OVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.	'
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedleija jv ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenišklh ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 75.
V Ljubljani, v torek 8. aprila 1894.
Letni!* XXII.
Papeževa eueiklika do poljskih škofov.
(Dalje.)
Vzgoja.
Obračajte posebno pozornost na domačo družino, na pouk mladine in vzgojo duhovskega stanu, na najboljša sredstva, kako se izvaja ljubezen do bližnjega.
Neomadeževano in pošteno rodbinsko življenje, iz katerega se širi zdravje po vseh žilah državljanske družbe, je odvisno pred vsem od svetosti zakona, ki je, ako se sklene po zapovedih božjh, čist in ne-razrušljiv. Nadalje se ne smejo zabiti mejsebojne pravice in dolžnosti zakonskih in mora je napolnjevati največja mogoča sloga in ljubezen. Za varstvo in blagostanje otrok, zlasti za njih odgojo skrbe naj stariši in jim uaj svojim življenjem, ki je najboljše in najvplivnejše vzgojevalno sredstvo dajo lepe vzglede. Za pravi poduk in vzgojo otrok pa le tedaj v resnici skrbe, ako so jako pazni. Izogibati se ni le onih nižjih in višjih šol, kjer se s podukom nalašč združujejo verske zmote, in kjer brezbožnost skoraj gospoduje, temveč ogibati se je tudi tistih, kjer se nič ne uči o krščanskih uredbah in nravih, kakor bi to bile času neprimerne stvari, iu se ne izvršujejo nobene verske vaje. Tisti, katerih duhovi se izobražijo v znanostih, morajo se izobraziti tudi v znanju in izvrševanju božjih stvarij, ko so že po nagonu in prirodi, Bogu ravno tako obvezani kakor državi, in so zato zadobili življenje, da državi služeč obračajo pot proti stalni domovini, nebesom in goreče hodijo po njej.
Ce s starostjo napreduje svetua izobraženost se ne sme v verski izobraženosti zaostajali, ker še ta se skrbneje mora gojiti, kajti mladina pri današnjih študijah vedno bolj hrepeni po znanju in ker njeni
veri dan na dan preta večje nevarnosti, ko so že tako velike izgube obžalovati v tem oziru. Ce cerkev glede na veronauk, moralično iu intelektualno sposobnost učiteljev, izbero učnih knjig zahteva neka jamstva, daje neka navodila, to stori popolnoma po pravici in ne more drugače, ker je njena stroga dolžnost, da skrbi za to, da se ne vtihotapi kaj, kar se ne bi strinjalo s čiijato vere in nravnosti ter bi škodovalo krščanskemu narodu.
Veronauk, ki se ^či v šoli, mora onega krepiti in dopolnjevati, ki se Ob gotovih časih uči v fa-rovžih in cerkvah, kjer najdejo debla vere in ljubezni v svojih lastnih tleh bogatejšo hrano in rast.
Povedano samo kaže, da je posebno treba skrbeti in truditi se za vzgojo duhovskega stanu. Tu naj vzrašča po božjem izreku in izpolnjuje svoj poklic, da se bode zmatral za »sol zemlje" in »luč sveta" in bode to tudi. Ta dvojna prednost, ki obstoji zlasti v zdravem nauku in svetosti življenja, naj se zlasti goji pri mlajši duhovščini, varuje in pospešuje pa vendar nič manj pri starši duhovščini ki še posebno dela »v pripravo svetih, za delo službe, za zdelovanje telesa Kristusovega". (Efež. 4. 12.)
Kar se tiče duhovskih semenišč, je Nam dobro znano, častiti bratje, da Vi ne zanemarjate Svoje dolžnosti, da torej od Vas nimamo toliko kaj zahtevati, kakor Vam izreči svoje odobrenje, kakor tudi vsem onim, ki neutrudno delujejo v upravi in pri pouku v onih zavodih.
Gotovo se v sedanjih za cerkev tako hudih časih, ko premagujejo sovražniki resnice in se kuga pogubljenja ne plazi več skrita, temveč se brez sramote povsod razširja, od duhovščine mora zahtevati povišano pcin-tgajočo in zdraveče delavnost, zatorej pa tudi duhov? ina mora biti skrbneja in bolje pripravljena j in okrepčavanje kreposti. Od nas določene norme glede učnega načrta, posebno v filo-
zofiji, bogoslovju in biblijologiji soVam znane; delajte na to, da se bodo učitelji točno ravnali po njih in tudi ne bodo zanemarjali onih strok, kateri omenjene važnejše ugodno dopolnujejo in duhovne uradne posle olajšujejo. Pod Vašim nadzorstvom naj vodje discipline in pobožnosti, ki morajo biti možje odlične brezmadežnosti in modrosti, skupno življenje tako urede in srca gojencev tako izobražujejo, da se bodo videli pri njih z vsakim dnem napredki stanovske kreposti, sem spada tudi to, da se za časa popolnoma seznanijo s tem, na kar je paziti pri občevanju s svetno oblastjo.
Na ta način bode iz semenišč, kakor iz nekakih vojnih šol, vedno prihajalo sveže in najboljše izvežbano moštvo, da pride na pomoč v prahu in vročini delujočim, in nadomesti že upehane in iz-služene. Vi pa sami vidite, v kaki nevarnosti je pri upravi svete službe tudi trdna krepost in da je le prečloveški, v poklicu otrpneti, se mu izneveriti. Zato pa skrbite za to, da daste duhovnikom ugodno priložnost, da osveže iu pomnožri svoja znanja, in jim pomagate, da se z novimi duševnimi močmi po-polnjujejo in pospešujejo večno blaginjo druzih.
Ce bodete, častiti bratje, imeli pod Vašim skrbnim nadzorom vzgojeno in preskušeno du&ovščino, tedaj ne bodete čutili le olajšanja svoje pastirske službe, temveč videli tudi bogate sadove pri vaših čedah. Te sadove je namreč najprej pričakovati od vzgledov in delujoče ljubezni duhovščine.
Krščanska delavnost.
Zapoved te ljubezni, ki je »velika" v Kristusu, se vsem stanovom in razredom nujno priporoča, in vsak posamičnik naj pazi, da jo bode izpolnjeval, kajti z nobeno drugo vezjo in varstvom se rodbine ne bodo mogle ohraniti, in kar je še večje vrednosti, krščanske dostojnosti vredne postati. Glede
LISTEK
Stari ulanec.
Povest. Češki spisal Vaclav 13. Trebizsky.
(Dalje. J
,Le jahaj brez mene, jahaj sam, pa one poslušaj ! Spoznal bo?, da te zapeliejo. Pregovorili so te, da bi pustil starega dragonca doma, ker se ga bo;e, da bi jim kaj očital. Tako, tako je stari dra-gonec!" prikimoval je stari ulanec, izmil si oči, vzdramil se, zavihal brke in poklical otroke, naj se ga nikar ne bo e.
Danes se ga niso strašili niti najboječnejši ne, vsi so se okoli njega nakopičili, molčali so kakor v cerkvi in gledali Sivca kakor zamaknjeni. Videli so v njegovih očeh solze, ki so se mu ronile kakor kapljice počasi na močne brke — tega niso pri njem doslej še nikoli zapazili.
„L]ubi otroci, danes niste dobili ničesa, kajne", je začel stari vojak. »Le pristopi k meni, Skura; kako ti je pa ime?"
»Martin", je odgovoril bojazljivo deček.
»Dobro, meni pravilo tudi Martin, že 70 let. Pa v teh 70 letih mi ni bilo nikoli tako hudo, kakor prav danes, ljubi deček. S starim gospodom sem jahal povsodi, povsodi ga spremljal in ko so bili v našem gradu cesar, vprašali so tudi za-mel Glejte,
otroci, tako je bilo nekdaj — pa danes sem doma
sam, čisto sam —---. Da bi mi pa pretekel
hitro čas iu da bi se vi ue jokali, ker niste ničesar dobili, hočem vam nekaj povedati; toda morate si vse dobro zapomniti!"
'Vsi otroci so se usedli na trato okrog Sivca. Niti dihati si niso upali, ko jim je pripovedoval stari dragonec, kako je bilo v krvavih Napoleonovih vojskah iu kako so se bojevali s Francozi pri Lipskem.
»Ljubi otroci, proti našemu polku so stale cele vrste francoskih vojakov v rumenih oklepih, v rumenih čeladah, gori na čeladah so pa imeli šope. Bili so kakor oni-le hribi, ko jih ožari večerno solnce. Ako bi šli vi na višino, videli bi, kako je tam vse rumeno. Visoko nad hribi stojri oblaki — to so one čelade; za oblaki se pa vlačijo zarudeli oblački ■— in prav taki so bili šopi francoskih oklepnikov. Tako so bili napravljeni francoski jezdeci: imenovali so jih: stara garda. Napoleon jih je sam vodil v boj. Ko jim je pa ukazal: Otroci zaigrajte jim I zabliščali so se oklepnikom nad glavami dolge leskeče sabljice, konji so pa grebli, kakor da bi gromelo. Bila je strašna pa vendar lepa godba; take godbe ne slišite niti o žegnanju, pa vendar naši godci znajo! — Ko se je začela taka strašna godba in so topovi tudi pomagali, padale so cele vrste vojakov kakor listje ' listopadu! Takošna je
bila ona stara Napoleonova garda. — Proti takim je stal tudi naš polk in mi — smo bili proti njim kakor pritlikavci I Toda pri Lipskem ni rekel Napoleon svoji gardi: Otroci, zaigrajte jim! marveč: Otroei, danes se morate bojevati za žive in mrtve; morate dokazati celemu svetu, da zna stara francoska garda le zmagovati ali umreti I — Zares stal je proti njim takrat ves svet. Ko smo se pa prijeli, mislil sem, da je sodnji dan. Bil sem v prvi vrsti! Otroci, cela naša prva vrsta je dobro videla, kako se blišče francoskim oklepnikom sabljice nad glavami kakor če se bliska, pa več se ne spominja nihče, le to, da je nad nami donelo, kakor bi se podirala nebesa. Ničesa nisem videl, ničesa nisem slišal; zdelo se mi je samo, da plujem po krvavem
morju in da se potaplja z menoj ladija. —--.
Res, lipska planina je bilo krvavo morje; tisoče jih je plavalo v njem. Pa največ jih je tam obležalo iz stare garde. Pravijo, da se je britko jokal Napoleon nad svojimi ljubimi oklepniki. Napoleon je pa dobro vedel, da bo pri Lipskem hud boj, dobro je vedel, zakaj je svojim »otrokom" dejal, da se bodo borili s celim svetom in da morajo celemu svetu dokazati, da zna stara garda le zmagovati ali umreti. Trije oddelki onih velikanov so ostali pri Lipskem mrtvi. Toliko vam pa rečem: take vojske ue bo več na svetu! Takega boja tudi ne, kakoršen je bil pri Lipskem, in takega generala, kakoršen je bil Na.
L (h (Yv i
na to ia obžalujoč toliko zla in grenkosti, ki izvira iz preziranja in zanemarjanja te zapovedi v javnem in zasebnem življenju, povzdignili smo že opetovano svoj glas in smo to storili zlasti v encikliki „No-varum rerum", kjer smo po evangeljski resnici in pravici razvili najugodnejša načela za rešenje delavskega vprašanja. Ta načela tukaj znova zabiču-jemo. Kako delujejo po nagonu in vodstvu ljubezni katoliški zavodi, rokodelska društva, zadruge za vzajemno pomoč in več drugih v pomanjšanje stisk potrebnih in v poduk najnižjih ljudskih slojev, to nam jasno kaže skušnja. Oni pa, ki s svetom in veljavo, denarjem in trudom pripomagajo takim napravam, od katerih je odvisna rešitev — in sicer tudi večna — mnogih, pridobi si v pravem pomenu mnogo zaslug za vero in svoje sodržavljane. (Dalje sledi.)
Zagrebški nadškof dr. Jurij Posilovič.
Iz Zagreba, 31. marca.
Zagrebška nadškofija ima tedaj svojega duhovnega poglavarja. Previšnjim rešenjem od 17. marca je imenovan za to mesto škof senjski, dr. Jurij Posilovič. Po smrti kanonika Vučetiča, kateremu je bila s početka namenjena nadškofovska stolica, bil je je-dini resnoben kandidat senjski škof, če tudi Maža-rom ni bil po volji ter so hoteli s silo svojega privrženca imeti na tem važnem mestu. Ali to jim je popolnoma spodletelo. Papež in ban hrvatski sta držala zadano besedo, da mora biti nadškof Hrvat. Mažari so iskali seveda svojega kandidata med oger-skimi Hrvati, ali ga niso našli pravega, kajti Bela Mayer vendar le ni mogel biti resen kandidat, če tudi so njegovo kandidaturo zagovarjali mažarski opozicijonalci do najnovejšega časa. Nedvojbeno je zdaj zmagala pravična stvar, a da se Mažari niso mogli upreti, imamo se Hrvati zahvaliti najprej svetemu očetu papežu Leonu XIII. ter presvitlemu cesarju Frančišku Josipu I. Seveda bodo pisali in tudi že pišeio nam sovražni listi, da so Mažari privolili k tej izvolitvi, kajti senjski škof je po njih mnenju veren privrženec današnjega sistema na Hrvatskem. S tem se pa le tolažijo, ker dobro vedo, kakšen je novi nadškot.
Za nas je že to dovolj, če povemo, kar sem že v jednem poprejšnjih svojih spisov sporočil, da je dr. Jurij Posilovič prijatelj škofa Strossmayer-ja, in da je smešno zavijanj« liberalnih časopisov, bodi si že dunajskih ali peštanskih, češ, da sam djakovski škof ni zadovoljen s to izvolitvijo. Ti žurnalisti, ki hočejo vse vedeti, vendar le prav malo vedo o cerkvenih zadevah, saj je nedvojbeno, da je ravno s posredovanjem škofa Strossmayerja sledilo imenovanje senjskega škofa za zagrebškega nadškofa. Čudno je tudi, da mažarski opozicijonalni listi trdijo, daje imenovanje Jurija Posiloviča za zagrebškega nadškofa zmaga hrvatske opozicije. Tudi to ne stoji. Mi trdimo, da je to zmaga vsega hrvatskega naroda in njegovih vernih pokroviteljev proti nenasitnemu narodnemu šovinizmu na Ogerskem, pa tudi uradne
poleon, tudi ne! Še dandanes mi je žal za tega nesrečnega cesarja! Otroci, glejte: nosil je zlato krono. Ko je bil kakor vi, ni imel ničesa; ko je pa vzra-stel, bali so se ga vsi, najbolje pa oni, katerih predniki so kraljevali že mnogo stoletij. Pa bali so se ga še potem, ko so mu pobili gardo do zadnjega moža! Odpravili so ga daleč čez morje kakor v kletko. Umorili so ga kakor ptiča sokola, če mu odstrižejo peroti, če ga vklenejo za mrežo in ga živijo ondi, da bi se mučil, dokler se ne domuči! — Zdaj pa veste že dovolj. Toliko vam o tem ne bo nihče povedal, kaj takega ne slišite nikoli."
Sivec je utihnil in zavihal svoje brke, tudi otroci so bili tihi.
„Zdaj pa pojdite lepo domov", oglasil se je čez nekaj časa Sivec. Otroci so ubogali. Danes so se pa vračali kaj žalostni. Danes prvič ni razmetaval med nje grof bakrenih novcev.
„Ali se vrnejo gospod grof še danes?" povpraševal je še Skurov Martin.
„Ga ne bo', odgovoril je dragonec, pa tako žalostno iu tihoma, da so ga otroci komaj razumeli.
Nad višavami so se zasvetile zvezdice in za Civkovo hišo se je prikazala luna, zakrivljena kakor turška sablja. Sivec je ostal na hišnem pragu; sed.-l je žalosten in potrt, kakor bi ne bil vojak iz Napoleonovih vojski, ki je poznal Napoleona bolj kakor svojega polkovnika.	(Dalje sledi.)
»Narodne Novine" nimajo prav, ko trdijo, da je tudi ogerska vlada bila sporazumna s to kandidaturo, kakor da ima ona v tem pogledu odločevati. Kaj uradni list ne ve, da je Hrvatska v bogočast-nih zadevah avtonomna in da ima le hrvatski ban pravo, predlagati svoje kandidate neposredno presvitlemu vladarju?
Neverjetno pa je, da bi bilo ogersko ministerstvo zadovoljno s tako kandidaturo, tudi ko bi imelo pravico, v tej zadevi edločevati. Naj navedemo samo jeden tak slučaj za dokaz. Ko je leta 1876 pokojni ban Mažuranič predložil za senjskega škofa današnjega nadškofa zagrebškega dr. Jurija Posiloviča presvitlemu cesarju, ni bil s tem sporazumen tedanji ministerski predsednik Koloman Tisza, ki je hotel po svoji glavi zapovedati tudi na Hrvatskem v avtonomnih zadevah. Mažuranič se radi tega potoži na cesarskem dvoru. Na to skliče vladar ministerski svet ter posluša najprej razlaganje o tej zadevi Ko-lomana Tisze, potem pa Ivana Mažuraniča. Cez štirinajst dnij je bil dr. Jurij Posilovič senjski škof. Pravica je zmagala takrat, ker je bila osnovana na postavnem temelju, pa zategadel ne dvomimo, da se je ravno isto zgodilo tudi zdaj. Da pa naš uradni list tudi pri tej priložnosti širokoustno pripoveduje o nezmožnosti hrvatske opozicije in o vsemogočnosti današnjega bana, ki more tudi v škofiji opozicijo-nalnega škofa Strossmayerja povsodi s svojimi sa-borskimi kandidati prodreti, kakor tudi elegično-ža-lostno spominjanje pokojnega kanonika kot bivšega opredeljenega nadškofa zagrebškega, nam najbolje dokazuje, kako je vplivalo imenovanje novega nadškofa v omenjenih krogih na njihovo politično mišljenje.
Dr. Jurij Posilovič se je narodil na Hrvatskem v Ivaniču trdnjavi 24. aprila 1834 ter bo tedaj v kratkem star 60 let. Njegovi stariši so bili prav pošteni in pobožni rokodelci. Ljudsko šolo je zvršil v svojem rodnem mestu, a gimnazijo je pohajal v Zagrebu, in sicer od 1. do 6. razreda v kr. gimnaziji, 7. in 8. razred pa v nadškofovskem liceju. Skozi celo gimnazijo je bil v vseh razredih prvi z odliko. Ko je dokončal s tako sijajnim vspehom gimuazijske nauke in izpit zrelosti, pošlje ga tedanji škofHaulik na Dunaj, kjer je kot gojenec Pazmanovega zavoda skozi štiri leta pohajal bogoslovne nauke na c. kr. vseučilišču.
Dokončavši z odličnim vspehom tudi bogoslovne nauke, postane članom zavoda sv. Avguština, kjer je polagal tudi stroge izpite ter si stekel doktorat vsevkupnega bogoslovja na c. kr. vseučilišču na Dunaju leta 1861.
Od tega časa je vršil dr. Josip Posilovič svoje dolžnosti kot duhoven nadškofije zagrebške v nadškofovskem semenišču, kjer je bil predstojnik naukov, profesor biblijskih naukov novega zaveta, skozi več let tudi cerkvenega prava, in potem prisednik nadškofijskega duhovnega stola, vrednik »Katoličkega Lista" itd. A ko se je leta 1874 odprlo hrvatsko vseučilišče, bil je dr. Posilovič jeden od one trojice, ki so bili prvi imenovani redovitimi profesorji bogoslovne fakultete, na kateri je bil on prvi dekan iu duša profesorskega zbora Na vseučilišču mu je bilo kratko delovanje, ker velike njegove intelektualne in moralne vrline so opozorile pozvane faktorje ter je bil kot kandidat tedanjega bana Ivana Mažuraniča imenovan s previšnjim rešenjem od 23. marca 1876 za škofa senjske-modruške ali krbavske škofije, od koder sedaj posle osemnajstletnega škofovanja pride na stolico nadškofa in metropolita zagrebškega.
Vrtfdno je, omeniti, da je škof Posilovič 1. oktobra 1882 posvetil novo stolno cerkev v Djakovu in da je 24. februvarija 1891 vodil v Zagrebu sprevod svojega neposrednega prednika, kardinala nadškofa Mihaloviča.
Odličen profesor bogoslovne fakultete našega vseučilišča se je izrazil o dr. Posilovidu tako-le: Predaleč bi zašli, ko bi šli ocenjevat mnogovrstno te-gotno in zaslužno delovanje Posilovičevo. Dosta je, ako omenimo, da je Posilovič že kot profesor v nadškofijskem liceju kakor tudi kasneje na vseučilišču užival glas moža posebno razboritosti, velike učenosti, vzornega duhovnega življenja, čiste značaj-nosti in v združenju one nenavadne Ijubeznjivosti, ki zna vsako plemenito srce pridobiti. A beremo li enciklike, katere je pisal kot škof vsako leto svojim duhovnom in svojemu narodu, hitro se moremo prepričati ne samo o tem, kako Posiloviča nosi globoka bogoslovna učenost, nego še posebno, kako njegovo srce in mišljenje nadahnjuje duh velikanov cerkve Božje, posebno duh velikega aposteljua sve-
tega Pavla, katerega je kot profesor svojim učencem tolmačil, a s katerega modrostjo najraje hrani čredo svojo.
Iz vsega delovanja Posilovičevega, a posebno še iz pastirskih listov njegovih odseva ti se sveto, goreče in na vse žrtve pripravno oduševljenje: da stori poverjeno mu ljudstvo deležnim onega neizmernega blaga, ki je dano svetu v razpetem Jezusu Kristusu; da navdahne kraljestvo Božje in pravica njegova mišljenje, življenje iu delovanje predrazega mu naroda hrvatskega ter mu bode temelj ne samo večnemu življenju, nego tudi pravi zemeljski sreči in blagostanju.
A če gledaš, kako dr. Posilovič gre za tem naj-svetejim in najidejalnejim ciljem na zemlji, potem vidiš v njem tako rekoč vteleseni dve izvanredni kreposti sv. Pavla: izvanredno blagost in neupogljivo pogumnost, kadar jedno ali drugo zahtevajo koristi ali načela svetega zvanja. Vtelesen gledaš tako rekoč v Posiloviču ono Pavlovo: omnibus omnia factus sum, ut omnes facerem salvos (I. Kor. 9. 20.) vsem in vsakemu hoče vse za ljubav storiti, z blagostjo svojo do skrajne meje iti, samo ako te s tem more za Kristusa osvojiti.
če dodamo tudi še to, da se je v zadnjem svojem pastirskem listu odločno izjavil proti civilnemu zakonu, potem mislimo, da je dobila zagrebška nadškofija vrednega duhovnega poglavarja, kateremu naj dragi Bog podeli duha jakosti in modrosti, da mu bode delovanje na zagrebški nadškofijski stolici na slavo svete cerkve, na korist hrvatske mu domovine, na jakost prestola ter na radost in vsaki napredek poverjene mu nadškofije!
Politični pregled.
V Lj u bij a n i, 3. aprila.
Državni zbor se je danes zopet sešel in bode zboroval do 23. dne maja, potem se pa sni-deta delegaciji. Ker mora državni zbor poleg proračuna rešiti še valutne predloge in več drugih stvarij, bode imel od konca aprila dalje po dve seji na dan. Proračunska debata letos najbrž ne bode burna. Koalicijske stranke se bodo kolikor je moč izogibale političnih vprašauj. Opozicija bode seveda porabila to priložuost, da pove vse svoje želje. Najhuje bodo po vladi pač mahali Mladočehi, ker so v to prisiljeni, da si zopet pridobe popularnost. Doma se namreč od neke strani z vso silo agituje proti njim. Očita se jim, da so postali preveč pri-jenljivi, da le ua to gledajo, da bi stopili v vladen tabor. Dr. Gregr in tovariši bodo gotovo vsled tega z vso silo udarjali po vladi in koaliciji, da si operejo madež in si za nekaj časa še zavarujejo politično prihodnjost.
Učimo se češčine razlega se po nemških listih na Češkem. Posebno »Tetsch.-Bod. Zeitung" priporoča Nemcem, da naj se pridno češki uče. 0 kaki sili tudi ta list ueče slišati, ali za tistega, ki hoče vstopiti v državno službo, je le pametno, da se uči češki. To je v interesu države pa tudi v interesu nemštva samega. Na Češkem je mnogo važnih državnih služeb, za katere je potrebno znanje češčine. Ko bi se tudi omejili okraji po narodnostih, bode še vedno tisti uradnik imel prednost, ki zna oba deželna jezika. Vsakdo, ki pogleda v uradniški šematizem, se lahko prepriča, koliko prednostij imajo uradniki, ki znajo oba deželna jezika pred tistimi, ki znajo samo nemški. — Škoda pač, da Nemci še-le sedaj prihajajo do tega prepričanja, ko bi narodno nasprotje na Češkem daleč ne bilo tako hudo, da Nemci že dvajset let stoje na tem stališču. Kaj pa poreče neki prebivalstvo, katero so dosedaj vedno hujskali proti češčini in jo mu tako pristudili?
Kossuth. V Budimpešti se je tudi zvonilo, ko so pripeljali Kossuthovo truplo v baziliko v Leo-poldovem mestu. Zvonenje je bil baje zaukazal župan, ker je mesto patron dotične cerkve. Župnik se je branil zvoniti, ali župan je poslal mestne gasilce, da so zvonili. Prisilili so župnika, da jim je izročil ključe od zvonika. Nekoliko se to zvonenie pač opravičuje s tem, da so s Kossuthovim truplom pripeljali tudi trupli njegove žene in hčere, ki sta bili katoličanki. Zvonenje bi torej bilo še naravno, da niso razmere take, da se je občno tolmačilo, da zvoni Kossutbu, iu da mestno oblastvo ni zvonenja izsililo. Tako je pa ta dogodek le pokazal, kako zatirana je že katoliška cerkev na Ogerskem. Liberalci mislijo menda, da je cerkev le za to, da bi pospeševala njih namene. Liberalci so seveda bili
\ i r r\	.1 . . i v
jako veseli zvonenja, ker so to zmatrali za zmago liberalizma, v resnici je pa bila le zmaga surove sile.
Bolgarija. „Novoje Vremja" ima svojega poročevalca na Dunaju, kateri je kaj pazno ogledoval bolgarskega kneza Ferdinanda, ki je prišel včasih iz Ebenthala, kjer je bival, na Dunaj. Zdel se mu je precej klavern. Dopisnik iz tega sklepa, da g& tare skrb za prestol. Nemčija, Avstrija in Rusija so se sprijaznile in vsled tega bode najbrž Koburžan moral ostaviti Bolgarijo, ker ga nemška in avstrijska diplomacija več ne bodeta podpirali. Tudi Stambolov najbrž svet v kratkem s tem preseneti, da odstopi. Vse to so pač le želje tega ruskega lista. Koburžan ni v Bolgariji zaradi nemške ali pa avstrijske diplomacije, ampak, ker ga je narod poklical na prestol, in ga tudi vzdržuje. Nemška diplomacija mu je že prejšnje čase naravnost nasprotovala. Rusija sama ne bode silila, da bi odstopil Koburžan, ker ve, da bi Bolgari ne volili kakega kneza, o katerem niso prepričani, da bode varoval njih samostojnost.
Napad na armenskega patrijarha. Minolo nedeljo je okoli dvajset let star Armenec streljal na armenskega patrijarha Ačikijana. K sreči ga ni zadel. Ko so napadovalca prejeli je izpovedal, da je streljal na patrijarha, ker je on mnogo kriv nesreči armenskega naroda. Napadovalec je očividno neki narodno pretiran človek. V Carigradu se temu dogodku velika važnost ne pripisuje.
Bolgarija in Turčija. Bolgari niso zadovoljni, da je Turčija obljubila, da otvori zaprte bolgarske šole v Makedoniji. Bolgari zahtevajo, da se s posebnim sultanovim fermanom urede šolske razmere v Makedoniji, da provincijalna oblastva ne bodo mogla svojevoljno zatirati bolgarskega šolstva. Bolgari se nadejajo, da se v tej stvari zanje doseže s Turčijo ugodno sporazumljenje.
Rusija nikakor ne misli svojih čet odmakniti od zapadne meje, če tudi se je bolj sprijaznila z Nemčijo in Avstrijo. Ker je ob zapadni meji toliko vojakov, je naravno, da so mnogi oddelki zlasti pa konjiča v kaj slabih stanovanjih. Da se temu odpo-more, je vlada sklenila zidati več velicih vojašnic in s tem tudi pokazala, da take množine vojakov ostanejo sedaj stalno na zapadu. Rusija pa nima na zapadu le zaradi tega toliko vojakov, ker hoče biti pripravljena za kako vojsko, temveč ker se boji nemirov na Poljskem. Poljaki so močno nezadovoljni, ker jih močno pritiskajo, pa tudi Malortisi v Ukrajni z Moskali niso posebno zadovoljni. Nibilizem se tudi pojavlja močno na zapadu. Ni dolgo tega, ko se je slišalo o več nihilističnih zarotah, da si ruska policija take stvari po možnosti prikriva.
Cerkveni letopis.
Nova maša.
Iz Samobora, 30. marcija.
Lepa slovesnost se je vršila velikonočni ponedeljek v tukajšnji samostanski cerkvi oo. frančiškanov. Ta dan je obhajal prvo sv. mašo član tukajšne samostanske družine čast. P. Lambert Golovsky, katehet na deški šoli. Bogoslovne študije, dovršil je že lansko leto, pa zaradi mladosti še ni mogel postati inašuik. Na dan žalostne Matere Božje je bil v Ljubljani posvečen v mašnik«. Za novo mašo odbral si je pomenljivi dan, velikonočni ponedeljek, ko nam pripoveduje sv. evangelij, kako je spremenil Jezus kruh v svoje presveto Telo in dal učencema vžiti. Ta dan hotel je tudi naš g. novcmašnik pnič spremeniti kruh v Gospodovo presveto Telo. Ko se je razširila vest o tej lepi slovesnosti, bilo je vse veselo. Vzlasti veseli so bili učenci, toliko jim ljubljenega vero-učitelja. Neprenehoma so popraševali: i kada če biti mlada misa gospodina katekete?-' Dolgo in težko pričakovani dan je slednjič napočil. Ob desetih se je pričela slovesnost. Zbralo se je silno veliko ljudij, ne satno iz sanioborske župnije, temuč tudi iz sosednih. Prostrana samostanska cerkev bila je napolnjena. Napolujeni bili so samesanski hodniki in ua stotine ljudij je bilo izvan cerkve. Pred sv mašo je bila pridiga. Pridigoval je konz. s\et. preč. gospod Karol Matica, profesor na učiteljišču in pod-vodja v plemenitaškem kouviktu v Zagrebu. Najprvo je orisal življenje g. novomašnika. Povedal je, da je bil rojen v Hernetiču 2e v zgodnji mladosti je zgubil očeta in mater. A Bog mu je preskrbel drugega očeta v osebi blagega go-p. Martina Za|ca, uradnika v Zagrebu. Omenieiii g. Zajec si ga je vzel za sina. podpiral ga v študijah iu mu tako pomogel priti v samostan iu postati mašnik. Potem
je pridigar nadalje govoril o zaslugah duhovnov in redovnikov za hrvatski narod in za človeštvo sploh. Pri tej razpravi je posegel v zgodovino ter navel zaslužne može iz reda sv. Frančiška. DokouČavši ta v resnici zanimiv predmet, je dajal g. novomašniku prelepe nauke, kako naj deluje v svojem vzvišenem delokrogu, vzlasti kot veroučitelj. Po dokončanem govoru je sledila sv. maša, pri kateri je streglo več svetnih in redovnih duhovnov. Pelo pa je samo-borsko pevsko društvo „Jeka". Ko je bila sv. maša končana, podelil nam je novomašnik 8 prižnice sv. novomašniški blagoslov in slovesnost je bila dovršena. Predstojnik samostana prečast. p. deiiuitor Romuald, je bil tako prijazen in je priredil v čast p. novomašniku v samostanskih prostorih obed, h kateremu je povabil dobrotnike in znance p. novomašnika in pa nekaj odlične gospode iz Samobora. Vsa slovesnost se je vršila spodbuduo in v najlepšem redu. Ta lepi dan ostane nam v veselem spominu. Patru novomašniku pa želimo, da bi še mnogo let tako vspešno delal, kakor je pričel in njegovo delo bo rodilo stoterni sad. Na mnoga leta 1
Umetnost.
Nove orgije v Mariboru.
1. Orgije pri čč. šolskih sestrah.
G. Goršič, dobro znan po velikih delih, katera je v čast umetalni stroki, kojo vrlo zastopa, dovršil, je v cerkvi čč. šolskih sestra v Mariboru, sicer male, toda kaj dobro izvršene prelepe orgije. Podpisani bi že davno spregovoril o tem umotvoru Goršičevem, a po znanem izreku „nonum prematur in annum", hotel se je tekom daljšega časa prepričati, je li delo tudi gledč trajnosti in soliduosti popolnoma zanesljivo. In v tem oziru z mirno vestjo rečem: vso čast g. Goršiču!
Nove orgije stoje na koru (kjer čč. sestre za duhovne ure obilno prostora potrebujejo) sicer v levem zakotju, a vendar ta okoliščina ne vpliva mnogo na tonalen vtis.
Pojočih spremenov nahajaš v orgijah 11, kateri so razvrščeni v dveh manualih in pedalu. Tipk v vsakem manualu je 54, v pedalu 27.
V	prvem maualu so sledeči spremeni: 1. Praestant 4'; 2. Bellgamba 8'; 3. Rohrflote 8'; 4. Principal 8'; 5. Doublette 22/s', 2'.
V	drugem manualu: 6. ZartflOte 8'; 7. Dolce 8'; 8. Undamaris 8'; 9. Salicet 4'.
V	p e d a I u : 10. a Subbass piano 16'; 10. 1) Subbass 16'; 11. Cello 8'.
Razun teli pojočih spremenov so v orgijah štirje postranski vlaki, kateri vtis orgelj zdatuo po-vekšujejo in sicer: 12. Oktavenkoppel k prvemu manualu ; 13. Suboktavenkoppel II. manuala k I.; 14. Koppel II. manuala k I.; 15. Koppel I. manuala k pedalu.
Pojoči spremeni so se glede značaja .mojstru" Goršiču izborno posrečili. Osobito smo bili očarani pri zvonkih rezočih glasovih Bellgambe 8', novega ameriškega spremena. Undamaris 8' doni nežno, bi dejal vzvišenokrasno, osobito v zvezi s Zartflote ali ali pa Dolce. Salicet 4' osobito v spodnjih oktavah posebno ugaja. Tudi delitev Subbass-a v Subbass piano 16' in v Subbass 16', koja sta prav za prav eden in isti spremen (povodom posebnega mehanizma se deli isti spremen v Subbass piano in v Subbass), je srečna misel g. Goršiča. Znano je, da v manualih daje spremen 16' nekaki poln, veličasten učinek. Ker takega spremena pri tako malih orgijah ni mogoče v dispozicijo sprejeti, zatorej je g. Goršič nadomestil ta nedostatek s Suboktavenkoppel II. manuala k prvemu.
Intouaci a orgelj je odločna, bi dejal energična. Polne orgije donijo krepko, veličastno, posamezni spremeni milo, nežno, da človeka skoraj kar gine. Reči moramo vso čast g. Goršiču, vrlemu slovenskemu umetuikn.	(Konec sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 3. aprila.
(Veličastna izjava za versko šolo.) Na belo nedeljo vršil se je občni zbor katoliškega šolskega društva na Dunaju. Za zborovanje so odbrali naj-več|e dvi rane, ki jih je dobiti ua Dunaju, a skazale so se premajhne, toliko odličnega občinstva se je zbralo na shodu. Zborovanji ste bili dve, prvo je vodil podpredsednik katolišknga šolskega društva, dr. Porzer, drugo zvečer predsednik dr. Sihwarz. Razni govorniki, dr. Porzer, baron Morsey, vrednik Gratl,
dr. Schvrarz, redemptorist P. Heidenreich, princ Al. Liechtenstein, P. Bauchinger govorili so navdušeno in prepričevalno, vse te govore vezala in prešiujala je jedna misel, da treba avstrijskim narodom verske šole, ako hočemo, da se temeljito zboljšajo žalostne razmere v Avstriji. Posebno krasna sta bila govora dr. Schvvarza in princa Liechtensteina. Mnogobrojna udeležba vseh vrst prebivalcev je spričevala, da krščanski Dunaj zahteva za katoliško mladino katoliško šolo, poročilo o društvenem delovanju pa je kazalo, koliko da se je v sedanjih razmerah v ta namen že storilo po katoliškem šolskem društvu. — Novo življenje dije iz krščanskega Dunaja, glavno cesarsko mesto vstaja ter stopa na čelu delovanja za krščanski preporod naše države. Dal Bog, da ta zdrava pomladna sapa zašumi tudi po drugih kronovinah. Tudi katoliški Slovenci smo dolžni tradicijam našega naroda, da v tem oziru ne zaostajamo za drugimi.
(Konferencije avstrijskih škofov) pričele so se dne 2. aprila na Dunaju. Navzoči so skoro vsi avstrijski škofje. Konferencijam predseduje knez nadškof in kardinal grof Schonborn. Leon XIII. poslal je brzojavno svoj očetovski blagoslov, proseč Boga, naj bi posvetovanje rodilo obilega sadu. Zjutraj ob 9. uri opravil je kardinal dunajski dr. Gruscha slovesno sv. mašo, katere so se udeležili vsi na Dunaju zbrani štcofje.
(Zagrebški nadbiskup dr. Jurij Posilovič), bode kakor poročajo listi, dne 6. maja slovesno vmeščen na svojo novo stolico. V zagrebški nadškofiji vlada neizmerno veselje vsled imenovanja novega nadškofa. Splošno peli so vbrani zvonovi, grmeli so topiči in ljudstvo se je zbiralo po cerkvah ter hvaležno pe-valo s cerkvijo zahvalno pesem : Tebe Boga hvalimo, ko se je raznesla med ljudstvo novica o novem nadškofu.
(Iz Maribora) dne 3. t. m.: Danes so se zbrali čč. gg. duhovniki mariborski v dvorcu stolnega župnika, posvetujoč se, kako se organizovati, da bi v ondotnih že obstoječih društvih tem vspešneje delovali v razvoj in prospeh omenjenih društev.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca marca vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 572 strank 156.650 gld. 28 kr., 429 strank pa vzdignilo 105.718 gld. 81 kr. V prvem četrtletju dovolilo se je 172 prosilcem posojila v skupnem znesku 101.315 gld. 76 kr.
(Iz Smlednika) se nam poroča, da so se občinske volitve po večini ugodno zvršile za stranko dosedanjega za blagor občine neumorno delujočega župana g. Burgerja.
(Iz celovške školije) Mil. g. knezoškof so odpotovali dne 27. m. m. k škofovskim posvetovanjem na Dunaj ter se povrnejo v Celovec dne 10. t. m.
—	Misijon so imeli koncem postnega časa v Št. Lenartu v labudski dolini in v St. Salvatorju pri Brezah.
(Za kapitularnega vikarja v Šibenikn) izvolil je ondotni stolni kapitelj kanonika Ivana Vidoviča, zaslužnega duhovnika in domoljubnega Hrvata.
(Kat. pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem) ima v sredo dne 25. aprila v Celovcu svoj peti občni zbor po običajnem dnevnem redu. Po zborovanju bode prosta zabava.
(Bismarck brez konca in kraja!) Iz Celovca, dne 2. aprila: V proslavo rojstveuega dne do sita starega znanca Bismarcka, velikega .prijatelja" (?) Avstrije, napravili so tukajšnji nemški visokošolci rninolo soboto veliko svečanost, pri kateri se je zbral tudi .cvet" celovškega meščanstva. Listi so že prej prav nesramno bobnali ua ta shod, kjer so proslavljali — tujca — sovražnika 1 In v takem duhu se vzgaja bodoče naše nemško razumništvo! — Res, vedno že gledamo, nam li ne vlada že „p i k e 1-h a v b a". V čim lepši luči se kažejo naši „pre-cartaui" sosedje, ki povsod in vselej iščejo in zasledujejo domoljubne Slovane, najzvestejšo oporo Avstriji in kar očitno tež6 z dušo in telesom v blaženi „rajb". Tužna nam majka!	—m—
(Koroške novice.) V Beljaku bode dn^ 7. in 8. sept. t. 1. razstava cvetlic. — Celovčani so plačali 1. 1892 vkupe 705.287 gld. davkov; na osebo pride 33 89 gld. — V Trbižu biva sedaj pesnik „Žlato-roga", Rud. Baumbach. — Posestniku V. Kašicu ob ljubljanski cesti pri Celovcu je pogorel na velikonočni pondeljek skedenj z vso krmo. Zažgal je menda neki hlapec, da se tako maščuje, ker so mu vzeli delo. — V Zrelcu pri Celovcu je nek lopin napadel ob belem dnevu žensko in ji vzel 300 gld.
—	Pri velikonočnem streljanju se je ua raznih krajih precej fantov hudo poškodovalo.
(Zlato mašo) bode letos obhajal vč. g. Janez E i n s p i e 1 e r, župnik v Uicvah v Kanalski dolini na Koroškem. Veleč. g. zlatomašnik se je porodil t Svečah dne 31. decembra 1819. 1., bil v mašnika posvečen dne 31. julija 1844 in je letos jedini zlatomašnik krške škofije.
(Iz lirežic na Štajerskem) Velečislani slikar g. S. Ogrin iz Vrhnike je napravil za tukajšnjo frančiškansko cerkev nov božji grob. Delo hvali umetnika. Slikano je na platno in ravno vsled tega ima veliko vrednost pred drugimi lesenimi, ki pro-vzročujejo veliko težavo pri postavljanju in se zaradi tega kaj radi polomijo in pokvarijo. Z lahkoto ga postavita dva človeka. Občudovanja je vredna sce-nerija, predstavljajoča mesto Jeruzalem v ozadju, s krasno perspektivo, ki se najlepše kaže v lučni svetlobi; od spredaj je gora Kalvarija z Zveličarjevim grobom, ob jednem tabernakelj in tribuna. V vznožju pod oltarjem kot antipendij predstavlja slika Zveli-čarja. V tej sliki je pokazal umetnik, kako zna rabiti barve. Marsikdo je namreč, gledaje razsvitljeno sliko, vprašal, je-li je kip iz kamena ali iz lesa, in se potem čudil, kako je mogoče doseči toliko na-tornost na platnu. V primerni, ne preobilni raz-svitljavi očara gledalca cela skupina in ga nehote sili k pobožnemu češčenju Najsvetejšega, ker ga ne moti nikaka fantastično-teatraličua mazarija, ampak mu res umetno delo v duhu vzbuja veličastno-res-nobni kraj našega odrešenja. Naj bi se farni predstojniki, ki žel^ svojim cerkvam kdaj omisliti nov božji grob, rajši dogovorili z našimi domačimi umetniki in ne iskali po tujih tvrdkah steklenih, nedostojnih božjih grobov, ki so tudi nevarni zaradi ognja vsled obilne potrebne razsvetljave.
(Pretep na tržaški cesti) K včerajšnji notici o pretepa vojakov in civilistov na tržaški cesti nam je dostaviti, da se pretep ni vršil v gostilni „pri Jožetu", ki je sploh znana kot solidna krčma in kamor je vojakom že dalje časa prepovedano zahajati. Vojaki so prišli iz gostilne „Amerika" ter se na cesti pred gostiluo „pri Jožetu" zadeli skupaj s eivilisti, kjer se je potem vršila surovost, o kateri smo včeraj poročali.
(Ogenj.) Na belo nedeljo popoludne je pogorela hiša čevljarju Darovicu v Trnju v breški okolici. Revež si jo je pred kratkim postavil z veliko težavo, sedaj bo moral začeti zopet od kraja trdo delati, da si kaj prihrani za novo poslopje.
Telegrami.
Dunaj, 2. aprila. Pri današnji državno-zborski volitvi v notranjem mestu dobil je nemškoliberalni kandidat Noske 2173, dr. Ofner 1017 in protisemit dr. Rabenlechner 532 glasov.
Dunaj, 2. aprila. V kletih najvišjega računišča je ubil zidarski pomočnik Janez Hahn svojega strijca zidarja Franca Mayerja in njegovega prijatelja Edvarda Lechnerja. v kletih so tolkli sol, pa so se sprli žaru«! neke dedščine. Policija išče morilca, ki je pobegnil.
Dunaj, 3. aprila. Zbornici poslancev predložilo se je poročilo budgetnega odseka o državnem proračunu in finančnem zakonu za 1. 1894.
Praga, 2. aprila. V pravdi proti „Omla-dini" v l4mesečno ječo obsojeni osemnajst-letni krojaški pomagač Jaromir Hlad je skočil iz okna svojega stanovanja v drugem nadstropju ter se je hudo poškodoval.
Plzenj, 2. aprila. Mladočeški poslanec Schwarz je v Ptanju govoril pred svojimi volilci in izrazil misel, da se bode koalicijska vlada morda dalje držala, nego se misli. Mladočeška politika se bi morala tako uravnati, da bi kaka bodoča vlada se moral ozirati na Cehe. Župan Petak je na to opomnil, da se s širokoustnimi besedami nič ne koristi narodu.
Beligrad, 3. aprila. Ministerstvo Simi-cevo je dalo svojo ostavko. Dosedanji minister notranjih stvarij Nikolajevič je sestavil novo vlado, katere program je v vnanji in notranji politiki nespremenjen. Simid se je za sedaj postavil v dispozicijo. Povod krize je bila demisija finančnega ministra Mijato-viča iz zasebnih vzrokov. Vnanje stvari je prevzel dosedanji narodnogospodarstveni minister Lozanič, finance pa Vukašin Petrovič.
Premovana lekarna Piccolijeva v Ljubljani razpošilja proti povzetju želodčno tinkturo in sicer v škatljicah po 12 steklenic (1 gld. 36 kr.) in poštnih zavojih po 55 steklenic (5 gld. 26 kr.) itd. Poštnino plača, kdor naroči. 584 6 10-9
Spominjajte se
.katoliškega sklada'
ob raznih prilikah!
iiimmnimmHiuininnniiiiiiiiiniiiniiHiiiiiiiinimniiiminiiiiirnmiiiiiiinniiimi
~ir	in
Umrli ho:
1. aprila. Klementina Kumer, zasebnica, 32 'et, Kravja dolina 11, kronični črevesni katar. — Mihael Lavrič, trgovec, 451/» leta, Poljanska cesta 11, srčna hiba.
V bolnišnici:
31. marca. Benedikt Bus, goslač, 40 let, kronična vne-tica ledic.
1.	aprila. Karol Baumer, pivovar, 39 let, nephritis acuta.
2.	aprila. Valentin Bervar, gostač, 55 let, oedema ce-rebri. — Franc Zaje, klavec, 45 let, delirium potatorum.
Tujci.
1. aprila.
Pri Maličus Civran, Haydt, Palme, Goebel, Jakowitz z Dunaja. — Zupan iz Istre. — Geyger iz Kočevja. — dr. Voves iz Badovljice. — Mallner iz Trbovelj. — Dolenz, Va-lentich, Artur Colerus pl. Geldern iz Ljubljane. — Moder iz Trsta. — Baumer, Ana Graggober iz Oberwolz-a.
Pri HUmu: Fernanda del Negro, dvornega svetnika vdova; R. Widmar iz Kranja. — Meyer, Wolf. Schwab, Konigstein z Dunaja. — Vrbančič iz Gradca. — Weislein iz Trsta. — Maly z rodbino iz Tržiča. — Gabršček iz Gorice. — Zoider iz Solnograda. — Lowy iz Budimpešte, — Škofic, sod. pristav, iz Vel. Lašič. —[Klein iz Gradca. — Hauptmann iz Starega trga. — Raktelj z Babinega Polja. — Josipina Repenschek iz Gornjega Grada.
Pri bavarskem dvoru: Mohorc iz Zgoš. — Med. dr. H. Siebert z Dunaja.
Pri avstrijskem čaru: Pekert iz Prage. - Krištof iz Trsta. — Pehani iz Žužemberka.
Pri Južnem kolodvoru: O.s te rmanu z Dunaja. — Jadressich iz Trsta.
Vremensko »poročilo.
- Cas	Stanje		Veter	Vreme	; Mokrine na 24 ur v k. m
opazovanja	zrakomera v ram	toplomera po Celziju			
7. u. zjut. 2] 2. u. pop. | 9. a. zvoč.	733-3 731.0 732.5	06 16-2 7-4	si. vzh. n n	jasno del. oblač. jasno	0-00
Stanje avstro-ogerske banke
dne 31. marca 1894. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu
gld. 428,643.000 (+14,055.000) Kovinski zaklad , 279,518.000 (+ 477.000) Listnica	„ 139,593.000 (+16,784.000)
Lombard	„ 25,988.000 (+ 2,006.000)
Davka prosta fcančna
rezerva	gld. 54,251 000 (—15,031.000)
Državnih bankovcev je v prometu gld. 330,935.000 (— 3,414.000)
Srednja temperatura 7'9 . za 0-11 nad norm;ilom
Vsebina 7. zvezka 1894:
1. Ivan vitez Trnski. Spisal V. Cajnko. 2. Pevčeva izpoved. Zložil Mih. Opeka. 3. Gospa s pristave. Zgodovinski roman. Spisal I. Kraljev. 4. Prijateljev sin. Izvirna povest. Spisala Pavlina Pajkova. 5. Kraška cvetka. Zložil Anton Hribar. 6. Loka. Krajepisno-zgodovinska črtica. Spisal Fr. Pokorn. 7. Poncij Pilat. Zgodovinska študija. Spisal dr. Jos. Lesar 8. Književnost. 9. Umetnost. Na platnicah drob-nosti. — Slike: 1. Ivan vitez Trnski. 2. Kapela božjega groba v veliki cerkvi v Jeruzalemu. 3. Tudi vejicam treba časa. 4. Glavni del Škofje Loke. Po fotografiji Lergetporerjevi. 5. Sedauja in nekdanja starološka župna cerkev. Narisal Srečko Magolič. 6. Učenca v Emavsu. Slikal Rembrandt.
Zalivala. 193 (1)
Za mnoge dokaze sočutja mej boleznijo in sožalje ob smrti predrage mi sestre go-spodičine
Helene Toman
se prav toplo zahvaljujem. Iskrena zahvala tudi za lepe vence in obilno spremstvo v Ljubljani iu Kamni Gorici.
V Ljubljani, dne 3. aprila 1894.
Marijana Mally roj. Toman.
Nalaganje kapitalom
47. zastavna pisma
društva, ustanovljenega 1842.
Pupllarno varna, fatiranja prosta,
kavcijsko sposobna, tudi za vojaške ženitvene kavcije porabljiva.
Hipotekovana v prvi vrsti, brez izjeme na posestvih vpisanih v deželni deski. Izključena so zagotovila na hiše in krnetska zemljišča.
Hipotekama vrednost: Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotekarnega pokritja gld. 253 33.
Varnost prvo vrsto z do prve polovice njih vrednosti zastavljenimi posestvi, vpisanimi v deželni deski, z zavezo zemljiško - kreditnega društva z vsemi svojimi aktivami in rezervnimi zakladi, poleg tega še kakor pri avstro-ogerski banki s pravico politične eksckucije.
Ta zastavna pisma dobe se vselej po dnevnem kurzu v
J. C. Mayer-ja menjalnici v Ljubljani. 17812-3
11 11 j Se	o w a»
Oiio 3. aprila.
P*.pirna renta 5*, ltf % davka . . .	98 tdd		65	ki.				
Srebrna renta 5>, davka . .	98	g	30		Ogerska zlata renta . .	118 »Id.	—	kr
Zlata renta 4%, davka prosta . , .	. 119		15		Ogerska kronina renta 4 H, 200 kron . .	95	20	„
avstrijska kronina renta, 2J0 kron	. 98		10	n	4% državne srečke 1. 1854., 250 gid.	147 ,	50	
Akeije itvsiro-ogerske banke, 600 gld.	. 1020		—	n	5% državne srečke 1 1860.. 100 gld. ,	158 „	—	„
Kreditno akcije, 160 gld.......	358		40	„	Državne srečka 1. 1864., 100 gld. . .	196 ,	75	
London, 10 funtov stri......	124		65		Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 i	98 „	60	
		n	90		4% kranjsko deželno posojilo.....	96 „	50	n
Cesarski cekini ..... .	5		87	„	Kreditne srečke. 100 «ld. . .	197 „	60	„
Nemških mark 100	61	n	10	n	St. Genois srečko. 40 «!d. ...	70 .	—	
XJn6 2. aprila.
4% srečke duuajske parobrodae družbe	143	gld. — kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld . .	18	.	50
Rudolfove srečke, 10 gld.......—	.	—
Salmove srečke, 40 gid........74	—
Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . ,	51	,	—
Ljubljanske srečke....... ,	23	„	25
Akcije angio-avstrijske banko, 200 gld. . ,	154	„	70
Akeije Ferdinandove scv. želez. 1000 gl. st v.	2935	,	—
Akei.ie južne železnice, 200 gld. sr,	108	„	25
Papirnih rubeljev 100 ,	134	„	—
Nakup ln prodaja "3S35 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki«. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E IS C
Vlfollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrassa 74 B
iSJT Pojasnila "£2£ v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
poteui o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svfeti za dosego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti PP naloženih glavnic, J