raznih dokumentov. Kmalu nato je neznanec izginil brez sledu. Mlinarič pa je zadevo javil policiji. Stvar o bogati dediščini je bila seveda gladko izmišljena. ■«- Pol milijona škode je povzročil ogromen požar v Hajdini pri Ptuju, o katerem smo obširno poročali včeraj. Do tal je pogorelo 18 poslopij, nadaljnjo katastrofo pa so preprečili vrli gasilci Ceüe ■ Cenjeno občinsko naj oprosti, da se je urejanje izložb nekoliko zavleklo. Jutri bo pa vse očito, bar je danes še skrito. Vljudno vabim na ogled. Otvoritev drevi ob osmih. — Valentin Hladili, Celje. ■ Celjski planinski dom pod Tovstom začne graditi še letos celjska mestna občina. Načrti so že vsi gotovi, svet je odmerjen in dela so razpisana. Znano je, da bo ta dom služil otrokom za potreben oddih in primerno oskrbo. Stal bo nad Celjsko kočo na pobočju. •o Neki amerikanski list je objavil to-lo: Človek more svojo bradavico na šiji imeti za gumb in si na njo pripenjati ovratnik, ali pa sedati na odbijače na zadnjem vagonu, da bi si prištedil denar za vožnjo, ali celo zvečer ustavljati uro, da se mu ponoči ne bi obrabljala brez potrebe in koristi; tak človek bi mogel tudi opuščati piko nad i ali pa črto pri t, ker je škoda črnila in časa, tor bi morda smel na grobu lastne matere saditi in ogrebati krompir — pa bo še vselej gentleman nasproti tistemu, ki dobiva list in ga vnelo čita, a ga zataji in ogorčeno zavrne, čim je dobil račun za naročnino. o Nočno lekarniško službo bo imela od sobote lekarna pri »Križu« (mag. Gradišnik) na Kralja Petra cesti. Dobrodelni koncert za slepega skladatelja Interbergerja so preložili v avgust Umrl je v javni bolnišnici 70 let stari posestnik Josip Kranjc iz Zlateč pri Novi Cerkvi. Kolesarji SK »Hermes« iz Ljubljane, ki priredijo v nedeljo dirko na progi Ljubljana—Maribor, prispejo v Celje okoli devetih dopoldne. Juniorji kluba pa začno dirkati iz Celja. Start oli sedmih v jutru. Sport. Zaključna nogometna tekma drugega razreda za prvenstvo v celjskem okrožju bo v nedeljo ob 17. na Glaziji. Tekmovala bosta SK Olimp in SK Atletik. Neresnične govorice so sc raznesle v četrtek zvečer, da se je zgodila pri regulaciji v Tremerju nesreča, ki je zahtevala življenje šesiih delavcev. Sreča je, da ni niti trohe resnice na tem. Našiika korupcijska afera V četrtek je zagovornik obtožencev dr. Tonauer predlagal, naj vprašajo finančno direkcijo v Zagrebu, če je bil dr. Benič po službeni dolžnosti upravičen, da je brez prijave izvršil revizijo knjig »Našičke«. Državni tožilec je ta predlog zavrnil. Na vrsto so nato prišli delikti Žike Živanoviča, Milana Pichlerja, Zvonimirja Turina, Iva Vlahoviča, Ranka Ljubinkovica in Stevana Gojkoviča. Vsi so obtoženi, da so od 1. 1929 do 1. 1934 imeli zveze z velikimi podjetji za lesno industrijo in tudi z Našičko ter so vodstvu teh podjetji za lesno industrijo in tudi z Našičko ter so vodstvu teh podjetij izdajali za denarno odškodnino službene tajnosti. Prvi je bil zaslišan Ivo Vlahovič, svetnik ministrstva za poljedelstvo, ki je obtožen, da je izdajal službene tajnosti, ko je bil tajnik ministrstva za poljedelstvo. Sprejel je večje vsote od Adolfa in Filipa Schlesingerja. V dar je dobil tildi lep radio aparat. Vlahovič je izjavil, da se ne čuti krivega. Vse je izvršil pa nalogu svojih predpostavljenih. Vse naredile je dal bivši minister dr. Andric in načelnik dr. Frangeš. Vlahovič trdi, da ne pade nanj nobena odgovornost. Predsednik ga je opozoril, da se glede klav- Solcol stvo Naš mladi kralj kum sokolskega prapora N j. Vel. kralj Peter TL, da pokaže svojo veliko Ljubezen in naklonjenost Sokolstvu, je daroval Sokolski župi Niš dragoceno zastavo iz težke trobojne svile vezeno z zlatom. Na eni strani je ptica — sokol, ožarjena s solnč-nimi žarki, okoli katere je napis »Sokolski župi Niš« in geslo »Skozi Sokolstvo in Jugoslovanstvo k Slovanstvu«. Na drugi strani pa sta v vogalih grb doma Karadjordjevičev in jugoslovanska krona z zlatim vencem, v sredini pa napis »Peter H., kralj Jugoslavije«. Zastava je bila svečano razvita II. t. m. pred odhodom na zlet bolgarskih Junakov v Sofi jo ob ogromni udeležili Sokolstva in občinstva. Drobne vesti i/. slovanskega Sokolstva, V ženskem troboju COS v Brnu je tekmovalo 374 Sokolić. Tekmovale so v višjem in nižjem oddelku, rekme so bile najprej po župah in šele potem so bile tekmovalke pri-puščene k saveznim tekmam. Predpriprave za X. vsesokolski zlet v Pragi, ki bo leta 1938 so se že pričele. Pri pred-seduištvu COS so ustanovili poseben odsek, v katerem so zastopniki tiska, obeh načel-ništev, prosvetnega in umetniškega odbora. Ta odsek bo pričel takoj s pripravami. Te dni bo COS prosila državno oblast, (la ji odstopi stadion na Strahovski poljani, kjer bo X. zlet. V Rožomberku, sedežu župe Podtatranske in središču Hlinkove protisokolske propagande je bil župni zlet, ki je kljub veliki agitaciji Hlinkovih pristašev lepo uspel. V sprevodu je bilo 1115 udeležencev v kroju, pa tudi javna telovadba je uspela odlično, tako v kakovosti, kakor tudi po številu telovadcev in telovadk. Večje sokolske prireditve v prihodii.jih letih bodo: leta 1936. pokrajinski zlet SbRJ v Subotici, leta 1937. II. vsesokolski zlet Saveza SKJ,’1. 1938. X. vsesokolski zlet v Pragi. V slučaju, da vsesokolski zlet 1. 1937 v Beogradu odpade, bosta dva pokrajinska zleta v Mariboru in Skoplju. Razen tega priredi poljsko Sokolstvo leta 1936. svoj Vil. vsepolj-ski zlet v Varšavi. Obište veliko v Radov Mici fJd: zuliranja obtantskih pogdb ni držal zakonskih predpisov. Na vse očitke je Vlahovič vztrajno zatrjeval, da je izvrševal le naredbe svojih predpostavljenih. Velike nepravilnosti so se vršile tudi pri pogodbah med delniško družbo »Podravina« in optanti. Nekatere pogodbe so klavzulirane, nekatere pa ne. Vlahovič je odgovoril, da so vse te akte podpisali minister Stanič in Andric ter načelniki Frangeš in Šuflaj. Vlahovič ni vedel, da so pogodbe z optanti neresnične. Nihče se ni pritožil. Predsednik sodišča je Vlahoviču nato predložil pismo, v katerem je Schle-singerju pisal, da so njegove pogodbe odobrene in naj ne pošilja več posredovalca Branislava Marjanoviča v ministrstvo zaradi ' j intervencij. Dodal je, da Schlesinger najbrže zato plačuje Marjanoviča in da Marjanovič ne da nikomur nič od tega. Vlahovič je odgovoril, da so agrarni interesenti in veleposestniki često prihajali zaradi intervencij v ministrstvo, posebno vnet jo bil pri teni Marjanovič iz Baranje, ki je jemal velike vsote za intervencije in vse zase obdržal. Glede radio aparata, ki ga je sprejel od Schlesingerja, je Vlahovič izjavil, da je aparat Schlcsinsrer poklonil njegovi ženi. Tretji javni telovadni nastop Sokolskega društva Huda jama bo v nedeljo 21. julija j t. 1. v Hudi jami na prostoru posestnika g. I Šoterja. Pri telovadbi sodeluje tudi sosednje br. društvo z godbo iz Laškega. Vifanle Letoviščarjem, ki prihajajo leto za letom v večjem številu v naš gorski kraj, bo treba nuditi več udobnosti. Priporočljivo bi bilo, da se ustanovi v to svrho tudi za naš trg Olepševalno in lujsko prometno društvo. Tukajšnja prostovoljna gasilska in reševalna četa priredi v nedeljo 21. t. m. ob poldveh popoldne v Vitanji vasi delno župno vajo, pri kateri sodelu je nad sto gasilcev Cel jske župe. Po vaji bo velika ljudska veselica. Svirali bodo »Slavčki7, godba na pihala iz Trnovelj pri Celju. PstKIa Sobota, 2«. julija. Ljubljana: 12.00 Revija plošč, 12.4-i poročila, vreme, 13.00 čas, obvestila, 13.15 plošče, 14.00 vreme, spored, 18 00 Veselite se življenja (plošče), 18.50 Zunanje politični pregled (g. di- Jug), 19.10 čas. vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 tamburice, harmonika, plošče. 21.30 čas, poročila, vreme, spored, 21.4.3 operetna glasba (prenos iz Zvezde), 22.30 odlomki iz zvoč. filmov (plošče) Zagreb: 20.30 Kontrabas. 20.45 zvočna igra. I 21.13 flavta. 1 Beograd: 20.00 Reproducirana glasba, 22.45 Donski kozaki. Tuje postaje Berlin: 20.10 Pester zabavni večer, plesna glasba. Beromünster: 19.15 Mandolinski koncert, 20.05 ura dunajske glasbe. Breslau: 20.10 Koncert orkestra, kvartet, Brno: 19.30 »Valčkov sen« vok. in ork. koncert. Budimpešta: 19.10 Feketejeve pesmi, 20.30 orkestralni koncert. 22.50 ciganski orkester Hamburg: 20.10 Pester večer z morskega obrežja. Huizen: 20.30 Vokalni koncert, 20.40 orkestralni koncert. Luxemburg: 20.25 orkestralni koncert francoske glasbe. Pariz: 20.15 Koncert Luštnem, 21.00 plesna glasba. Rim 20.40 »Ana Karenina«, lirična drama. Varšava: 20.10 Med artisti, 21.00 za Poljake v tujini, 21.30 orke-strali koncert. Dunaj: »Pravljica iz Horen-cc . '....".....»zkega. i V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj ljubljeni dobri soprog, oziroma svak in stric Josip Mžman nadučitelj v pokoju v četrtek dne 18. julija po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pop>eb dragega pokojnika bo v soboto, dne 20. julija, ob 4. uri popoldne is hiše žalosti na domače župno pokopališče. „La Dalmatienne" in 300 miiiionov frankov Poti gornjim naslovom je objavila splitska .Novo Doba« članek, ki ga po-nalisknjemo brez komentarja. Članek se glasi: Danes ugotavljamo s protestom obletnico našega članka pod gornjim naslovom. ( e bog da in s pomočjo naših pristojnih oblasti, hodeči po isti poti kot doslej, lahko upamo, da bomo proslavili še kako obletnico očitno nezakonitega postopanja v nespoštovanju in neizpolnjevanju pogodb, a na škodo in propast našega življa v srednji Dalmaciji po tuji kapitalistični družbi. Težko je najti bol j tipičen primer o kršenju uzakonjene pogodbe, nego je ta in ta primer pravilno in polno osvetljuje naše neurejene življenske in gospodarske razmere. Vsa opozarjanja in tolmačenja, vsi apeli pa tudi prošnje s strani samoupravnih oblasti na pristojno ministrstvo, posebne interpelacije v parlamentu (mimogrede pripomnjeno, da ni niti sam interpelant, ko je postal minister, kot izgleda, ukrenil ničesar, ali pa je bržkone za onega časa ministrovanja pozabil na svojo lastno interpelacijo) in deputacije in shodi; vsi napori, da bi se vendar rešilo to vprašanje in odstranilo to nezakonito stanje z odločnim pozivom in naredbo družbi, da izpolni svojo dolžnost in obveze, nič ni do sedaj pomagalo in vse je ostalo samo na papirju. Pristojno ministrstvo ali še bolj točno ministrstvo za trgovino in industrijo, pod katerega pristojnost mislimo, da spada ta družba, ki bi se moralo brigati za to. ali so dogovorjene obveznosti v predvidenem roku izpolnjene in izvedene. izgleda, da je ukrenilo za zaščito naših interesov toliko kot nič. Če pa je kaj ukrenilo, pa je rezultat ostal negativen. Napravi to vtis, ko da ministrstvo potem ni v stanu, da konča to nikjer videno in slišano, a za naš kraj in njegovo gospodarstvo ubijajoče stanje. Pa zato smatramo za našo dolžnost, da v imenu ljudstva tega kraja vprašamo: Zakaj družba »La Dalmatienne« ni izvršila predvidena in s pogodbo ugotovljena dela pri gradnji novih kemičnih tovarn in pričela z regulacijskimi deli na reki Krki in Cetini ter s tem izpolnila obveznost čl. 6 pogodbe z dne 13. aprila 1929, da bo še do pred enim letom, t. j. do 1. julija 1934 investirala v naši kraljevini znesek 300 milijonov fr. frankov. Ako je pogodba na to ne veže — kar je slučaj, kakor izgleda — potem se mora vsakdo vprašati, če ni mogoče ta družba neka vsegamogočna sila, ki obstoji izven zakona in za katero ne velja vse ono, kar velja za vse nas ostale. Mogoče so v ozadju intervencije, obziri ali morda še kake druge interesne zveze in zapletljaji, ki branijo, da uzakonjena pogodba z dne 13:. aprila 1929 še do sedaj ni izvršena. Zato bi bilo po našem mišljenju neob-hodno potrebno, da se točneje in globlje preiščejo zveze med družbo »La Dalmatienne« z njenimi člani upravnega odbora (Conseil d’administration), ki so navedeni kot : Administrateurs«'v poročilu za glavno redno skupščino z dne 28. aprila 1934 in ki se zovejo: Stedes Acieres & Forges des Firminy, Ste Bozel Maletra, Ste des Phosphates .Tunisiens et de Engrais Chimique. Mislimo, da je že skrajni čas, da se preprečijo in odstranijo taki za naše narodno gospodarstvo pogubni pojavi in da se vendar nudi in ustvari možnost, da naš Zagorec zasluži dnevno po kakšen dinar, da bo zmogel nahraniti svojo družino s kruhom, katerega imamo še preveč v naši blagoslovljeni državi, tako mnogo, da se trudom trudimo, kaj bomo in kam bomo z njim. Apeliramo na kr. vlado, da čim hitreje pretrese pogodbo, ki je bila sklenjena s francosko družbo »La Dalma-tienne« in zahteva od iste primerno odškodnino za dospele pa ne izvršene obveznosti in da brezobzirno in temeljito razčisti vsa nerešena vprašanja ter zahteva od družbe, da ali izpolni pogodbo z dne 13. aprila 1929, ali pa odstopi. Gospodarske vesti = Avstrijski bojkot našega turizma. Ker sn avstrijske oblasti z raznimi ukrepi preprečile letos prihod avstrijskih turistov v našo državo, so se novinarji obrnili v tem vprašanju na ministra trgovine in industrije dr. Vrbaniča. Df. Vrbanič je izjavil, da se rešuje to vprašanje na konferenci, ki se vrši na Dunaju med predstavniki naše države in Avstrije. Upa, da bo mogel dati že v nekoliko dneh javnosti podrobnejša pojasnila. Kar se tiče turističnih odnošajev z Nemčijo, se bo prihod nemških turistov začasno olajšal na ia način, da je dala naša država na razpolago kredit to milijonov dinarjev na račun nemškega kliringa pri nas. v- = Dobav. Splošni oddelek Direkcije drž. žel. v Ljubljani sprejema do 24. julija ponudbe glede dobave konceptnega papirja. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 25. julija pnudbe glede dobave 1000 komadov hrastovih pragov, osovin za guter, 500 kom. lopat za premog, 10.000 m železne žice, 900 kom. Samotne opeke in 100 kg Samotne moke; do 1. avgusta glede dobave 1500 kg žebljev, 70 kg usnjatih jermen, 1200 kom. pil, 2000 kom. žagic za kovino, 5000 kg tračnikov, 100 kg mik, 100 kg sode, 50 kg amonijaka, 60 kg raznih barv. — Direkcija drž. rudnika Vidnik sprejema do 27. julija ponudbe glede dobave 10.000 kg ovsa. — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 31. avgusta ponudbe glede dobave nosilcev ter glede popravila mostne tehtnice. — Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 25. julija ponudbe glede dobave medeninastega materijala. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 8. avgusta ponudbe glede dobave električnega materijala, raznega orodja, zaščitnih očal: do 9. avgusta pa glede dobave raznih naprav in orodja. — Komanda pomorskega zrakoplovstva Divnije sprejemu do 12. avgusta ponudbe glede dobave kositra, žice, pločevine, medeninastih palic, ''«‘bijev, kleja, smirka, grafita, lepenke itd.; do 14. avgusta pa glede dobave 4000 m motvoza. — Dne 20. avgusta se bo vršila pri 'Travi smodnišnice v Kamniku ofertna lici-:?cija gled dobave 12.000 kg olja za kamnik-[d, 12.000 kg nafte, 35.000 kg papirja za pa-V'branje kamniktita in 100.000 kom. karton-)Kdi škatel j; dne 21. avgusta pa glede do-ć'/e 45.000 kg preje od konoplje in 600.000 s3 amonijevega solitra. — Predmetni ogla-* natančnejšimi podatki so v pisarni Zbor-g.j Ka TOI v Ljubljani interesentom na vpo-(>i d-) — Dne 17. avgusta t. 1. se bo vršila pri pr -' — une ir. avgusta t. l. se bo vršna pri z p j ,|r) inskem oddelku Generalne direkc. drž. doh/n’c v Beogradu ofertna licitacija glede hnda.V?i L400.000 kg vulkan olja, 280.000 kg ci-ciljn