—. POitnfmt olačana rotorinl Leto XXm., št. 165 Lfnbljana, nedelja Vj. fafifo 194?-XX1 Cena cent. 80 UpravoiJtvo: Ljubi jana, Puccinijeva ulic* 9. Telefon fa. 31-22, 51-23 31-24 bseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva aH- ca S — Telefon št. 31-25. 31-26 Podružnica Noto mesto s Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno čekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Cooti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblidti Italiana S. A. MILANO uen p) Maročnina znaša mesečno Lir lt/ H inozemstvo vključno t »Ponedeljskim J®» trom« lir 36.50. Uredništvo t LJubljana, Puccinijeva ulici b. 5. — Telefon kev. 31-22. 31-23. 31-24. _Rokopisi se oe vračajo. CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per ta pob- bliotž di provenienza italiana ad est era: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO. Aspri combattimentl m Sicilia Dne piroscali nemici affondati, tre danneggiatl — Cinque velivoli avversari afrbattuti n Quartier Generale delle Forze Armate comnnica in data di 24 iuglio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1155: L'aumentata pressione di forti masse co-razzate nemiche ha reso necessario in Sicilia un nuovo schieramento delle truppe delTAsse e il conseguente sgombero della cittii di Palermo. Su tutto il fronte unitž, italiane e ger-maniehe sono impegnate in aspra lotta. II 161° e il 163° gruppo d'artiglieria se-movente hanno combattuto negli scorsi gioriii con strenuo valore meritando l'onore di speciale menzione. Ad Oriente dell'Isola due piroscafi per coinplessive 15000 tonnellate venivano co-lati a picco da nostri aerosiluranti che col-pivano e danneggiavano due altri mercan-tili ed una petroliera. L'aviazione nemica ha intensamente bombardato la costa calabro-sicula fra capo Peloro e Villa San Giovanni. Cinque apparecchi avversari sono stati distrutti. Anche a Salerno neirisola di Ventotene e stamane a Bologna incursioni aeree hanno fatto vittime e danni in misura non aneora precisata. Hudi boji m Siciliji Dva sovražnikova parnika potopljena, 3 poškodovani Pet sovražnikovih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 24. julija naslednje 1155. vojno poročilo: Zaradi ojačenega pritiska močnih sovražnih oklopnih množic je postala na Siciliji potrebna nova razmestitev osnih čet in kot posledica tega izpraznitev mesta Palerma. Na vsej fronti so italijanske in nemške enote zapletene v hudo borbo. 161. in 163. motorizirana topniška skupina sta se pretekle dni bojevali z izredno hrabrostjo in zaslužita čast posebne omembe. Na vzhodnem delu otoka so naši torpedni letalci potopili 2 parnika, skupaj 15 tisoč ton. Razen tega so zadeli in poškodovali 2 nadaljnji trgovski in eno petro-lejsko ladjo. Sovražno letalstvo je močno bombardirale kaiabreško-sicilsko obalo meti rtom Pelorom in Villo San Giovanni. Pet sovražnih letal je bilo pokončanih. Tudi v Salernu, na otoku Ventotene in davi v Bologni so letalski napadi povzročili žrtve in škodo v dnsiej še ne ugotovljenem obsegu. Zgledno junaštvo hranilcev Auguste Admiral Leonardi se bori sredi svojih jnnaksv R m, 23. jul. s. Ker ni več razlogov vojaškega značaja, zaradi katerih je bilo treba molčati, je mogoče danes poročati o dogodkih ki so se pripetili v odseku Siracusa—Augusta-središču sovražnega napada na Sicilijo in odpora njenih branilcev. V noči na 10. julij se je iz zraka izkrcala južno od Siracuse močna skupina sovražnih specializiranih čet, ki je po prekinitvi skoraj vseh zvez med občinami in obrambami napadla od zadai letališče .in baten'e v odseku, hoteč odrezati pot in zadržati rezervne krajevne skupine, da bi nobena podpora ne dosegla branilcev mesta. Takoj ko se je sovražni manever zaznal, je poveljništvo v Augusti ob likovalo in poslalo v črto dve stotniji mornarjev, sestavljeni med mornarji v mestu, da bi ojačili vojake in letalce, ki so se že borili južno od Siracuse. Ta odred vojakov, mornarjev in letalcev je. boreč se srdito ponoči, pognal Angleže na črto Anape. Podžgani od uspeha so hoteli ob zon mornarji neke stot-nije pod poveljstvom nekega podporočnika grenadiriev. ki je zajel eno sovražno zastavo, zopet osvoj:ti točko na Anapi, na kateri so se Angleži ustavili. Mornarji so se vrgli v napad in napredovali pod sovražnim svincem. Samo smrt jih je ustavljala drugega za dru gim. Nihče se ni vrnil. Proti zori so Angleži za otokom Maddaleno. kjer jih streli severnih baterij niso mogli doseči, lahko pričeli izkrca vanje velikih oboroženih sil. Kljub temu je peščica mož. ki je branila Anapo, ojačena s skupinami, ki eo prišle iz Siracuse, kjer je medtem fregatni kapital, poveljnik mornarice, padel ob letalskem bombardiranju, zadrževala zagon sovražnika do popoldneva, ko so si Angleži s tanki, topništvom in premočnimi silami, potem ko so pre gazili odpor tistih mož, ki so skoraj vsi padi' na svojem mestu, utrli pot proti Augusti ter obkolili s kepnega obalne baterije severno od Siracuse. Nočni maneveT se je ponavljal in z njim napad na obalne baterije za hrbtom Bilo je zvečer dne 10. julija. Sovražnik, ki je prodr! iz Siracuse proti severu in severozapadu, je prestregel ojačenja. prihajajoča iz notranjosti in se zbral v Briolu. Kmalu nato je s severa prišla nemška motorna oklopna skupina, ki je bila edina podpora, na katero so lahko računale maloštevilne sile, ki so branile Augusto. Admiral Leonardi, poveljnik Avguste, je neutrudno obšel prve čete, hrabril branilce in prebil neč med svojimi mornarji. Proti zori dne 11. julija so bili tudi vojaki severnih baterij že skoraj 12 ur obkoljeni in obvladani ter so uničili svoje topove. Ves dan je položaj ostal nespremenjen. Sovražnik, ki ga je odpor preslepil, morda ni vedel, da ima pred seboj nekaj sto mož, ter je zbiral velike sile, preden je sprožil napad. Admiral je v prvih črtah vzpodbujal borbenega duha branilcev ter je postrojil na dohodu v Augusto svojo zadnjo rezervo: dve stotniji mornarjev, stvorjeni tudi iz osebja, ki je služilo v oporišču. Popoldne so se od južne strani luke prihajajoče sovražne sile izkrcale na skrajni točki mesta Auguste, kjer so obvladale s silovitim streljanjem vojake obalnih po. stojank. Tako so se Angleži obrnili proti severu toda bili so pregnani in večinoma potolčeni z izredno silovitim ognjem mornarjev, ki so bili postrojeni na križišču. Sovražnik se je zbral v mestu, druga močna kolona, ki je marširala ob obali pa je napadla z zapada, toda mornarji in pešaki, podpirani z nemško skupino, so preprečili poizkus obkolitve. Bilo je zvečer dne 12. julija. Položaj je bil zelo resen. Koliko časa »e bo peščica mož še lahko upirala? Admiral je šel v prve črte in je prebil noč med svojimi mornarji. Zjutraj dne 13. julija je sovražnik napadel od vseh strani, toda pešaki obalne obrambe in mornarji na križišču so se hrabro upirali. Bili so sami nasproti sovražniku. Opoldne se je admiral v odprtem avtomobilu vrnil v poveljništvo in poklical šefa svojega štaba ter mu zapovedal naj gre, ker so bile pre- kinjene vse zveze, v Messino in poroča o položaju obrambe v Augusti. »Ip Vi?« je vprašal zaskrbljeno oficir. »Dokler je še kak sposoben mož v trdnjavi, je moje me. sto ob njem,« je odgovoril admiral Leonardi. Sedež poveljništva je postal brez-koristi in njegovi možje, skoraj vsi oficirji in podoficirji mornarice, so bili poslani tudi v črto kot zadnje ojačenje. Po maloštevilnih navodilih šefu svojega glavnega stana — bilo je ob 14. dne 13. julija — se je> admiral Leonardi vrnil v boj med svoje mornarje in pešake, ki so se še hrabro borili, obkoljeni cd sovražnika, da bi z njimi delil usodo. Upirali so se do zore dne 14. julija. Giuseppe Peverelli, novi prometni minister Rim, 23. juL a Minister za promet senator Vittorio Cini je ponovno prosil v zadnjem času od meseca junija, da bi bil razrešen svoje nadoge lz zdravstvenih razlogov. Duce se mu je zahvalil za opravljeno delo, ki je bilo posebno zaslužno spričo težav trenutka, ter je ugodil njegovi želji. Z dekretom, ki bo objavljen, je bil imenovan za njegovega naslednika sedanji podtajnik istega ministrstva nac. svetnik inž Giuseppe Peverelli. Giuseppe Peverelli, novi prometni minister, se je rodil v Turinu 19. decembra 1893. Diplomiral je na tehniki ter se je udeležil vojen 1915/18 kot bersaljerski oficir in si pridobil vojni križ. Bil je asistent na stolici za gradnje in mostove na Kr. politehniki v Turinu od leta 1918. do 1923. Opravljal je z uspehom poklic gradbenika ter je vodil važna mornariška podjetja. Bil je predsednik narodne federacije za marmor od 1928 do 1934. V federacijo je prišel kot predsednik industrijske federacije ter je zavzemal razne reprezentativne položaje v zvezi s pcklicom in udejstvo-vanjem industrije. Bil je tudi član vodilnega sveta industrijske konfederac!je in svetnik narodnega zavoda za izvoz. Je centurrion Milice. Kot nar. svetnik je prišel v zbornico fašijev in korporacij 23. marca 1939 v svojstvu člana sveta korporacij in pridobitvenih industrij ter je zastopal in-dustrijce. 7. febi-uarja 1943 je bil imenovan v minisrstvu za promet za podtajnika za železniške posle. Razprave senatnih komisij Rim. 23. jul. s. Pod prdesedstvom senatorja Contarinija se je sestala komisija senata za zunanje zade\e in za trgovsko izmenjavo ter carinsko zakonodajo in je odobrila zakonske načrte o prijavi tujega kapitala v Italiji (po ročevalec Ccntarini), o povišanju prispevkov za uvozno dovoljenje (por. Sanbicchi), o prijavi izvoza in uvoza z bivšega jugoslovanskega ozemlja, ki je bilo priključeno Italiji (poročevalec Bianchini), o začasnem uvažanju (poročevalec Giannini), o italNinsko-albanskem sporazumu z dne 30. decembra 1942 glede pravic državljanov (por. G:ann:ni) in o kulturni pogodbi med Italijo in Rumunijo (por. Giannini). Razen predsednika in poročevalcev sta so razprave udeležila tudi senatorja Giannini in Maion; Zaključeno zasedate je bolgarskega parlamenta Sofija, 24. jul. s. Ti izglasovanju izrednih izdatkov v višini 8 milijard levov, od katerih so 4 milijarde določene za vojaške potrebe. 2 milijardi za poljedelstvo in 2 milijardi za gradnjo cest in poslopij, je bolgarski parlament snoči zaključil svoje 'zredno zasedanje. Parlament bo predvidoma zopet sklican jeseni. rvavo zavrnjeni »vjetski poizkusi Zopet 357 sovjetskih tankov ustičenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Ob kubanskem mostišču, na fronti ob Miusu in Doncu, pri Bjelgorodu in južno od Ladoškega jezera so bili krvavo zavrnjeni neprestani sovjetski poizkusi za prodore. Sovražni oklopni naskakovalni oddelek, ki je v sestavu 50 oklopnih voz vdrl v naše postojanke, je bil uničen. Menjajoče se borbe na področju pri Orlu trajajo dalje. Močni napadi sovražnih pehotnih in oklopnih oddelkov so bili tukaj ustavljeni v hudih bojih. V protinapadu je uspelo popolnoma uničiti sovražno bojno skupino. Vseh je bilo včeraj uničenih 357 oklopnih voz. Na Siciliji je sovražnik obotavljaje zasedel zapadni del otoka z mestom Paler-mom. ki je bilo že od vsega začetka pripravljeno za izpraznitev. Na obrambni fronti nemško-italijanskih oddelkov se je izjalovilo več sovražnih napadov. Lastni sunek je potekel uspešno. V napadih proti sovražnim ladijskim ciljem pred Augusto so nemška težka bojna letala poškodovala šest prevoznih ladij in potopila 2000 tonski tovorni parnik. Enote nemške vojne mornarice so sestrelile na morju severno od Sicilije 8 swražnih letal. Pri brezuspešnem poskušenem napadu sovražnih letalskih sil na otok Kreto so letalske obrambne sile sestrelile 10 letal napadajočih oddelkov in poškodovale številna nadaljnja. V noči na 23. junij je prestregel zaščitni oddelek nekega nemškega konvoia skupino angleških brzih čolnov pred nizozemsko obalo ter poškodoval V večurni bitki 4 sovražne brze čolne tako hudo, da se lahko računa z ni»hovo izgubo. Konvoj je do zadnjega prispel v namembno luko. Ogromne sovjetske izgube Berlin, 24. jul. s. Ze 20 dni divja na vzhodni fronti huda bitka in v tem razmeroma kratkem času, ki je poln važnih dogodkov, je sovjetska vojska izgubila več kot 6000 oklopnih voz, kar mora presenetiti vsakogar, kdor je le količkaj poučen o vojnih stvareh in kdor le količkaj pozna strahovito delo in množino potrebnega blaga, ki ga zahteva izdelovanje teh modemih bojnih voz. Neki dopisnik »DAZ« objavlja nekoliko podrobnosti o veliki bitki na področju Orla. ki tako silno trosi moči. V prvi fazi je prišlo 5. julija do bojev krajevnega pomena pri Orlu in Bjelgorodu. Nato se je postopno razvila sovjetska ofenziva skromnega obsega. Druga faza je obeležena z nemškim napadom 6. ki 7. julija x istem odseku, ko so na severu in na vzhodu bojišča nemške oklopne čete odprle globoke vrzeli v sovražnih postojankah. V tretji fazi od 8. do 12. julija so siloviti nemški protinapadi v odseku Kurska in vzhodno od Orla povzročili silno izgubo sovjetskim četam ob razmeroma skromnih nemških izgubah. V četrti fazi od 12. julija dalje so prešli Rusi v napad na obsežnem ozemlju in se je borba na južnem centru razvila v bitko oklopnih voz, za katere obseg ni primera v moderni vojaški zgodovini. Cilj te sovjetske ofenzive je bilo mesto Orel, ki ga je Stalin zapovedal zavzeti za vsako ceno, kar je razvidno iz dnevnega povelja, ki so ga našli pri ruskih ujetnikih. Nemška obramba se trdno upira in stoji neomajna spričo besnih napadov sovražnih množic. Rusko po\7eljništvo se ne zmeni za nikake izgube ter meče v borbo vedno nove čete in materijal, toda nemška trdnjava, ki bi morala biti po Stalinovi zapovedi osvojena 19. julija, je še danes trdno v nemški posesti. Izgube, ki jih ima sovražnik vsak dan. so tako znatne, d'a jih ne morejo v kratkem času izenačiti vse tovarne združenih narodov. Rusom gre za to, da na vsak način dosežejo kak uspeh, kajti, če se jim sedaj ne posreči prodor, se jim ne bo nikoli. Zato bodo še nekaj časa porabljali vse svoje moči. zaključuje nemški novinar, in bodo storili vse potrebno, da za ceno kakršnih koli žrtev dosežejo vsaj kak prestižen uspeh. Mcnakovo. 24. jul. s. »Munchener Neue-ste Nachrichten« podaja oris poteka vojaških operacij ra vzhodni fronti in na Siciliji ter naglaša, da je treba pričakovati, da se bo sovražnik kmalu lotil še drugih ofenziv, dotlej pa bo otipaval teren v nadi, da spozna načrt ter silo napada in obrambe držav Osi. Veliko rusko ofenzivo na vzhodni fronti, ki bi bila morala pasti točno na čas izkrcanja na Siciliji, so v neki meri prehiteli Nemci s svojo ofenzivo v odseku pri Bjelgorodu ter odbili ofenzivni naoad sovražnika. S tem se ne trdi. da se je udarna sila ruskih čet popolnoma izčrpala, kajti vse kaže. da hoče sovražnik v teh dneh napeti vse sile. da bi prodrl nemško črto na vzhodu ter si odorl pot na Ukrajino, izgubljeno žitnico Sovjetske zveze. S sličnega vidika moramo presojati tudi angleško-ameriški napad na Sicilijo. Dasi je to novo bojišče pritegnilo nase kakor magnet sovražne sile v večji meri. nego so to oričakovali n3Ši sovražniki, je vendar treba pomisliti da bodo Anglosasi poskušali še druge silne napade proti evropski celini. An"':;i hoče na vsak način obdržati v svojih rokah ahsolutno gospod- Ostre obsodbe anglosaškega barbarstva Letalski napad na Rim je popolnoma osvetlil barbarsko miselnost anglosaškega sveta Monakovo, 23. jul. s. »Abendzeitung« omenja. kar je svoj čas napisal urednik lista »Daily Sketch« glede bombardiranja Rima. ko je trdil, da je treba enkrat za vselej z obraza večnega mesta strgati slavo večnih stvaritev iz preteklosti. To je nizkotno stališče židovstva, ki sovraži, česar ni moglo in ne more ustvariti ter hoče uničiti velike dokaze židovske inferiorno-sti. Skrunilci večnega mesta so bili prav najbolj krščanski narodi Anglije in Amerike. Sedaj prelivajo zavezniki krokodilove solze, obenem pa sporočajo krščanskemu svetu, da izredno pobožni generali Montgomerrv, poveljnik 8. angleške armade, zvečer ne zaspi, ne da bi prej goreče bral sv. pismo. Tudi svoje oficirje izpodbuja. naj prav tako delajo. Z veliko nesramnostjo pripoveduje London svetu take zgodbice, medtem ko ploska ob uničenju svetišč, Stalin, grozni morilec tisočev duhovnikov in uničevalec sleherne sledi vere v svoji državi. pa to brezpogojno odobrava. Draždane, 24. jul. s. Saksonski tisk še vedno živahno obravnava divjaški napad na Rim. Listi posvečajo temu dogodku mnogo nrostora in objavljajo slike opustošenja. predvsem bazilike sv. Lovrenca, pokopališča v Veram' vseučiliškepa me-1' ter slike stanovanjskih okrajev. Vsi dnevniki hvalijo odpornega duha italijanskega naroda. „. . _ Bukarešta, 24. jul. s. Bombardiranje Rima in reakcija, ki je zaradi tega nastala v omikanem in katoliškem svetu, daje vedno poved za obš^e komentarje v ru-munskih listih. Skupini, ki je bombardirala Rim, je poveljeval general Levvis, ki je Žid. List »Poruntsa Vrem;« piše, da je to dokaz, kako daleč je zašla amerška vlada da ji poveljujejo židovski generali. To je dokaz da židje niso samo odgovorni za to vojno, temveč tudi inspiratorji anglosaških operacij. Bolj kakor kaj drugega je bombardiranje R'ma. ki ga je izvedel 2id general Levvis, dokaz, da hoče svetovno ži-dovstvo spremeniti omiko in krščanski svet v prah. Madrid, 23. jul. s. Pod naslovom »Bombe ra Rim« obžaluje list »Ya« bombardiranje Rima in p'še: >Res je R'm glavno mesto vojujoče se države, toda beseda Rim spomin a ves svet in katoličanstvo na grobove apostolov ;n svetih mučencev. Rim je sedež papeža in svetovne duhovnosti. Iz Rima so prišle in še prhajajo najbolj nesebične in plemenite besede, ki dajejo svetu duhovno vedrost, katero potrebuje.« Rimski dopisnik lista »ABC« poudarja, kako lažna so zatrdila Anglosasov, da so pilot', ki, so bombardirali Rim, dobili navodila, naj spoštujejo verske ;n kulturne zgradbe. Po obisku prizadetih krajev, ki so jih barbarski napadalci porušili, našteva poročevalec številne poškodovane kulturne zgradbe :'.n podčrtava, da je štev^o mrtvih i.n ranjenih ogromno in da je napad povzročil med civilnim prebivalstvom v Rimu mnogo žalosti. Nič ni bolj žalestnega, zaključuje dopisnik, kakor ob sk v okraju Tiburtino, kjer so celctn; hišni bloki spremenjeni v ruševine. Bern, 23 jul. s. »Nazionalzeitung« razčlenjuje sedanji trenutek italijanskega življenja in naglaša. da je bil Rim predmet napada, ki se lahko označi za nepremišljenega. ker je večno mesto za ves svet simbol kulturne vrednosti. Upali smo, naglaša list, da bodo vsaj Rimu prihranjene krute preizkušnje. Dan tega bombardiranja bo ostal zapisan ne samo v vojni zgodovini, temveč tudi v zgodovini vsega sveta. — List »Pais« piše. da so zavezniki s svetoskrunskim napadom napisali eno izmed najbolj črnih strani svoje zgodovine. kajti to dejanje ie vojna napoved najvišji duhovni sili sveta. Osl°. 23. jul. s. Listi objavljajo z velikim ■ poudarkom protestno pismo papeževo in objavljajo sliko bazilike sv. Lovrenca -n drug'h kulturnih zgradb, ki jih je uničila slepa furija novih Vardalov. List »Nation« podčrtava v uvodniku, da divjost, s katero so se Anglosas; zagnali proti slavnim zgodovinskim spomenikom v Rimu. nima opravičila ter odkriva lažnost zagotovil, ki jih je dal Roosevelt papežu. Stockholm, 23. jul. s. Bombardiranje Rima in uničenje bazMike sv. Lovrenca sta razvnela živahne razprave v angleškem in ameriškem tisku. Katoliški tedniki v Angliji . tolmačijo mnenje katolikov v zavezniškem taboru in živahno protestirajo. Trdijo, da bombardiranje ni bila samo zmota temveč tudi neumnost, ki lahko prinese samo škodo zaveznikom. Ves katoliški t'sk obžaluje uničevanje nenadomestljivih kulturah vrednot, k; pripadajo zgodovini človeštva. Papeževa poslanica kardinalu vikarju glede bombardiranja večnega mesta, k- jo je objavil ves svetovni tisk. kakor tud; odmev bombardiranja v samih zavezniških državah, sta spravila vladne liste v hudo nerazpoloženje. Ankara, 23. jul. s. Večina listov je objavila papeževo pismo kardinalu vikarju v Rimu. Manilla. 24. jul. s. Apostolski delegat na Filipinih mnsgr. Piani je v radijskem govoru ostro obsodil Zedinjene države zaradi zverinskega napada na Rim, ki ga je označil kot obsodbe vrednega. Dejal je, da ni prav nobenega oprostila za bombardiranje neutrjenega mesta, kakršno je središče vsega duhovnega sveta. Nič ne more opravičiti bombardiranje Rima. kjer so najdragocenejši zgodovinski spomeniki, kjer je zibelka človeške usode, središče krščanstva, drago slehernemu kristjanu ter občudovalcu lepote in umetnosti, in ki ie sveti sedež Kristusovega namestnika. stvo nad Sredozemljem ter prehiteti sovjetske načrte na Balkanu, kajti sicer bi ji ne preostalo drugeea. kakor da se priključi ameriški konfederaciji. Sanghaj, 23. jul. s. Krajevni tisk, ki je v zadnjih tednih močno naglašal junaštvo italijansko-nemškjh čet v obrambi Sicilije in velike požrtvovalnosti vsega prebivalstva fašistične Italije, ogorčeno razpravlja v številnih komentarjih in uvodnikih o anglosaškem barbarskem napadu na večno mesto. »Šanghaj Times« naglaša, da je hrabro zadržanje rimskega prebivalstva zanesljiv znak sile in duhovnega poguma italijanskega naroda. List zatrjuje, da je moč držav trojnega pakta popolno poroštvo za končno zmago Italije in njenih zaveznikov. Kitajski list »Ksingčungkuopao« piše v članku pod naslovom »Italija se ne boji bombardiranj«, da kitajski narod popolnoma zaupa v duhovno in gmotno silo, ki jo izžareva Rim že stoletja kot izvor najvišje omike. S finskega bojišča Helsinki, 23. jul. s. Finsko vojno poročilo pravi: V zadnjih 24 urah je finsko topništvo v zapadnem odseku Aunuške ožine uničilo 13 ruskih ofenzivnih gnezd. Na fronti vzhodne Karelije in v odseku ožine Macsclkaje so Finci odbili d\a nap^ua majhnih sovražnih skupin. V severnem odseku te fronte udejstvovanje iz-vidn:c. Sovjetska letala so priletela nad kraje južne F;nske. nc da bi metala bombe Posvetovanja vodilnih japonskih državnikov Tokio, 23. jul. s. Min. predsednik Tojo je pozval v svojo uradno rczidenco bivše ministrske predsednike barona Vakacukija. admirala Okado, barona Hiranumo, princa Konoja, admirala Iroto in generala Abeja. da so prisostvovali zasebnemu posvetovanju Zborovanja so sc udeležili tudi zunanji minister Sigemicu, finančni minister Kavu, mornariški minister Simhada, minister za Veliko vzhodno Azijo Acki in drugi visoki funkcijonarji Min. predsednik Tojo je podrobno očrtal nedavni razvoj vojnega položaja kakor tudi mednarodni položaj. Zapletljaji na Bližnjem vzh&du Carigrad, 23. jul. s. »Humburiet« ugotavlja, da se je v zadnjih tednih poostril spor med Arabci 'n zavezniki. List piše, da so predsednik egiptske vlade, vladar SauJove Arabije in predsednik iraške vlade reše\ali arabsko vprašanje. Jasno se je videlo, da ima vprašanje Palestine velik vpliv na odnose med Arabci in Anglosasi. Nahas paša je med potovanjem v Jeruzalem izjavil, da se arabski svet bavi z vprašanjem Arabcev v Palestini, ki g^ smatrajo Egipčani za narodno zadevo. Egipt ne bo dopustil, da bi Palestina prenehala biti arabska zemlja. Vladar Saudove Arabije je bil še bolj odločen. Izjavil je, da arabski svet ne more sprejeti žrtvovanja Arabcev v Palestini. To bo zbudilo odpor me dArabci vseh narodnosti. Ob koncu ti«di list, da so velike arabske države solidarne s Palestino in če ne bo naseljevanje Židov v to državo prenehalo, bodo odnosi med arabskim svetom in zavezniki postali še bolj kritični. Obletnica msntreuške pogodbe Ankara, 23. jul. s. Na sedežih »Ljudskih domov« sc po vsej Turčiji proslavili obletnico pogodbe v Montreuxu, s katero je bilo zaključeno kočljivo vprašanje DardaneL Govorniki so naglasili važnost pogodbe, ki je dala Turčiji popolno posest nad Danr-der.e.T.mi in Bosporjem Prepoved socialističnega lista v Argentini Lizbona 23. jul. s. Iz Londona poročajo, da je dopisnik lista »Times« javil iz Buenos Aire sa, da je argentinska vlada v torek ustavila za nedoločen čas list »Avangarda«, uradno glasilo argentinske socialistične stranke. Razlogi za ta ukrep niso znani, piše dopisnik, mislijo pa, da tiče v tem, ker je list scer hvalil nekatere ukrepe sedanje vlade, druge pa bolj kakor kateri drugi list kritiziral. Kritiziral je zlasti raz-pustitev važne zaveznikom naklonjene organizacije »Acion Argentina«. »Avanouardia je četrti list v Buenos Airesu po revoluciji začasno ustavljen. Komunistična propagandna iznajdba Komunisti so izdali lepak, v katerem so objavili naslednje vesti, ki jih prinašamo dobesedno: ' »Največji uspeh so dosegle edinice 5. In 6. slovenske udarne brigade pri Kobaridu. Tu so popolnoma razbile italijansko ofenzivo, ki je obsegala 800 mož. Borbe so trajale nekaj dni. 650 vojakov in oficirjev je bilo ujetih, ranjenih in ubitih!!!! Naši herojski borci so zaplenili 3 topove, 18 strojnic, 2 minometa, mnogo pušk in municije. Čakamo, kedaj si bodo tudi to zmago naših idealnih borcev prisvojili patentirani sleparji javnega mnenja — Mihajlo-vičeva promenadna in ,redna vojska' v: Ljubljani.« Hoteli smo vzbuditi pozornost občinstva s temi vojaškimi podatki kot zgodovinsko kurioziteto. ker so brez dvoma pri sestavljanju tega lepaka komunisti posneli podatke nekih avstrijskih vojnih poročil iz prejšnje svetovne vojne. Toda komunisti in njihovi tovariši ne smejo pozabiti, da je Caporetto bil eden prvih porazov komunizma, ker je ravno iz tistega vojaškega dogodka izšla reakcija proti mednarodnim zamislim, ki so hotele izpodkopati Italijo. Naj ne pozabijo, da je Caporetto rodil Italijo Vžttoria Veneta. Ameriški načrt za razdelitev sveta ped židovskim varilstvom Monakovo, 24. jul. s. »Abendzeitung« se bavi s čudnim vabilom, ki ga je naslovila britanskemu imperiju »Chicago Daily Tribune« glede ustvaritve enotnega državnega področja angleškega jezika. Po tem predlogu bi se britanski imperij vključil v Zedinjene države in list smatra, da je to popolnoma prirodno. ako mednarodno židovstvo po tihem pokopu znamenite atlantske listine objavlja svojo novo listino. Ustava Zedinjenih držav predvideva sprejem novih držav v sklop ameriške državne zveze, zato se smatra ta poziv britanskemu imperiju kot logična posledica dosedanjega razvoja. Kanada, Avstralija in Nova Zelandija, pravi list, so že pridobljene za novi židovski red in sedaj gre samo za to, da se pripoji Ameriki ne samo britanski imperij, marveč tudi velik del onih držav, ki jih zastopajo begunske vlade v Londonu. ŠPORT Nova navadila za atletske prireditve Eazpis L». a. zveze za klubska moška prvenstva v dnevih 1. in 6. avgusta Lahkoatletska zveza nam je poslala še nova navodila, ki se nanašajo na skorajšnja atletska tekmovanja za moško klubsko prvenstvo, določena za nedelji dne 1. odn. 6. avgusta. Zveza odreja med drugim: V nedeljo 1. avgusta bodo tekmovanja Iz skupine A, in sicer v tekih na 200, 800 in 5000 m ter na 400 m z zaprekami, dalje v skokih v dalj:no in ob palici, v metu diska in slednjič v štafeti na 4X400 m. Prireditev bo na športnem prostoru v Tivoliju. V nedeljo 6. avgusta bodo tekmovanja iz skupine B, in sicer teki na 100, 400 in 1500 ter na 110 m z zaprekami, dalje skok v višino in troskok, meta Krogle in k" a diva m slednjič štafeta na 4X100 m. Tadl ta prireditev bo na športnem prostoru v Tivoliju. Vsi klubi, ki so se prijavili za tekmovanje, morajo poslati zvez; tri dni pred vsa-k;m tekmovanjem seznam svojih tekmovalcev za vse discipline, ki ga mora podpisati predsednik. Za vsakega tekmovalca inora biti obenem priložena vpisnina po S lire, za vsako moštvo v štafeti pa 10 hr. Tekmovalci in sodniki se morajo zbrati na igršču ob 16.30, nakar bodo pregledane listine in razdeljene startne številke. Klubi, ki se udeležijo prvenstva, morajo poskrbeti, da bo njihov zastopnik na tekmovalnem prostoru eno uro pred pričet-kom tekmovanja. Klubi, ki tega ne bodo storili, bodo morali plačati vrhovnemu sodniku pred pričetkom tekmovanja globo po 100 lir Morebitne spremembe med atleti, ki bi nastale po predložitvi prej omenjenega seznama, morajo klubi prijaviti vrhovnemu sodniku vsaj eno uro pred pr-četkom tekmovanja. Enako velja tudi, če bi bili kateri od prijavljenih atletov odsotni. Najnižji izidi (po čl. 10 pravilnika) »o naslednji: 100 m 12.4, 200 m 25.2. 400 ra 57.8, 800 m 2:09, 1500 m 4:44, 5000 m 18:30, 110'm zaprekami 19.2, 400 m z zaprekami 67, štafeta 4X100 m 49, štafeta 4X400 metrov 4:00, skok v daljino 5.40, skok v višino 1.50, skok s palico 2.60.' troskok 11 m, disk 26 m, krogla 9 m, kopje 34 m in kladivo 20 m. Splošna tehnična pravila. Za teke. Udeležence za predteke določi vrhovni sod^k najkasneje eno uro pred pričetkom vsakega tekmovanja, ki velja za prvenstvo. Proge in vrstni red na startu je treba žrebati na tekmovalnem pro-£ t oru. Za mete in skoke. Vrstni red pri skokih in metih določi vrhovni sodnik z žrebom najkasneje eno uro pred pričetkom tekmovanja. Sestava vsakega predteka m vrstm red pri skokih Ln met-h bo objavlien tekmovalcem pri startu. Čas nastopa za posamezne discipline bo objavljen od primera do primera s posebnim sporočilom. Tekmovalci bodo pozvani na start 15 minut pred pričetkom tekmovanja v vsaki panogi. Tekmovalci, k; bi se temu pozivu ne odzvali, ne bodo pripuščeni na tekmovanje. Tekmovanje bo ob vsakem vremena. j Na ta način bd se na svetu ustvarili dve j veliki interesni skupini, obe pod vodstvom Židov. Ena židovska kapitalistična republika bi imela svojo prestolnico v Washing-tonu, v Moskvi bi pa še naprej vladala židovska diktatura. Ta novi načrt za raz--delitev sveta so izdelali v Ameriki. Načrt res ne vsebuje nič novega, vendar pa je v nekem oziru vsekakor senzacijonalem. Saj je to prva resna formulacija židovskega ultimata Londonu. Vse kaže, da je ura likvidacije britanskega imperija udarila in Angleži sedaj vedo, kaka usoda se jim pripravlja. Židovstvo si je snelo krinko in zahteva svojo diktaturo nad vsem svetom, toda narodi Osi mu bodo odločno zaprli pot Morda se bo Zidom posrečilo, da se bodo polastili Anglije, toda Evropa se ne bo nikoli pomirila s tem, da bi postala židovski ščit — zaključuje »Abendzeitung«. Dostop na tekmovalni prostor bo dovoljen samo vrhovnemu sodniku, tehničnim nadzornikom, sodnikom v službi, časomeril-cem in tekmovalcem za nastope v svojih disciplinah. Zastopniki klubov morajo biti izven tekmovalnega prostora, vendar morajo obvestti vrhovnega sodnika, kje bi jih po potrebi lahko našel. Klubskim trenerjem, maserjem itd., je vstop na tekmovalni prostor strogo prepovedan. s— Maks Marinko najboljši tableteniški igralec Slovaške. Kakor čitamo v hrvatskih listih, se je naš ožji rojak in odlični igralec table-tenisa Maks Marinko zadnji čas včlanil v slovaški klub Bratislavo. Za novo društvo je pred kratkim z velikim uspehom nastopal na turnirju v žilini, kjer je med tr-desctorico najboljših slovaških tebletenistov zasedel prvo mesto v singlih, prav tako pa je tudi v doublih s klubskim tovarišem Tokarom osvojil najboljšo nagrado. In tega še nI tako dolgo, ko je Marinko vihtel po Ljubljani loparček za barve Hermesa! Hermes (moška lahkoatletska sekcija). Naprošajo se vsi atleti, da se sigurno udeleže sestanka v torek, 27. julija, ob 18.30 v klubski pisarni na igrišču. Zaradi važnosti (udeležba na medklubskih tekmovanjih) in nujnosti prosim za točno udeležbo. — Načelnik. Šafasvška tekma pari ždemilafskem Dopulavora Dopolavoro slovenskih železničarjev Ljubljanske pokrajine je priredil med svojimi člani šahovsko tekmo z nagradami. — Tekmovalci so vsi strastni igralci, zato bodo igrali izredno zanimive partije. Tekma se je začeia 22. t. m. Iz Hrvatske Novost zagrebške radijske oddaje. V bodoče bodo od časa do časa hrvatski književniki čitali svoja dela v zagrebškem radiu. čitanje bodo snemali tudi na gramofonske plošče. Prvi književnik, ki je bral svoja dela v radiu, je bil predsednik društva hrvatskih književnikov in zunanji minister dr. Mile Budak. Radijske oddaje za mladino. Vsak četrtek od 18.15 do 19.15 oddajajo člani umetniške šole ustaške mladine v zagrebški radijski postaji svoj spored. Program obsega deklamacije in glasbene točke. Strokovni tečaj za šport in telovadbo. štab ustaške mladine za mesto Zagreb bo priredil večtedenski praktični tečaj za strokovno izobrazbo v športu in telovadbi. Vodili ga bodo izkušeni strokovnjaki. Prijaviti se je treba do 30. t. m. V tečaj bodo sprejeti samo mladeniči od 16. do 18. leta. Zaposlen je vojnih invalidov v industrijskih podjetjih. Industrijska zbornica v Zagrebu naproša svoje člane, naj se odzovejo pozivu javnega urada dela in naj vedno zaposle vojne invalide, da bo Izpolnjena zakonska določba, po kateri morajo industrijska podjetja zaposliti 10% vojnih invalidov. Srečko Kružič umrl. Po dolgi in hudi bolezni je preteklo soboto umrl v Zagrebu ravnatelj državnih železnic v pok. Srečko Kružič. E, I. A. R. — Radio Ljubljana Parliamo ritatiano Schema della XXI lezione che verrš. te-nuta dal prof. dott. Stanko Leben merco-ledi, il 28 luglio 1943-XXI, ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki že imajo gotovo predznanje, vedno ob 19. LEZIONE VENTESIMA PREMA La pazienza Due contadine, Caterina e Margherita, »e n'andavano insieme m citta. Ciaseuna di esse portava sul capo una grsnde cesta piena di legumi che volevano vendere al mercato. H ioro carico era assai pesante ed esse ben presto diventano stanche. Margherita, la piu giovane e la piu forte, co-minciava a lagnarsi: «Io non posso andar piu oltre,» diceva, «sotto il mio carico.» Caterina., mvece, non faceva udire la me-noma lagnanza. Margherita ne era assai stupita e: «Perchč,» chiede alla compagna, «non ti lagni tu pure? Tu sei meno forte di me, e la ua cesta 6 pesante quanto la mia.» «Gli č.» risponde Caterina, cche ho messo fra i miei legumi un'erba che rende il mio carico leggero.> »Quale erba ?» chiede Margherita. «L>erba della pazienza,* risponde Caterina. La pazienza š un'erba eccellente, ma non cresce in ogni giardino. andare; andarsene me ne •vado me ne amdavo (me n'andavo) me ne som? andato,_a te ne vai +e ne andavi (te n'amdavi) te ne sei andiato,-a se ne va se ne amdava (se mandeva) se ne'č andato,-& ce ne andiamo (ce n'andiamo) ce ne andavamo (ce n'andavamo) ce ne siamo andati,-e ve ne andate (ve n'andate) ve ne andavate (ve n'andavate) ve ne siete andati,-e se ne vanno se ne andarvano (se n*andavano) se ne bodo andati,-e ESERCIZIO Traducete: Vsi vidijo tuje napeike (il di-fetto) in ne lastnih. — Nikoli nisem poželel (desideraire) tujega blaga (la roba). — Vsakdo (ciascuno) ljubi svoj® lastno družino. — Trgovci (il negoziante) zapirajo svoje trgovine (la bottega) ob nedeljah in praznikih (il giorno di festa). — Ali je ta dom za cigarete (il portasigarette) tvoja? Ni moja, bratova je. — Tvoje prijateljstvo (kamicizia) mi je drago, njegovo še dražje. — Hmelj (il luppolo) daje pivu njegovo grenkobo (l'amaio» va njegov ven j Kako gre tvojim domačim? — Moje ® tvoje dolžnosti (il dovere) so lahke v primeri z (in confronto di) njegovimi. — Vsaka d 9-žela ima svoje svetnike 1 ad žarsk o-it I i janska tekstilna pogajanja. V Budimpešti so bili v juniju začasno zaključeni razgovori med predstavniki italijanske in madžrrske telLst lne industrije o uvozni itlijanskih tekstilnih surovin, pri čemer je prišlo do izravnave medsebojnih interesov. Ker pa so nastopili v italijansko-madžarskem tekstilnem prometu nova vppašcnja, o katerih je treba še razpravljati, se bodo predstavniki v avgustu ponovno sestali. = Iz trgovskega in zadružnega registra. Pri Prometnem zavodu za premog d. d. v Ljubljani je vpis: na kot članica upravnega sveta Rezika Praprotnikova. vdova indu-strijca v Ljubljani. — Pri Prvi slovenski z;darski družbi z o. z. v Ljubljani sto. bila izbrisana poslovodji Ivan Kršmanc in Jože Japelj, vpisan pa je Ml poslovodja Ivan šifrer, gradbeni delovodja v Vrhovcih. — Pri Hranilnici in posojilnici v Cerknici, zadrugi z o. z. je bil izbrisan član upre/vnega odobra Franc Urbanec, vpisan pa Janez Kalen, kaplan v Cerknici. =z Ustanovitev obračunskega zav°da pri Srbski narodni banki. Srbski ministrski svet je sklenil ustanoviti pri Srbski narodni banki poseben obračunski zavod, ki se mu lahko priključijo vsi denarni zavodi v Srbiji. Naar.en tega zavoda je, poenostaviti in pospešiti brezgotovinski plačilni promet. Predsednik zavoda bo guverner Srbske narodne banke. } Nemške tvrdke gradijo cesto v Bolgariji. Bolgarski ministrski svet je sklenil, da smejo nemške tvrdke, ki jim je oddana gradnja sodobnih cest v dolžini 1200 km, ves za gradnjo potreben material uvoziti v Bolgarijo brez plačila taks in pristojbin. Ta odredba velja tudi za organizacijo Totd. Obenem poročfjo iz Sofije, da je bolgarsko kmetijsko ministrstvo z nemškimi tvrd-karni sklenilo spor?izum, po katerem bodo nemške tvrdke v 11 bolgarskih mestih zgradile velike hladilne naprave. =r Obsežen načrt za komasiranje kmetijskih posestev na Slovaškem. Slovaško gospodarsko ministrstvo se že delj časa peča s sestavo zakonskega načrta, po katerem naj bi se izvršilo velikopotezno delo komasacije raztresenih kmetijskih zemljišč v 700 občinah. Stroški za to komasacijo so predvideni v višini 500 milijonov Ks. Po preteku določenega roka bo predpisana prisilna zložitev in ponovna razdelitev zemljišč. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. L naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 iire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 tire; riž navadni 2.70 Ure; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 tire za liter; surovo maslo 28 40 Ure za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4 Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8 35 Ure. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 !ire za stot; mehki roblanci (žamanje). približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Br za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. Kupujte svoje potrebščine pri naših oglaševalcih! VliHlilHUIi! HlllUlOlin IBIlIlillPIltUfTtlU IJiinillllltiii lilim UllllUlli lUilllll UIHTIl i Vpliv lege In gibanja Zemlje na vreme . t Naša Zemlja pripada sončnemu sestavu, čiear središče je Sonce. Kakor je znano, se vrti Zemlja z vsem svojim ozračjem vred okoli Sonca (revolucija Zemlje) in ckolj svoje osi (rotacija Zemlje). Vso dolgo pot okoli sonca obkroži Zemlja v 365 dneh, 6-ih urah. 9-ih minutah in 9-ih sekundah. Ce upoštevamo, da je povprečna razdalja med Zemljo in Soncem 149 milijonov kilometrov, lahko izračunamo, da je hitrost s katero Zemlja obkroža Sonce, nepojmljivo velika in da znaša 30 km na sekundo ali 30X3600= 103.000 km na uro. Za primerjavo naj omenimo, da je ta hitrost 90-krat večja od hitrosti zvoka v zraku in več kot 1000-krai večja od hitrosti brzovlaka. ki drvi s hitrostjo 100 km na uro. Os. okoli katere se Zemlja enkrat zavrti v zvezdnem dnevu, to je v 23 urah, 56 minutah in 4,1 sekundah, je nagnjena proti ravnini, t. zv. ekliptiški ravnini, v kateri obkroža Zemlja Sonce, za kot 66°33\ Ker znaša polmer Zemlje približno 6400 km, se vrtijo kraji na zemeljskem polutniku (ekvatorju) skoro s hitrostjo % km na sekundo okoli zemeljske osi. Kroženje in vrtenje Zemlje imata odločilen vpliv na naše vreme. Predvsem je znano, da so posledica kroženja štirje letni časi. Ker namreč zemeljska os ne stoji pravokotno na ekliptiški ravnini, je poleti severna polobla obrnjena proti Soncu, pozimi pa od njega proč; zato je pri nas poleti vroče, pozimi hladno in velike vremenske tvorbe - depresije so podvržene v posameznih letnih časih celo bistveno različnim pogojem. Najbolj opazna posledica vrtenja Zemlje okoli svoje osi sta dan in noč z vsemi svojimi brezštevilnimi vplivi na vreme. Na vremenska dogajanja pa bistveno vpliva vrtenje Zemlje še na drug način. Ta vpliv je posledica vztrajnosti in zaradi njega se skušajo vetrovi odklanjati na severni poluti v desno, na južni v levo od smeri, v katere pihajo. Seznanimo se s tem vplivom, ki je vzrok neštetim vremenskim pojavom in ki v veliki meri otež-koča tolmačenja našega vremena. Odgovorimo najprej na vprašanje: Kako bi se gibala po popolnoma gladkem vodoravnem zemljinem površju kroglica brez trenja, če bi jo zagnali v neko določeno. sicer poljubno smer? Zdi se, da to vprašanje za marsikoga ni nezanimivo in da se ie po odgovoru že marsikdo povpraševal. Mogoče so po lastnem razmišljanju našli čitatelji sami odgovor, kdor pa ga ni našel in ga stvar zanima, naj sledi našim kratkim izvajanjem. Opazujmo najprej gibanje kroglice nekje na severni poluti pri pogoju, da smo kroglico zakotalili točno proti severu. Zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi od zahoda proti vzhodu ima kroglica v trenutku, ko smo jo zakotalili, isto hitrost v smeri proti vzhodu kot spodnje tlo. Te hitrosti seveda opazovalec na Zemlji, ki se z njo vred vrti, ne opazi. V začetku je bila torej razlika v hitrostih proti vzhodu med kroglico in spodnjem tlom nič. Takoj pa. ko se oddalji kroglica od svoje prvotne lege, ta razlika ni več nič in je tem večja, čim delj pride kroglica proti severu. Večanje razlike v omenjenih hitrostih moremo razumeti, če upoštevamo, da ohranja kroglica zaradi vztrajnosti ves čas isto hitrost proti vzhodu, da se pa tlo tem počasneje vrti okoli zemeljske »si, čim bliže pola je. Ker ima torej kroglica na svoji poti proti severu glede na tlo vedno večjo hitrost proti vzhodu, prehiteva tlo in opazovalec na Zemlji bi videl .kako se tir kroglice krivi proti vzhodu, to je na desno od smeri. v katero se giblje. Ce hočemo razumeti nadaljnji potek poti, je potrebno upoštevati še en vpliv, ki mu je kroglica podvržena in ki je prav tako posledica vztrajnosti. Ker kroglica prehiteva tlo in ker se s tem hitreje vrti okoli zemeljske osi kot pod njim leteče tlo, deluje nanjo večja sredobežna (centrifugalna) sila. kot bi na to kroglico delovala, če bi glede na tlo mirovala (prim. sliko). Vodoravna komponenta tega prirastka sile, ki je na sliki debelo izvle-čena, deluje, kakor vidimo, v smeri proti jugu, s čimer še bolj krivi tir kroglice v desno. Pri mirujoči kroglici glede na tlo bi se vodoravna komponenta sredobežne sile (na sliki označena s C), ki jo povzroča vrtenje kroglice okoli zemeljske osi, uničevala z vodoravno komponento privlačne t. zv. gravitacijske zemlje G in rezultanta obeh sil, privlačne in sredobežne, ki predstavlja težo kroglice T. bi delovala pravokotno na vodoravno površje. Primerjajmo sliko, kjer so zaradi nazornosti sile med seboj v napačnem razmerju, zaradi česar je tudi oploščenost Zemlje pretirana. Neprestano odmikanje kroglice od svoje trenutne smeri v desno, privede kmalu kroglico zopet nazaj na prvotno geografsko širinp. doseže jo seveda nekje na vzhodu od izhodiščne lege in jo tudi takoj zapusti, a sedaj v smeri proti jugu. Nadaljno tolmačenje poti. ki je analogno zgornjemu, prepustimo čitatelju, opozorimo naj Ie. da kroži na južni strani kroglica okoli zemeljske osi počasneje kot spodnje tlo in da deluje zato nanjo manjša sredobežna sila, kot b.; delovala če bi tam glede na tlo mirovala Na južnem delu poti se kroglica prav tako odklanja ves čas v desno in doseže po gotovem času zopet prvotno geografsko širino. Račun pokaže, da je to mesto čisto blizu izhodiščne lege in da je pot, ki jo je opisala kroglica, skoro krog. ki se tudi Imenuje vztrajnostni krog. V začetku razlage smo se omejili na opazovanje gibanja kroglice na severni po- luti. Ta izbira je bila potrebna spričo dejstva. da bi opazovali na južni poluti sicer podobna odklanjanja, toda namesto v desno v levo stran. Ce računsko zasledujemo gibanje kroglice, lahko ugotovimo naslednjo zanimivo lastnost: Ako bi vrgli iz istega kraja več kroglic hkrati z različnimi hitrostmi v poljubne smeri, bi se vrnile vse v istem času nazaj. Zaradi zanimivosti pojava naj navedemo v spodnji razpredelnici velikosti nekaterih polmerov teh vztrajnostnih krogov in čas enega obkrožanja. Polmeri so izračunani za določeno začetno hitrost, s katero smo kroglico zakotalili, na določeni geografski širini: hitrost/širina 1 m/sek. 40 9 7 km 5 „ 198 45 34 ,. 10 395 90 69 „ 20 ,. 790 179 137 „ čas 69 16 12 ur Iz preglednice razvidimo, da zavisi dolžina vztrajnostnega kroga od začetne hitrosti, ki ji je premosorazmerna in od geografske širine; na manjših širinah je pot daljša. Cas zavisi samo od širine in ie na manjših širinah znatno manjši. Neprestano odmikanje kroglice od smeri gibanja je posledica vztrajnosti in je povzročeno. kot smo videli, po vrtenju Zemlje. Ker za opazovalca na Zemlji kroglica ves čas izpreminja svojo smer, deluje z njegovega stališča nanjo ves čas neka sila; imenujemo jo odklonsko ali Corioli silo in je na severni poluti usmerjena na desno. na južni na levo od smeri, v katero se kroglica giblje. Pomen odklonske sile nam je deloma znan tudi iz geografije, ko smo se učili, da so desno bregovi rek na severni poluti izpostavljeni vplivom odklonske sile. Podobno je pri železnici. Ce se giblje na pr. 10-tonska lokomotiva po ravnih tračnicah, ki vodijo v poljubno smer pri nas s hitrostjo 36 km na uro. deluje na desno stran tračnic odklonska sila velikosti 1 kg. Vpliv odklonske sile na gibajoče se zračne mase je posebno velik. Te se namreč gibljejo skoro brez trenja in često v velikih množinah in z velikimi hitrostmi preko obširnih področij. Raznovrstna raziskovanja so pokazala, da se povsod na severni (južni) poluti in vedno skušajo odklanjati vetrovi v desno (levo) stran in da pridejo vplivi odklonskih sil do posebno očitnega izraza pri pasatnih in antipasatnih vetrovih. Kot znano, so pasati vetrovi, ki v najnižjih plasteh ozračja zelo stalno vejejo proti t zv. termičnemu ekvatorju, ki se povprečno nahaja med 3° in 10° severne širine. Nad pasati vejejo antipasati. Te vetrove povzroča močno segrevanje tal nad termičnim ekvatorjem. Tam se zrak dviga, v višinah pa odteka proti poloma (antipasati). Zaradi odklonske sile se izpreminja smer teh vetrov na severni poluti v desno, na južni v levo in na širinah 30° N in 30° S vejejo že skoro točno proti Zapadu. S tem odklonska sila onemogoča transp>ort ekvatorialnega zraka naprej proti poloma, tako da op>azu-jemo v teh širinah področja visokega zračnega tlaka (Azorski maksimum). Iz teh področij vejejo pri tleh vetrovi deloma proti poloma deloma proti ekvatorju (pasati) in zaradi odklonske sile zopet ne naravnost. tako da so na pr. pasati na severni poluti severvzhodni vetrovi na južni pa jugovzhodni. Posebno zanimiv je vpliv odklonske sile na nastanek in razvoj barometrskih depresij. Za enkrat naj samo omenimo, da odklonska sila močno zavira prehitro izenačevanje zračnih pritiskov. Ce namreč veje veter proti področju nizkega zračnega tlaka, že odkloni odklonska sila potujoči zrak v desno (na severni poluti), tako da prihaja zrak. ki je za izenačenje pritiskov potreben le indirektno po spiralni poti v depresijo. Videli smo. da so od vrtenja Zemlje bistveno odvisni vetrovi, od teh pa je odvisno vreme z vsemi svojimi pestrimi izpremembami. < Tako imamo nad ekvatorjem, kjer opazujemo močne vertikalne vetrove navzgor (vzgornike) najbolj deževna področja na Zemlji, na širinah okoli 30°, kjer so vetrovi padajoči, pa najbolj suha (tam se na pr nahaja Sahara, Avstralija, Južna Afrika). Vpliv lege in vrtenja Zemlje na vreme je v vsakem pogledu velikanski. Dr. M. Cadež. Nave nemira silurata da un nostro sommergibile in fase di affondamento ladja, ki jo je torpedirala italijanska podmornica, se potaplja _________j Sovražna napisom: »V bližnji hiši, ki Je bOa nekoč last Medicejske rodbine, Je živel nekaj čsea kot jetnik Gaiileo Galilei, ki je zakrivil samo to, da je videl, kako se zemlja suče okoli sonca ...« Ani Prijateljevi za god LJubljana, 25. julija. Jutri bo praznovala* ga. Ana Prijatljeva 96. rojstni dan ln obenem tudi svoj god. Ob čatitljivem življenjkem prazniku ji bodo poleg svojcev poželeli zdravja in zado- Id vrtovi Stari republikanski R m r.i poznal razkošnih vrtov. Kmetsko ljudstvo Camr>a_ gne, ki je zgradilo to mesto, je izzekavalo gozdiče ter zidalo svojs stavbe na travnikih. Tako se je zgodilo, da se je začelo obličje odprte pokrajine odvračati od rimskega foruma, šele v poznejši dobi, ko se je Rim povzpel na stopnjo svetovnega gospodstva, so začeli vznikati na obodu mesta vrtovi, ki priča.jo o profin.jenem uživanju tedanjih patricijev. Lukul, ki se je ogreval za Grke in njihovo kulturo, je porabil del bogastev, ki si jih je nabral v vojnih pohodih, za vilo, katero je obdal s cvetičnmi gredami in sadovnjaki. Njegova vila je stala približno tam, kjer se dviga danes vila Malta* V bližini Lukulove vile so se razrostirali Salustovi vrtovi, ki so segali približno od sedanje Porte Pindane tja do Kvirinslskega griča. V cesarski dobi je imel Rim že večje vrtne nasade. Mecen je zasadil vrt v okolici Esquilina, Augu-stov zet Agripa v okolici današnjega trga Navone, Neronovi vrtovi pa so pokrivali ozemlje na drugi strani Ti bere, v današnji četrti Prati, in so se začenjali pri današnji Porti del Popolo. Kadar jame propadati kakšno mesto, propadejo najprej njegovi vrtovi, simboli lagodnega in urejenega življenja. Zato ne vemo skoro nič o vrtovih v srednjeveškem Rimu. Šele s kulturo pozne renesanse se obudi v življenje zmisel za parke. Francosko vrtno umetnost, kakor jo je gojil Le-notre, smatrajo novejši raziskovalci za posnemanje italijanskih vrtnih vzorov vrtnarja Algardija iz Bologne, kateremu se menda imamo zahvaliti za umetne vrtove vile Doria Pajnphili. Vendar niso mogli niti Algardi niti njegovi nasledniki v 17. in 18. stoletju iz Rima napraviti mesta vrov.. Ogromne množine spoštovanje vzbujajočega kamenja so imele prevelik vpliv na ljudi. Tega kamenja se ni upal nihče dotakniti ter ga nadomestiti z zelenjem. Navzlic temu se svetijo v Rimu trije veliki smaragdi. Na severu stoji park vile Borghese z bližnjimi vrtovi vile Medici in vile Malta, na zapadni strani v bližini Ti-bere se razrostirajo že omenjeni vrtovi vile Doria Pamphiii, na jugu pa pokrivajo zelena pobočja Palaitina in Monte Celia takisto prekrasne vrtne stvaritve. V Rimu nimajo parka, ki bi bil podoben dunajskemu Pmtru ali pa Boulognskemu gozdiču pri Parizu. Rimski Prater in Boulogneški gozdič so vrtovi vile Borghese. Tod okrog vidiš jezedece, pa tudi ljudstvo, ki prihaja na izlete ob nedeljah in praznikih, tod okrog se igrajo otroci, sprehajajo mladcu in počivajo stari ljudje, dijaki posedevajo s knjigami na klopicah, ljubavni pari pa se sprehajajo in objemajo. Seveda vidiš med to množico tudi pesn ke, ki se že izza davnih časov radi ustavljajo tod okoli ter iščejo navdiha. Posebno čarobni so vrtovi vile Borghese v jutranjih urah poletne dobe, ko pošumevajo krošnje pinij v rahlem vetriču ter mečejo rožnate glave dreves dolge sence preko pozlačenih travnikov. Posebnosti Rima se ne kažejo v vrtovih. Rimski vrtovi se temeljito razlikujejo od nemških ali angleških vrtov. V Nemčiji in na Angleškem so priljubljeni vrtovi s travniki, gaji in cvetličnimi gredami. V Rimu sestoji vrtno okrasje večinoma iz teias, ki se naslanjajo na prostrane vile aH palačice. Zelenika in lovor krasita gredice rimskih vrtov in vsak zasebni vrt ima tudi visoko ograjo. Tujec, ki obišče Rim, ima često vtis, da spijo te vile z vrtovi v nekakem zasanjanem kraljestvu. Zidovi, ki obdajajo rimske vrtove, so tako visoki, da opazi tujec od vrtov samo krošnjo kaJkšne platane, trepetajoči vršič ciprese ali pa cvetje magnolije, ki visi preko ograj. Podoba je, da se za temi zidovi neti večno poletje, vroče življenje in vse, kar spada zraven. Toda v središču Rima je mislo vrtov s terasami Več jih je na Pinciu. Navzlic temu pa učinkujejo rimski vrtovi z vmesnimi palačami, stolpi in ograjami kakor prijetno iznenadenje. Posebno v za- četku Vie Nazionale ali pa v okolici vile Colonna na južnem pobočju Kvirinalskega griča napravljajo drevesa na ob; skovale x svečan vtis. K tem vrtovom lahko prištejemo tudi parke vile Malta in vile Medici. Oba parka sta tako umetelna, da se zdi tujcu, ki stopi vanje, kakor da je zašel v začaramo kraljestvo. Tu vlada mir poleg svečane tišine. Zunanji ropot se izgubi in utihne. Lshko bi dejali, da to ni več park, ne vrt, temveč dorn, stanovanje z intimnimi kotički. Nsirava sama se zdi, kakor da je ustvarila v teh krajih nekakšno kartuzijo, v kateri stojii hiša kot dekoracija ter predstavlja vse skukaj netekšno zatočišče za vzvišene duhove. Ce bi se vrnil Platon iz večnosti ter bi stopil v te vrtove satm, ali pa bi prišel z onega sveta nazaj Pico della Mirmdola, ali Bacon Verolamski, vsi ti duhovi bi se tukaj počutili kakor doma. In v resnici je v teh krajih nekoč našel zatočišče tudi veliki duh svoje dobe. Ta mož je bil Gaiileo Galilei. Seveda se ni mudil v rimskem parku kot gost, muerveč kot jetnik, še danes lahko vidiš pri vznožju nekega rimskega vrta strebrič iz porfirja z prelomu stoletja in stanuje tam nepretrgoma že 43 let. Do pred dvema letoma Je bila še tako trdna, da je skoro vsak dan hodila po opravkih v mesto. Zadnji čas je malo oslabela, toda sonce in sveži zrak jo bosta gotovo spet utrdila. Cestjkam za rojstni dan in god, ki Jih bo deležna slavljenka, se pridružujemo tudi mi z željo, da bi v zdravju in zadovoljstvu u čakala še nadaljnje življenjske jubileje. voljstva v pozni jeseni njenega življenja tudj vsi »graščaki«, ki imajo Prijatljevo mamo splošno v č'slih, pa še velik krog njenih znancev in spoštovalcev. Dolga je življenjska pot slavijenke. V srečnem zakonu s svojim že pokojnim soprogom Antonom, sodnim oficialom ▼ pokoju, je doživela že nešteto jubilejevt ki smo se jih deloma spomnili tudi v našem listu. Rod:lo se jima je 9 otrok, od katerih trije še žive, s ponosom pa ga. Prijatljeva gleda tudi na 10 vnukov in 9 pra^ vnukov. Zakonca sta učakala zlato in biserno poroko. Smrt dobrega soproga Je gospo Prijatljevo hudo prizadela, vendar je še poslej ostala vedra in živahna in s tema svojima lastnostima tudi drugim preganjala skrbi in žalostne misK. Slavljenka se je naselila na Ljubljanskem gradu ob Danes bo V. Skružny otvorll razstavo svojih slik Umetnostna razstava Vacla-va Skružnega, bo otvorjena danes 25. t. m. ob pol enajsti uri. Razstava, ki obsega okrog 60 Izvirnih del, je nameščena' v slikarski dvorani Državnega gledališča, nasproti vladni palači, na dvorišču hiše Cesta Viktorja Emanuela m/13. — Opozarjamo vse ljubitelje slikarske umetnosti na to zanimivo prireditev. Razstava bo odprta le malo časa. -m Skružny, Motiv iz stare Ljubljane Otroška sestra-negovalka šolanje otrok je za starše večkrat zelo težko, izbira poklica, zlasti za dekleta, pa težavna.. Tako stoje dekleta po končani šoli brez vsakega sveta, kam bi se obrnila. Kamorkoli prosijo za službo, povsod se zahteva strokovna izobrazba. Dosedaj je prav primanjkovalo poklica, ki bi po kratki strokovni izobrazbi orno1 gočil dekletu vzdrževanje in ustrezal ženski naravi Eden takih poklicev, ki pripelje dekle že po enoletnem šolanju do primernega kruha, je poklic otroške sestre-negovalke. Te se izobražujejo v strokovni šoli za otroške sestre-negovalke, ki je v sestavu Higienskega zavoda, oddelka za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok v Ljubljani, Lipičeva ul. 3 (Dečji dom). Ta mesec je razpisan natečaj za sprejem gojenk (pogoji za sprejem so na vpogled pri ravnateljstvu v Dečjem domu). Za sprejem v šolo je zaželena dovršena meščanska šo,a ali nižja srednja šola. Poklic sam je zelo lep, saj ima sestra — kot pravi že naslov — ves čas opraviti samo z otroki. Ljubezen do tega poda je prirojena skoraj vsaki ženi, tako da r.ajde večina v njem zadovoljstvo. Razen prijetnosti dela ima sestra, ki dovrši to šolo, materialno primerno dobro stališče. Absolventka ima pravico biti nameščena v raz- nih domovih za dojene«, v otročkih zavetišč h, ima možnost namestitve v privatnih rodbinah kot vzgojiteljica s stalnimi prejemki ter s prosto hrano in stanovanjem in je torej na boljšem kakor uradnica, ki si mora s svojo skromno plačo oskrbeti hrano in stanovanje. Prošnje za sprejem v šolo je treba vložiti pri Higienskem zavodu v Ljubljani, oddelek za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok, Lipičeva ulica 3 (Dečji dom). Naročite se na rocsase DOBRE KNJIGE HAASE ZETTERSTROEM: Razvedrila (Prevod iz švedščine.) Te dneve sem se peljal z avtobusom iz Li-dingona proti mestu. Bil je to navaden, dolgočasen voz, natlačen z resnimi, nemimi ljudmi. Tudi jaz sem bil nem in resen. Ko smo pa bili na krovu broda. sem rekei Halldenu, ki je sedel poleg mene: »Mučna zadeva — zadeva s princem Evge-nom.« »Da,« mi je resno odgovoril Hallden, »lahko bi bil vsaj nekoliko previdnejši « Vsi sopotniki so se zganili. Toliko, da se brod ni prevrnil. Kaj je s princem? Vse oči so se uprle v naju in ušesa so kar vidno rasla. Zrak je bil nasičen z radovednostjo, zgostil se je ko močnik. Brod se je ustavil in voz je na kopnem hitel dalje proti mestu Starejša dama se ni mogla več krotiti. Stopila je na ploščad in vprašala sprevodnika: »Kaj se je pripetilo princu?« »Ne vem,« je dejal sprevodnik. »Da, teda nekateri gospodje notri v vozu govore o njem. Moralo se mu je kaj pripetiti.« Voz se je ustavil na postajališču. Trije gospodje so se prerivali proti izhodu in zahtevali kak večerni list. Sprevodnik je izstopil, šel k šoferju in ga vprašal: «Si že kaj slišal o princu Evgenu?« V tem trenutku je skočil na voz preglednik in voz se je odpeljal. Izstopila sva na Sture-škem trgu, da prestopiva, ko prileti za nama debelušen gospod in naju ves zasopel vpraša: »Kaj je s princem Evgenom?« »Da, da.« sem mu pojasnjeval, »če se peljete z vozom proge L do zatvomice in vsto- pite na voz proge O, pridite naravnost v Si-bilsko ulico.« Debelušni gospod stoji še vedno na Sturer škem trgu in bolšči. Ne gane se. Prosim, pojdite mimo njega rahlo in ne motite gal Njegovi možgani dciujejo... Hallden in jaz sva vstopila v voz D, da se popeljeva v predmestje Waso. Starejša dama je skušala priti na voz pred mano in mi je stopila pri tem na lakasti čevelj. Izbrala si je prostor spredaj v vozu. jaz sem ostal na ploščadi. Sprevodnik je prišel in zahteval voznino. Da! sem mu dvajsetico in rekel: »To je zame in za damo tam notri.« Sprevodnik je stopil v voz in, ko je prišel do starejše dame, mu je ta ponujala desetico. Toda sprevodn k je odklonil: »Voznina je že plačana.« »Ne. jaz je nisem še plačala«, je deiala dama. »Gospod tam zunaj na ploščadi, ki spada k dami, je plačal.« ie odgovoril sprevodnik. »K meni ne spada noben gospod.« je dejala dama. »Ali ne vzamete denarja?« Sprevodnik ji ni odgovoril. Imel je denar, to mu je zadostovalo. Nato se je oglasila ista dama: »Toda jaz dobim prcstopnico v Elizabetno ulico.« Sprevodnik je prišel na ploščad in mi rekel: »Dama. ki spada h gospodu, dobi prcstopnico v Elizabetno ulico.« »Saj res, popolnoma sem porabil,« sem pripomnil, »prosim, tu je še desetica in izro čite dami prcstopnico.« Sprevodnik je stopil v voz in oddal dami listek. Dama je vzela listek in rekla: »Ali je vožnja tu vedno brezplačna?« »Ne gospod, ki spada k dam', je zanjo plačal.« Nato se je dama dvignila, stopala ravna ko sveča skozi voz na ploščad, stopila z voza, ko je bil še v teku, in sedla ne preveč rahlo na tla. Naj mi nihče ne stopa na lakaste čevlje! ... Pri prihodnjem postajališču je vstopi! Bjorkman. Bil je ves zamazan. Glavo mu je pokrivala zmečkana klafeta, noge sc mu tičale v blatnih škornjih. »Kakšen pa si?« sem dejal. »Vedi, bil sem zunaj v Lidingdju, nadziral sem delo, veš, nekaj mi zidajo. V ta namen se vedno tako opravim. Nima pomena dostojna obleka, tam si že tako v ilovici in uma-zanosti vse pokvariš.« itse.nfk..6.s:rn>č,zv.vkd dgo dgo go v v vv »Seveda«, sem pritrdil. In ko se je voz zopet ustavil, sem stopil v voz, postavil se v sredino, odkril se in dejal: »Kdo bi hotel kaj dati revežu, ki stoji na ploščadi in ne ve, kaj začeti? Poznam ga od prej. Dostojen človek je. Denar uporabi koristno.« Potniki so vsi pogledali skozi steklena vrata proti Bjorkmanu. Strahovito je bil zamazan. Vsi so potegnili iz žepa denarnice. Šest kron in 35 stotink sem nabral. Stopil sem do Bjorkmana in mu izroči! denar rekoč: »Prav za prav bi moral sedaj ti v' voz "in se zahvaliti. Ker pa si že od nekdaj plašljiv. opravim jaz to v tvojem imenu.« Odprl sem vrata in rekel: »Bjorkman se tisočkrat zahvaljuje!« Izstopil sem brž pri Wasaški ulici, toda Bjorkman je ostal z denarjem v roki. Ostal je na ploščadi, buljil pred se in se vozil tja pa zopet nazaj, tja in nazaj do zadnje vožnje. Nato mu je sprevodnik dal še nekaj nazaj. Zapravil je bil že tri krone in štirideset stotink, ostali 6ta mu pa še vedno dve kroni in pet in devetdeset stotink. In to je slednjič tudi nekaj. »JUTRO« Št. 165 i ■ • H-uMmfVt-T-T- \ • -' . v—' — J! —. =========—==- Nedelja, 25. Vn. 1943-XXI * Darovi za žrtve letalske vojne. Iz Rima poročajo, da je prejelo tajništvo fašistične stranke mnogo denarnih darov za osebe, prizadete pri ' ' a sk h n" pad.h. Skupne, vsota denarja, ki je namenjen za podporo nesrečnikov, prizadetih po letalskih napadih, znaša že 2 milijona 458.522 lir. * lOOletna grofica v Goriziji. V Goriziji je obhajala te dni grofica Marija Csrice svoj stoti rojstni dan v popolni duševni in telesni svežosti. Grofica je izgubila svojega moža leta 1912., njen sin pa je podlegel posledicam avtomobilske nezgode na Dunaju leta 1935. * Zadušnica za 105-letnim starcem. V Benetkah so imeli v cerkvi sv. Marka te biswaldu. Na po-vratku iz Deutschlandsberga so mariborski pevci obiskali tudi Eibiswald in raz-vesilili tamošnje prebivalstvo s štajerskimi pesmimi in plesi. Požrtvovalna rudarja. Nemški listi poročajo, da sta v rudniku Rosenthal še vodno na delu 72 letni kopač Rupert Tra-usnlk in prav toliko stari kopač Janez Hi-ris iz Kočevja. Trausnik je bil ob zastoju v avstrijski industriji upokojen, pa se je potem spet javil na delo. Hiris je bil upo. kojen leta 1930., od priključitve Avstrije pa že spet dela v rosenthalskem rudniku. Strašna nesreča. 18 letna trgovska na-meščenka Helena Tamandlova se je po vsem telesu hudo opekla z žvepleno kislino. Pri prevozu velike steklenice se je posoda z nevarno tekočino razbila, žveple-na kislina pa je brizgnila v Tamandlovo. Dekle je popolnoma oslepelo, čez nekaj dni pa je zaradi hudih opeklin Tamandlova uraria. Strela ga Je ubila. Neurje je zalotilo na travniku posestnika Martina Vrečka v okolici Ponikve 15 letnega Janeza Gajška. Preden se je mogel mladenič skriti na varno, ga je zadela strela in ga na mestu usmrtila. Zastrupljen je z poba mi. Vedno znova se pojavljajo na Spod. štajerskem zastrup-ljenja z gobami, poreča mariborski dnevnik in dodaja, da bi pač že vsaka gospodinja morala poznati užitne gobe. Te dni so zaradi zastrupi jen ja z gobami pripeljali v mariborsko bolnišnico 57 letno posestni kovo soprogo Marijo čučkovo iz Oseka. Nesreče. 29 letnemu Janezu Kapčiču iz Bistrice pri Rušah je padel 200 kg težak kos železa na levo nogo. 23 letna pomožna delavka Ana Dvanajškova iz Maribora je tako nesrečno padla v nekem mariborskem obratu, da si je zlomila desno nogo. Pri sekanju drv se je vsekala v desno nogo 22 letna poljska delavka Julijana Wagnerjeva iz Roperc. 53 letni Franc Jur-kovič iz Maribora je padel s kolesa in si prebil koleno. 30 letni mizarski pomočnik Franc Karneker si je pri vstavljanju okenskega stekla vrezal v levo roko. Ponesrečence so pripeljali v mariborsko bolnišnico. Z Gorea^ega Sestanek koroških voditeljev. Pod predsedstvom gauleiterja dr. Rainerja je bilo v Celovcu delovno zborovanje vodjteljske-ga zbora stranke, na katerem je bila rešena cela vrsta važnih vprašanj. Gauleiter je govoril izčrpno o koroškh vprašanjih, ki zaslužijo posebno pozornost. ReferiraT1 so nato namestnik gauleiterja Thimel o nastanitvi po letalskih napadih prizadetih ljudi in o splošni letalski zaščiti. deželnJ kmečki vodja Huber o prehranjevalnem položaju v Evropi in uspešnem delu nemškega kmetijstva, ^roditelj Berger pa o nemški delovni frontj in o zmogljivosti koroških podjetij. Vrsto krajših referatov jo zaključil gauleiter s pregledom o političnem položaju. Govorilni d»n pri dr. Rainerjn. Nemški listj poročajo, da bo v četrtek 12. avgusta prihodnji govorilni dan pri gauleiterju dr. Rainerju. Planinski lovci so se z Ledenega morja vrnili v domOv'no. Gauleiter dr. Rajner je sprejel poveljn'ka nekega napadalnega oddelka planinskih lovcev, ki so se vrnili s fronte ob Ledenem morju na dopust, častnik je gaule;terju sporočil pozdrave svojih tovarišev jn vojakov, kot znak povezanosti fronte in domovine pa je po naročilu divizijskega poveljnika izroči! gauleiterju lz črnega gram ta Izklesan relief koroškega planinca, ki ga je napravil naddesetnik Jaindl. Huda kazen m obrekovanje. Izredno sodišče v Celovcu je zaradi prekrška odredbe o ljudskih škodljivcih in prestopka zoper čast obsodilo 56 letno puškarjevo soprogo Katarino Justovo iz Medborovmce pri Borovljah na 18 mesecev ječe. Obsojenka je pisala nevesti na fronti padlega sina sosede, s katero je bila skregana, za-nlčljivo in sramotilno pismo, s čimer se ja hotela maščevati sosedi za staro sovraštvo. Iz Srbije Umrla je v Bi vol j ah pri Kruševcu dne 1. julija za srčno kapjo gospa Antonija Si-vec, doma iz Male Nedelje, soproga g. Andreja Sivca. orožniškega narednika v p. in posestnika, stara 57 let. Pokopana je bila 2. julija na pokopališču v Bivoljah. Zapušča moža in hčerko. Naj počiva v miru! Podaljšan rok za ureditev zemljiških knjig. Minister za pravosodstvo je odredil, da se rok za ureditev in popravilo zemljiških knjig pri okrajnih sodiščih podaljša do 31. decembra t 1. Viteški križec za »Princ Evgenovo« divizijo. Hitler je odlikoval z viteškim križcem železnega križa poveljnika bataljona v SS prostovoljski diviziji »Princ Evgen« Bernharda Dietscheja. K d ur Išče službo plača a vsako besedo L —30. ca drl cd prov takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L S.—. NaJmanJS; Jznoe ea te oglase Je L 7.— — Za Senitve ta dopisovanja J* plačati za »Kako besedo L 1.—, za vbc druge oglase L —.60 za besedo, za dr?., ln prov. takso L —.60. za dajanje naslov® ali Slfro L 3.— Najmanjši iKnor n te oglase ]e L 10.—. DRVA PREMOG G O M B A C Gledališka 14 Postrežnico ■ za dopoldne, iščem. Naslov v vseh posl. Jutra. 12384-la Gosp. pomočnico ki bi pomagala v gostilni in služkinjo, išče gostilna »Ražem« — Zabjek. Ka-linger Lucija. 12374-la Hišni posli iščejo službe Kuharica i tredniih let, išče službo s 1. ali 15. Vajena samostojne kuhe in gospodinjstva. Z dolgoletnimi spričevali. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«. 12284-1 Postrežnica, pridna in poštena, išče zaposlitve za dneve: ponedeljek, torek, sredo in četrtek za pranje ali druga dela. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12295-1 Boljša, mlada gospodična bi želela zapo-slenje pri boljši in dobri družini za čuvanje otroka, prijela bi pa tudi za vsako drugo delo. Zna dobro kuhati. Bila ie dolgo let v eni hiši v Zagrebu vzgojiteljica. Nastop dne 1. avgusta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Želim primerno službo«. 12415-1 Pridna služkinja poštena, vajena kuhe in vseh drugih del, išče službo k manjši družini za 1. avgust ali 15. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Poštena služkinja« 12381-la Dekle vešča vseh gospodinjskih del, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zmožna«. 12380-la Učenka s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v papirnico. Naslov v ogl. odd. Jutra 12233-44 Postrežnico, ki zna samostojno kuhati. iščem za ves dan k 3-članski družini. Dobra hrana, dobra plača. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12455-1 a Služkinjo za vsa hišna dela z dežele, pridno in pošteno, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. A. Cimprič. Kočevje 153 12403-la Gospod, pomočnico sprejmem takoj, lahko je tudi starejša. Gostilna Marn, Rožna dol.na. c. II. 3. 12410-la Gospod, pomočnico, katera samostojno kuha :n opravlja tudi druga hišna dela, sprejmem k tričlanski družini, odrasli. Ponudbe t pre nisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod »Plača in or-krha dobra«. 12476-la Zdravo dekle za v« hišna dela in kuho, sprejmem takoj v dvočlansko družino. Naslov v vseh posl. Jutra. 12498-la Perfektna kuharica dobra gospodinja, varčna, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po itcna kuharica«. 12389-1 Dekle, aritoe in poštena, vajena vseh hišnih del in nege dojenčkov, išče službo. Ponudbe z navedbo delokroga in plače na ogi. ?dd. Ju ra ped »Ljubite ljiea otrok 2o«. 12499-1 Dekle, pridna in poštena, gre za gospodinjo, prav tako na gostilno. Dopisi na oglas. >dd. Jutra pod »Vesel i e do dela«. 12593-la Iščem mesto rinž. nje. Na.-iov v vseh po. alovcltiicah Jutra. 12430 1 Naobražen fant kakršnekoli ziiroslitve. — Pon Ves'en :n pošten«. 12586-1 |7#w s m posli dobijo službo Kuharico-gospodinjo za večje posestvo na deželo pctrrbujemo. Poštene in vat-čne osebe, vajene sam srčnega gospod n s va. na- javijo ponudbe z zehtr-.o plače in navedbo dosedanjih namesti tev na ogu odd. Jurra f«d »Gospodinja«. 1230-)-la Hišna pomočnica, ki zna sam s oto kuhati se sprejme takoj al: s 1. avsru-Fom k o-članski rodbini. Plaža dobra. Naslov t vseh posl. Jutra. 1226S-la Pridno dekle m vsa hišn« 'iek. sprejmem. Trnovski pristan 24 12207 Fanta, okrog 17 let starega, sprejmem za gospodarska in vrtna dela. Zaloška c. 21. ^^^^^ 12282-la Kuharico, pridno in zanesljivo, veščo dobre meščanske hrane in zmožno opravljati vsa gospodinjska dela, išče dvočlanska rodbina v sredini mesta za avgust. Predstaviti se med 10 in 11. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12280-la Gospod, pomočnico, veščo kuhe. sprejmem. Plača in hrana dobra. Naslov v vseh posl. Jutra. 12432-la Raznašalca, 14 do 16 let starega, razumnega in poštenega, iščemo. Everest, Prešernova 44. 12483-la Služkinjo, mlajšo, pridno, pošteno, išče Sever, Pražakova 8/1. 12545-la Postrežnico, pošteno, sprejmem za dopoldanske ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12463-la Fanta 7a domača dela sprejmem. Predovič, Poljanska 73. 125'iS-la Iščem postrežnico brez hrai,e za par ur dopoldne. Rimska cesta št. 10-1, levo. Vprašati dopoldne. 12451 1* Sprejme se fant za vsa hišna dela in pomoč v gostilni. Gostilna Mrak, Rimska c. 4. U566-ia Vajenca za mesarski obrt spreimem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12318-44 Vajenca ali vajenko spreimem za fotografsko obrt. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12316-44 Sprejmem ključavničarskega vajenca. Zglasiti se v ponedeliek, 26. julija, od 9 do 11. Kante Dominik, Tržaška cesta 92. 12368 44 Frizersko vajenko sprejme takoj Josip Fon, Cesta Arielle Rea 12. .12349-44 Šivilska vajenka se sprejme takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 12396-44 Frizerska vajenka se sprejme. »Salon Jožica«, Ljubljana, Bleiweisova 51. Vajenca za trgovino z mešanim blagom, pridnega in poštenega, iz krščanske družine z dežele, sprejmem takoj. Oskrba v hiši. A. Cimprič. Kočevje 153 12402 44 Pekovski vajenec se sprelme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »lekarna«. 12405-44 Vajenca sprejme ključavničarstvo Se-tina" Rok, Zaloška c. i0. 12433 44 Čevljarski vajenec se sprejme takoj. Začetna plača 100 lir. Naslov v ogl. odd. Jntra. 12571-44 Vajenko ali vajenca sprejme trgovina r usn:em. Ponudbe nn ogl. odd. Jutra pod »Marljiv« tn poštena«. 12.587-44 Sprejmem točarja tako].- Gostilno. Kajfež, Flo-rijanska 4. 12233-3 Pletilji dam takoj delo na dom. Križna ulica 29, Sv. Križ. 12259-3 Dober tapetnik gre delat na dom. Naslov pustite v ogl. odd. Jutra pod »Tapetnik«. 11907-3 Postrežnico za popoldanske ure. trikrat tedensko, iščem. Naslov v vseh pesi. Jutra 12531-la Sprejmem dekle k eno leu. staremu otroku pri boijši družini ukoj al: s 1. avgustom. Naslov v vseh posl. Jurra. 12584-la Mlajše dekle, ki je ljubit-ljiea otrok, iščem k malem-i fantku za nego in snrehcd. Naslov v vseh posl. Jutra. 12583-la Uradništvo išče službe Iščem postrežnico 2a dopoldanske ure v Šiški. Prednost imajo z zna-n^ern nekoliko kuhe. Čas in plačilo po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12245-la Hišnika, poročenega, brez otrok, iščem za 1. september ali 1. oktober ki bi oskrboval tudi vrt, žena pa bila v pomoč pri gospodinjstvu Za 2—3 ure dnevno, za vilo v centru mesta. Stanovanje kuhinje in sobe ter event. plača. Vse po dogovoru. Ponudbe z osebnimi podatki in referencami na oel. odd. Jutra pod t »Marljiva«. 12309-la Služkinjo 2a vsa hišna dela iščem. PUča 350 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12306-la Gospod, pomočnico, ki zna kuhati, iščem k tričlanski družini. Plača 400 lir Naslov v ogl. odd. Jutra. 12305-la Pridno dekle pošteno, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Po-rudbe na ogl. odd. Jutra 20d »Dekk«. 123S5-U Popoldansko službo ali delo na dom, iščem; zmožen italijanščine, nemščine in knjigovodstva; reference sedemletna praksa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrnil sem se«. 12307-2 Višješolka išče kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na og.. odd. Jutra X*)d »DobVa matematikarica in risarka«. 12494-2 Dipl. ing. kemije, veši nemščine m vseh pisarniških poslov, išče kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 12520-2 Absolventka trgovske akademije, odlično ocenjena, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Matura 1943*. 12542 2 Absolventka trg. teča.a. išče kakršnakoli zaposlitve. Naslov v vseh po-slova;nicah Jutra. 12-129-2 Mizar-upokojenec išče zaposlitev ali kaj stičnega. D. J., Aleševčeva 42. 12343-3 Dekoraterju za umetno-obrtne predmete, ki bi bil zmožen rezbar-stva in drugih tehnik de-korirania, nudim delo na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo kakovostno delo«. 12355-3 Dober tapetnik gre delat na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tapetnik«. 12397-3 Priporoča se šivilja z dobnm okusom za delo novih oblek in popravljanje starih kostumov. oblek, plaščev in perila. Naslov v ogl. odd Jutra. 12413-3 Zaklonišča, načrte in njih izvršitev priporoča Kristan, čerr.e-tova ul. 26 12540 3 Pletiljo iše«>m. Vprašati: Čopič, Rožna ulica 3. 12465-3 Trgovsko naobraženo tri: p — iz»i*-«"o prodaje manti fakture, dobi službo za potovati, le tista, ki dobi Lnsciapassflre. Ponnd-be Da ngl odd Jutra ood »5000 lir«. 12323-3 Gospodična z večletno pisarniško prakso išče nameščen.) a. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 12539 2 Uradništvo dobi službo Gradbeni tehnik s prakso se sprejme takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gradbeni tehnik«. 12419-2 Nem. konverzacijo in pouk nudi izobražena gospa. V skupinah konver-zacija zelo majhen honorar. Kongresni trg 13-11- 119S3-4 Praktični pouk italijanščine vam po 10 lir nudi na vašem domu dipl. učitelj. Naslov dobite v trgovini K. Pučnik. Frančiškanska 3. 11957-4 Instrukcije v vseh predmetih nižiih razredov klasične gimnazije nudi maturant četrtošoicc-od-ličnjak. Naslov v ogl. odd Jutra. 12325-4 Inštruktor specijalist za matematiko, poučuje srednješolce. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Matematika«. 12375-4 Angleščino poučuje gospodična. Lahka uspešna metoda, izgovorjava dovršena. Pridem tudi na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12367-4 Poučujem diatonično harmoniko. — Vprašali pri Pavlovčič. Poljanska c. 12. 12513-4 Inštruktorja sposobnega za trgovsko in politično aritmetiko, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akademija«. 12372-4 Italijanščino, nemščino, francoščino, angleščino, poučuje diplomirana učiteljica. Kolodvorska 11, pritličje. Informacije dopoldne. 12359-4 Visokošolec sprejme takoj instrukcijo nižješolca za popravni izpit. Honorar zmeren Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izkušen m struktor«. 12409-4 Moderne jezike italijanščino, angleščino, fran coščino, poučuje profesorica po uspešni metodi in zmerni ceni. Pride na dom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Profesorica«. 12525-4 soda« iz mehkega lesa. prikladne tudi za zelje, proda Papi-rocel, tovarna vrečic, Le-podvorska 23. 12312-6 Mrčes 'uši. stenice, holhe td.) ta nesljivo uničite Toxin praškom Drogerija KANC. Židov ska n'ica 1. 12155-6 Pege in lišaj V n m ?ancslj:vo odstrani Alba krema Drngprij* KANC Zi lovska ulie 1 12154-6 5e PHEMOG DEVA I. Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Krojaška miza dolga 1.85 m. široka 6o cm. na 2 predala iz trd>ga lesa, se poceni proda. Gospcsvetska 85 dvorišče 12112-6 Ženske sandale rjave, lomuče, aiočnu Jelo št. 38. ugodno prodam. Naslov v vseb po a Jutra 12258-6 Kovčke .za harmonik vj-h . velikosti dobite pri >Pmmetu« (Nasproti Križanske cerkve). 12336 6 Dolomitni pesek za fin' orne" (»tt-rranovo«) v raznih barvah, pesek za t£r.azo. umetni kamen in posipanje Vrtov, gramoz in kamen za v beton in oblogo Vam dobavi: Vo!n:k. Podirik 25. Ljubljana VII. Sporočila sprejema: »Jeklo« St. Vodnik. Stari trg 11 in J Vodnik. Prešernova ul. 3. 12164-fi Bamske čevlje št. "37. JcOrr> ohranjene, pro-■ 'am. Nislov v vseh posl. Jutra. 12319 6 3 zavese C3X3) in nov jedilni pribor za 6 oseb prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12295-6 Otroški voziček, dobro ohranjen, se proda. Cena 1200 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12257-6 Izložbeno omaro s steklenimi vrati in ročno blagaino prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12057-6 Kis za vlaganje sočivja in icdilni kis, priznano dober, priporoča dro-geriia Kane, Židovska 1. 12350-6 Robidovega perja dobavim večio količino. Ponudbe z najvišjo ceno in točnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Robida«. 12327-6 Otroška postelja bela, železna, ter nekaj desk in bukov parket naprodaj. Kodeljevo, Cankarjeva 9. 12321-6 Originalna Mekka preproga 3x2.20 m. poceni piodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12392-6 Prodam skoraj novo modro volneno krilo, črn jesenski kostum za srednjo postavo, moško belo obleko, prte, blazine in ročna dela. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12301-6 Nov ležalni stol naprodaj. Naslov v oglas, odd. Jutra. 12298-6 Prodam: narodno nošo, srebrnjak, uhane, srebrno uro, 2 svileni ruti itd., 1 ze'enko kolon jske vode (predvojna), 1 moški suknjič — v zameno vzamem tudi živež, šiška, Jemeieva 29. 12344-6 Ročni voziček, štirikolesni, 400 kg nosilnosti, se proda. Trnovska ulica 25. 12335-6 Tenis-raket, amerikanski »Hub« in moške usniene gamaše prodam Gledališka 16-111., vrata 10. 12348-6 Za striženje konj stroj na ročni pogon ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12352-6 Pumpa-sesalka (Druck- und Sauchpumpe) naprodaj. Naslov v oglas, odd. Jutra. 12351-6 Pločevinasta kad za. sedeče kopelji se ugodno proda. Poizvedbe Čo-kert, klepar, Gregorčičeva 5. 12386-6 Nogometno žogo prodam. Zarnikova ul. 6-II. 12374-6 Damsko uro in prstan, prodam. Kupim pa moško kolo. Pojasnila v Prečni ulici 8. 12376-6 Preproga (pirotska). 3X2. skoraj nova. se mtodno produ-Naslov v ogl. odd. Jutra. 124006 Otroška košara dobro ohranjena, se ugodno proda. Zbašni-kova 16, podpritličje. Trnovo. Kolezija. 12389 6 Stenice, ščurke, podgane, zanesljivo un či zavod za pokončava nje golazni in mrčesa Zor Adolf. Tavčarjeva ul 4/III, levo. 12401 6 Prodam preprogo, m os ta rs ko ročno delo. 2X1.50. Naslov v 03I. odd. Jutra. 12403 6 Otroške vozičke vseh vrst nove in rab ljene. kupite ali produ ste pri »Promet« (na sproti Križanske cerkve). 12412-6 Prodam veliko zalogo stare manufak ture v skladišču, prazen lo-kal, stelfiže. zaradi opustitve obrta, potrebno milijon lir. Ponudbe na og!. o ld Jutra pod »Ugodno 777«. 12538-16 Naprodaj otroške posteljice, nove :n moderen zelo lep otroški voziček, malo rahl:en. Nn slov v vseh posl. Jutra. 1238?-6 Prodam Pfaff šivalni rtroj < okroglim čoluičkom. pogrežljiv v naj boljšem tiai.ju — 18.50 m gradlna b blazine staro blago. Naslov v vseh posl. Jutra. 12452 « 2 starinski sliki na platno ddan. prodam. — Naslov v rseh pori. Jutrs 12427 S Petelina rodejland, čistokrven, leto dni star, prodim. In?.. Prezelj. Strel iška ulica 31. 124:15 6 Naprodaj železen štedilnik ter Ze-fir peč na šest grelcev, kuhalnik na plin in luč za obsevanje. Vse dobro ohranleno. Cena ugodna. Oeledp se pri Rahnetu. Moste-Ljubi J a na. 12534 6 Otroški voziček, globok, pridvo.ni, rjav v dobrem stanju se proda. Ce«t» na Brdo 90. Vi«. 12450-6 Knjige Kupim: »Naš rod* 1—8 letnik. ^Sodobnost« kompletno. Letopis Slovenske Mati ce. Ponudbe ua ogl. odd. Jutra pod »št. 100«. 12519 8 Naprodaj knjige, :ud* starin-^p ter damski plašč za majhno po stavo. K'm?k» 101, desno Uli-.-P Prodam otroško posteljo čisto, dam ske rjave čevlje .št 41 in novo kopalno obleko. Ogled od 8. do 10. m 2. do 3. ure. Rmska c. 21a-III. 12480-6 Otroški voziček, giobok, avto modri, malo rab-l:en, predvojni materi .'al, prodam. Trobnšak Lovro (Nah1: gol). Bleiweisova 41. 12436-') Prodamo cementne vrtne mize. umetni kamen, vinto, 6—8 ton za dviganje, tri priieme. Ccrne-tova ulica 26. Kristan. 12493 6 Preproga, bosanska, lepa. 300x150. naprodaj: G i jeva 9-IIT vm*ko obleko ali damski kostum he'o pnvi-pašnike z vložki in moške spodnje h'uče, platnene. Naslov v vsrh posl. Jutra. lSV^-13 Kdo posodi miro ma zakoncema proti do br: odškodnini za nekaj me. secev sjalnico b-ez perila in jedilnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jamčim za pohištvo« 12485-12 Dve postelji z modrocema, skoraj novi, ugodno prodam. Poljanski nasip 34. pritličje. 12597-12 Črna jedilnica, dobro ohranjena, se proda. Rimska 18-1. desno. 12470-12 Kuhinjsko opremo k;Jugo-Kredit«. 12363 Be pri 16 Ilranii. knjižico Frve dolenjske posojilni ce Metlika cca. 20.000 lir kupimo. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka uli-ca 12 12573-16 Družabnika(-ico) za manulaklutno trgovino na debilo ali na drobno v Ljub l'ani. iščem Skladišče polno bluia in koncceija vse preskrbi eno. Potrebno 500.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra »Vse na polovico«. 12524 16 Delnice Trboveljske. Pivovarne Umon. Ljubi j. Kreditne banke, kupimo. Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ulica 12. 12572-17 Garažo oddnm. Naslov v oel. odd Jutra. 12575-17 Dobro idoča gortilna se odda na račun na zelo dobri točki v Ljubljani. Lepi pro: stori. Sprejme se tudi dekle za gost 1 no. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Velik promet«. 12535-17 Dva lokala za mirno obrt ali skladišče, event. s stanovanjem dveh sob, oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12417-19 Msjhen lokal svetel, iščem na prometni točki. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Pošten plačnik«. 112382-19 Trgovski lokal v sredini mesta, iščem za avgust ali september. Naslov v vseb posl. Jutra. 12371-19 Kleparska dclavnica se odda v najem. Poizve se vsak dan od 13 do 15 pri Matki Katarina. Salcndro- va 4. 1259S-19 Trgovski lokal v bližitu Uagstrata. oddam. \'aslov v vsth posl. Jutra. 12522 19 Spalnico, kompletno n< vo ali dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe s ceno na orI. odd. Jutra pod »Cisto«. 12398 12 Lepo ohranjeno furnirano spalnico prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12602-12 Prodam hišo ib Ce.ovški -eot 3JO.OOO lir. 2 trgovska lokala. 1 tro sobno stanovanje. Ponulbe na ogl odd. Jutra pod »P. B. .JO«. 12329-20 Zamenjam vilo :i-stanov«u;sk_ s komlortnimi stanovanj: z* Bežigradom s hišo s orostoriio delavnico v mestu, al: '« prodam in ku |iim. Ponudbe na <>gl. odd Jutra pod »Zamenjem-prodam«. 12328-20 Kupim travnik, njivo, gozd ali sičavo. kjer-koli. Ponudbe z navedbo velikosti in cene na ogl. odi. Jutra pod »Okolica«. 12283 20 Majhno hišo i vrtom v mestu uli okolici, kupim. Ponudb- t navedbo cene na ogl. odd Jutra pod < -rt .!>. I4!o!»l-20 Kupim zemljišče za industrijo ali že obstoječi objekt za 1,500.000 lir. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »K. B.« 12550-20 Prodam lepo stavbno parcelo, 600 kv. m veliko za 50.000 lir, ker nujno rabim denar. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »I-ep kraj, 43«. 1256'-20 Parcelo 700 kv. m veliko, prodam za 125.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Severni del mesta«. 125C>0-20 Lepo parcelo, skoraj v centru mesta, prodam za 200.000 lir. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »766 kv. m«. 12559-20 Stavbno parcelo na najlepšem delu mesta. pro. dam za 350.000 lir. Ponudb* na ogl. odd. Ji.tra pod »Cen. •nr mesta. Mr.« 123*8- ___v. Prodam skoraj novo. dvo stanovanjsko 1 stanovaaja. Ponud. be ni -M. odd. Jutra pod 7, "Ti.™" T«. 12SV-20 S A % nac "Tro^nf^ ir "lvarnvsr l ! ste poravnali jiaročiiino? OIOBOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOBOIO^ llmptninp o ______ C£ST,4 ARIELLE REE 3 Ulllt-IIIlIlC ■ n n OBOBOiOBOlOlOBOaOBOHOBOlOBOlO] 2 Okviri jnr^onoancnnnnonnnnannnnnnnnnnDuiJuunnaDiDnnnoD ____ p PRIPOROČA SE □ □ □ □ AVTOMATIČNI BIFE □ □ □ n □ □ □ n DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 4 □ G □ n u Pridelki SUHE GOBE po najvišji dnevni c©-. ni kupuje Sever & Komp. ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnrir^ Zamenjam stanovanje 2 - sobno z enakim ali manjšim. Naslov v osi. odd. Jutra. 12407-21 Hišnik K sprejme proti 5'anovanju 1 sobe in kuhinje. Ponudbe nn ogl. odd. Jutra pod »Tliš. nik«. 12475 21 Zamenjiam enostanovanjsko komfortno vilo z garažo in lepim sadnim vrtom, 15 minut od glavne pošte, za manjšo trgovsko hišo v strogem centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«. 12461-21 S 1. avgustom se sprejme gospodična na stanovanje. Škofja ulica 3. 12431 23 Prazno sobo, lepo in suho, v pritličju, za Bežigradom, takoj oddam starejšemu solidnemu gospodu ali dami. Pismene ponudbe na- ogl. odd. Jutra pod »Pritličje«. 12251-23 Lepo sobo s souporabo kopalnice, oddam mirnemu gospouu. Naslov v vseh pori. Jutra. 12591-28 ttšm^ 200 lir nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje s kuhinjo v bližini Viča. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vič«. 12252-21a 2000 lir nagrade dam za dvo- ali trisobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akademsko naobražen«. 12393-21a Uradnik išče enosobno stanovanje v Rožni dolini ali Viču za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pGd »Plača 300—400«. 12394-21a Kdor mi preskrbi enosobno stanovanie, dobi fino predvojno blago za površnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 12377-21a 3000 lir nagrade dfim onemu, ki mi preskrbi 2-—3 eobno sranovanje. Skrajna periferija izključena. Ponudbe na op', ortd. Jutra pod »Nagrajeno stanovanje«. 12527-21 a Opremljeno sobo lepo, -i stparirao m vhodom v sredin: mesra išče za takoj al: s 1. avgiisiom soliden gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Domačin«. 12341 23a Sobo, opremljeno ali prazno, sončno, prosti vhod, išče uradnica, plača tudi več mesecev naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep razgled«. 12360-23 Gospod, ki študira glasbo (trobilo), išče mesečno sobo, najraje Bežigrad ali Šiška. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Godbenik«. 12269-23a Iščem opremljeno sobo s štedilnikom ali souporabo kuhinje za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro«. 12324-23a Opremljeno sobo s souporabo kopalnice, poseben vhod, išče stalen domačin. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »V mestu«. 12356-23a Brezplačno oddam kabinet ženski za postrežbo gospodu. Naslov v oglas, odd. Jutra. 12285-23 Opremljeno sobo z dvema posteljama v centru oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12508-23 Oddam sobo T. eno ali dvema posteljama. Nasiov v ogl. odd. Jutra. 12509-23 Starejši gospod se sprejme za stalno na stanovanje. čertalič, Sv. Petra c. 47. 12378-23a Sostanovalca (-ko ) ki ima svojo opremo, sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Juira. 12424-23 Opremljeno sobo s kopalnico oddam. Naslov v osi. odd. Jutra. 12460-23 Gospod-domačin išče svetlo sončno sobo — najraje na Prulah ali pri sv. Jožefu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za domačina«. 12366-23 Gospodična išče sobo. Gre tudi za sostanovalko k boljši gospe j. Ves dan odsotna. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12404-23a Prazno sobo išče za takoj ali pozneje mirna, ves 3 in od so+:n-. gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna m tečna«- 12406-23.1 Miren gospod išče prazno sobu kjerkoli. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 12478-23a Gospodična 'uradnica), išče opremljeno so. bo z i. avgustom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Toč no plačilo«. 12496-23a Dve gospodični, 32 letni, se želita poročiti z gospodoma v stalni službi. Ena ima lasten dom, druga nekaj prihranka. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Resnost«. 12314-25 Želim spoznati inteligenra od 45 do 60 let. Le resne ponudbe na ogl. 0'!d. Jutra pod »Trgovka«. 12579-25 Mirna, inteligentna gospodična iz dobre hiše, išče solidnega, izobraženega gospoda, v stalni službi v svrho ženitve. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Akva" marin«. 12548-2." Rabljene gramofone m plošče zopet kupuje po zvišanih cenah tvrdba »Eve. rest«, Prešernova ul. 44. 286-26 Harmoniko klavirsko ali diatonično, kti-pim. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Začetnike. 12337-26 Dobro ohranjene gramofonske plošče dobite od 10 do 20 lir v trgovini »Ogled«, Mestni trg št. 3, vhod skozi vežo. 12291-26 Prodamo novo klavirsko harmoniko za * učenje, gramatično in staro slovensko. Trgovina »Ogled«, Mestni trg št. 3, vhod skozi vežo. 12289-26 Prodam diatonično. kupim klavirsko harmoniko. Zamenjam tudi za živež. Naslov v oglas, odd. Jutra. 12247-26 Harmonikarski tečaj Starše opozarjamo, da se prične harmonikarski tečaj za otroke 1. avgusta. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12294-26 Biaton. harmoniko s šestimi poltoni, Lubas, poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 12361-26 Klavir, harmoniko, novo, 80 basov z registrom. ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«. 12459-26 Hošnjo trave prodam. Predovič, Poljanska 73. 12209-83 Nabiralcem zelišč v h!:žn;i okolici lahko pri dobljtvih, nudimo dober zaslužek. Naslov v vseh posl. Jutra. 12170-33 Košnjo otave prodam, Predovič, Poljan ska 73. 12209-33 Havana zajklo s 6 tednov starimi mladiči ali brez prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12311-27 Kozo, dobro mlekarico, proda Hrovat, Tržaška cesta 26. 12299-27 Prodam 1 kozo, 2 plemenski kožici in 2 kozlička. R. Jereb, Vič, Čampova 8. 12333-27 Plemensko kozo, staro 15 mesecev, prodam. Sv. Marka ul. 25, prej Suvoborska. 12457-27 Prašiča za rejo, ca. 60 kg kupim. Mišvelj. Ljubljanska 37, Zelena jama. 12518-28 Kupim kozo pod pogojem, da je res dobra mlekarica. Kovačič, Ble;weisova 35. 12512-27 Mladi kozliček za pleme, se proda. Tovarni-ška ui. 3. 12426-27 50 kg težki prašič se proda. Štefanova 22. 12570-27 Psa-euvaja, izvrstnega, hudega, 1 leto starega, krasne pasme, prodam. Poizvedbe samo dopoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12580-27 Večje število zajcev s hlevčkom se proda. Karunova ulica 7. Trnovo. 12529-27 Prodam dve harmoniki, majhni, ena klavirska, 12 basov, ena dia-tonična, dvotonska. Eokalj Mara, Nunska 3. 12530-26 Klavir, harmoniko, 96 basov, dva registra, zamdi odpotovanja. poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 12492 26 2 diat. harmoniki, ena s poltoni in klavirska 80 basov, vse odlične prodam. Strainar. Potočnikova 8. 12541-26 Gramofon s ploščami, dobro ohranjen — prodam. Bohoričeva c. 33. 124*2-28 Klavir, harmoniko kupim.,^ Ponudbe s popisom in' ceno poslati na osi. odd. Jutra pod »Do bra harmonika«. 12568-26 Vdovec-obrtnik in hišni posestnik, star 45 let, želi poročiti gospodično z nekaj dote, najrajši šiviljo. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Dobra mati«. 12271-25 Klavir, harmonika, 96 basov se produ. Naslov v ogl, - odd. Jutra. 12531-26 Elektr. gramofon in ojačevalec 5 kristal dozo. prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 12590-26 Kromat. harmoniko za 7-letnega dečka ku pim. Tavčarjeva 10/1. levo. 12578 20 Čipkast Žabo s črno broško sem izgubila. Poštenega najditelja prosim, da ga odda v Via Verdi 8-III, levo. 12362-28 Dva ključa na železnem, pzkem obroču na pero. sta 3t izgubila v četrtek, 22. t. m. od o. do 8. zvečer: Trnovo, Cerkvena ulica. Krakovski nasip. Cankarjevo nabrežje. Marijin trg in nazaj. Oddat! proti dobri n«2Ta.'|: BerguČ, Cerkvena ulica 1. 12549-28 Gradbene stroje mešalice drobilice, dvigala. — Loro & Parišini. Milane. — Dobavlja takoi reprezentanc Gustav Levičar. Medvedova 14 2431-29 Rabljene stroje vseh vrst, kakor tudi že zavržene stroje ponudite zastopstvu strojne industrije lleršič, Ljubljana, Rimska 13, telefon 37-54. 11649-29 Strojno-ključavni- čarska dela in v to stroko spadajoča popravila sprejema lleršič, Ljubljana, Rimska 13, telefon 37-54. 11648-29 Šivalni stroj, rabljen, prodam. Bezlaj, 1 šivalna stroja, dobro ohranjena, komad L. 1500, proda trgovina Ogled, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 12288-29 Nove škarje 2a rezanje pločevine do 4 mm prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12308-29 Mlinarji pozor! Naznan.am, aa riflam mlinske volene in iidelujun zobata kolesa vseh mer. I. Gre-gorin, Vn. Gorce 38, pošta Brezovim, iel. posnja Brezovica. 12169-30 Pisalni stroj, dobro ohranjen, prodam. Ogled Stary, Tavčarjeva 1, I. nadstr. 12358-29 Čevljarski stroj cilinder-eiastik, ugodno prodam. Skubic, Cerkvena 5. 12369-29 Stroj za pobiranje pentelj, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroj dobre znamke«. 12383-29 Šivalni stroj, dober, povezljiv, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. — 5000 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 12491-29 Elektromotor, nov, 5.5 KS, 380 V., naprodaj. Poljanski nasip 32. 12511-29 Dobro ohranjen pisaini stroj Evert*', Triumph. Undervood al' druge znamke, kupi Rižnar. Mirje 11. 12493-29 Pisalni stroj, skoraj popolnoma nov, prvovrstne znamke, pro dam. Naslov v ogl. odd Jutra. 12481-29 Pisalni stroj, nov, iako dober mate rijal, zamenjana za starega. Doplačilo. Sv. Petra nasip 17, pisarna. 12547-29 Prodam pisalni stroj in pogrez-ljive šivalne stroje »Sin-ger«, moderno izdelane po ugodni ceni. Ogled iz prijaznosti Gosposka 5. trgovina. 12531-29 Več pletilnih strojev št. 10—50, 8—70 cent. in knjižna stiskalnica naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12322-29 Šivalni stroji, pogrezljivi. šivajo naprej in nazaj, vezejo, krpajo, ugodno naprodaj pri »Triglav«, Resljeva 16. 12592-29 Elektromotor 10.5 KS. rabljen. se ugodno proda. lleršič, tel. 37-54. Rimska 13 12514-29 Singer šivalni stroj, pogrezljiv, z železnim stojalom, prodam. Pred škofijo 19. 12464-29 Šivalni stroj znamke »Singer«, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12469-29 Elektromotor pol K. S., trofazni 38'' volt, 1400 obratov, nemške znamke kupimo. Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ulica 12. 12574-29 Hladilni stroj, elektro-avtumatski za obrt [go-stdno itd.), prodam. Ponu-lbe na ogl. odd. Jutra pod >Ga rancija«. 12532-29 Mesarski stroj Fleiserm;ischina št. 22-32, no va ali rabijena se kupi takoj. Slašč. »Šport«. Pražakova 12. 12533-29 Šivalni stroj Singer, koraj nov prodam. Naslov r vseh oosl. Jutra. 12589-29 Usnjene izdelke barvajte le s specialno barvo, ki usnju ne škoduje. Efaks, Napoleonov trg. 12390-30 fl nforinatije S. P. Potemkan, Eksperiment. psihogra-folog Rešuje vsa vprašanja s priznano daljnovidnostjo. Rokopis, datum rojstva. Poslati na ogl. odd. Jutra S. P. Potemkan. 12428-31 Gospod (dijak), ki je v petek 23. julija po nujal knjige v palači Ljublj. Kreditne bunke, naj zaradi prodaje knjig odda naslov v unravi Ju ra. 12479-31 Objava. Podpisana obžalujem vse žalitve, ki sem jih izrekla napram gospej Zvezdani Veberič, posebej še zaradi svojega nedostojnega nastopa napram isti, ter se za hvaliujem, da je odstopila od sodnega pregona. K. V., Ljubljana. 12310-31 Osebo, ki mi je v četrtek odnesla iz predsobe na Novem trgu suknjič, prosim. da mi pošlje nazaj vsaj dokumente na naslov. ki ga najde v osebni legitimaciji. 12458 31 Obveščam ccnj. stranke na novo št. 38-47. Jože Mihelič. teh. podjetje, Kavškova ul. 18. 12546-31 rTWl Sveže sadje stalno kupuje Otrin. Rakek. 12215-34 Razno ITEL. 2 9 51 in Frančiškanska 10 mHE GOBE kupujem po najvišjih dnevnih cenah M. Gersak, LJUBLJANA, Prečna ulica Štev. 4 Albanska 8. 12354-29 Umrla nam ie dne 23. t. m. naša draga žena, mamica, sestra in svakinja, gospa Pavla Bizjak roj. Kc-rašec Pogreb bo v nedeljo, dne 25. julija t. 1. ob 4. uri popoldne iz kapelice sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, Št. Vid nad Ljubljano, Tržič, dne 23. julija 1943. žalujoči: HENRIK, mož; ALDO, MARJAN, otroka, in sorodstvo Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4 tel. St. 2109 © 0 t PREVODI IN VLOGE v Italijanščini L. VOLČIČ Knafljeva 13 TeL 36-96 »Člstimadež« •Smaccbiatorec se Je za čiščenje za izkazal za sredstvo. Ker temeljito m oblek najboljše čisti hitro, ne pu£ča krogov. Zahtevajte v vseh trgovinah .n dro-gerijah. Navodilo upora be Je na steklenici. — Glavna zaloga »PETRO NAFTA«, Ljubljana Ci ril-Metodova J5 a. Telefon 38-90. 297-37 Nov .iasiov: Frančiškanska ul. 3. Inserati v »Jutru« imajo «*spehf Puh R. SEVER, Marijin t*g 2 In perje prodala i P I L A B N A I. FIGAR Vošnjakova 12 Izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil in rašpel STALNA ZALOGA! Illlllllllllllillll!i!ll!llllllllllllllllll!lllllllllllllll!llll!lllll|l"!ll Podpisani Viljem Kraje, mesar v □ □ Starem trgu pri Ložu, se »SLAVIJI«, □ pj zavarovalni banki v Ljubljani, naj- Q □ topleje zahvaljujem za točno in ku- _ □ lantno izplačilo požarne škode, ki sem □ 8° jo utrpel na moji mesnici. — Ta do- g mači zavod vsakemu toplo priporo- □ □ čam. — Viljem Kraje, Stari trg pri □ g Rakeku. g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cr Vsem sorodnikom in znancem javljamo tužno vest, da je preminula v Polzeli v Savinjski dolini v 47. letu starosti gospa POLDKA ŠETOR roj. PODVRŠIČ Vzorno mater in gospo ohranimo v trajnem spominu. Maribor, Ljubljana, v juliju 1943. Žalujoči rodbini: ŠETOR in PODMIŠIČ Zapustil nas je v neizmerni žalosti ter odšel v boljše življenje, star komaj 20 let, naš nepozabni sin in brat LEVART ALOJZIJ ABSOLVENT TRGOVSKE AKADEMIJE Pokopali smo ga 19. julija 1943 na pokopališču v Palmanovi. Ljubljana, Beograd, Palmanova. NeutolažIjivi: MARIJA, mati; ARNOLD, RIHARD, brata Eš Rii ŠB3 t Odselila se je k svojemu Stvarniku preblaga gospa vdova po zadnjem glavarju bivše vajvojine Kranjske ter odvetniku Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 25. t. m. ob 5. uri popoldne z Žal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 24. julija 1943. Rodbina dr. Peganova EMILIO SALGARI KRALJ PUSTOLOVSKI ROMAN Drugi dan so zagledali dolgi polotok, ki se je nalik jeziku raztezal pred laguno. Ta je segala skoraj do Tuxpama. Ker se ji niso hoteli približati pred nastopom teme, je »Folgore« naglo plula dalje, z namero, da kasneje s tampiške strani zakrene proti polotoku. Da bi prevaril španske ladje, ki so jih utegnili srečati, je bil gusar razobesil na krmi kastiljsko zastavo. Razen tega so poskrili polovico posadke in nekaj topov. Breg je bil sicer pust na oko, vendar ne brez rastlinstva. Tu pa tam so spremljali obalo gozdiči, največ palmovi. Nekateri so stali v vodi in so imeli rumene, viseče liste. »Človek bi mislil, da se je ta breg nenadoma znižal,« je rekel Morgan, ki je z daljnogledom opazoval pokrajino. »Nikoli še nisem videl palm, ki bi se kakor haloge dvigale iz morja. Očitno so povzročili te izpremembe morski potresi!« 14. POGLAVJE Tamiahuaška laguna Ker se ni bilo pametno izkrcavati o belem dnevu, je »Folgore« ves dan križarila po širokem morju. Ob enajstih zvečer je neopažena dospela na južni konec lagune in se ustavila 500 metrov od obale. Nikjer ni bilo videti kake luči. Mogli so torej upati, da obala ni zastražena. Ko se je Črni gusar dogovoril z nadporočnikom, kje se v Veracruzu spet vidita, je s svojimi zvestimi spremljevalci sedel v čoln, kamor je bil dal spraviti nekaj zabojev z živili. Carmaux, Stiller in Moko so bili namestu mornarske obleke obuli resaste hlače in se ogrnili z velikimi, pisanimi plašči. Za širokimi opaskami so jim tičale pištole in dolga bodala. Na glavah so imeli visoke slamnike, ki so jim malone zakrivali obraze. Tudi kapitan je bil odložil svojo črno obleko in se napravil do malega takisto kakor njegovi ljudje. Med tem ko se je »Folgore« znova spustila na široko morje, da se pridruži flibustirskemu bro-dovju, so mornarji v svoji brzi šalupi odveslali po laguni. Nad temno vodo je ležala lahna megla, ki so jo povzročile izparine močvirnih rastlin. Tega trohne-čega vodnega rastlinja je ob mehiških obalah nič koliko. Vse na okrog je bilo tiho. Le kdaj pa kdaj se je oglasila nočna ptica ali vampir. Nikjer nobenega svita, niti na polotokih ne, ki sta obdajala laguno, »Kako grozljivo je tu!« je rekel Carmaux. »Kakor v domovini samega Belcebuba!« »V teh soparah se resnično skriva peklenščšek!« je rekel črnec. »Če vas pograbi, ste izgubljeni!« »Trdo kožo imamo, prijatelj oglar!« je menil Stiller. Gusar je sede! pri krmilu. Od časa do časa je vrgel oko na kompas, ali pa je izpregovoril z Jaro kako besedo. Tedajci je Carmaux zagledal na južnem koncu enega izmed polotokov svetlo točko. Morala je biti ladja, ker se je spet oddaljila. Ob dveh so opazili, da postaja laguna čedalje bolj plitva. Breg ni mogel biti več daleč. Flibustirji so zdaj veslali med peščinami in gmotami vodnih rastlin. Le-te so se razprezale na vse strani in iz-puhtevale strupene smradove. Bili so sredi močvare. Čoln se je le še počasi premikal. Kopna tla so mogla biti samo na zahodu. Zato so se držali te smeri, da bi prej ali slej dospeli do gozdov, ki so jih bili videlL Nazadnje so se pokazali otoki in gosta mreža prelivov. Velika drevesa, ki so rasla na njih, so metala mrko senco. Vkljub nezdravim hlapovom so tu flibustirji pristali, da počakajo jutra. Tesno zaviti v svoje plašče, da bi se obvarovali nočne vlage, so polegli pod enim izmed dreves. Puške so postavili zraven sebe. Kmalu so začuli presunljiv krik, ki se je prelil v strahotno ječanje. V odgovor se je oglasil dalje naprej podoben krik in čez nekaj trenutkov tretji in četrti. »To morajo biti krokodili!« se je zgrozil Carmaux. »Ali ne čutite duha po pižmu, ki puhti iz prelivov?« Po kratki tišini so se kriki ponovili, a to pot ne v vodi, temveč v zraku, visoko v krošnjah dreves. Vrišč je bil tak, da je šlo skozi ušesa. Vmes so se razlegali rezki zvoki, kakor od kovinskih trobil. Carmaux in Stiller sta poskočila, boječ se, da jih ne bi zalezovale kake zveri. Črnec pa se je na vse grlo zagrohotal: »Opice vam morajo vendar zapeti podoknico!« »Opice?« je nejeverno vzkliknil Carmaux. »Norčuješ se iz nas, prijatelj oglar!« Spet se je oglasilo v listju vekanje, kakor da bi jokali otroci. »Nad našimi glavami se poja na tisoče teh gr-dob!« je menil Stiller. »Motiš se! Sedem ali osem jih bo!« »Najbrže imajo grla obložena z bronom!« »Nekaj boljšega imajo! Golšo, nekakšno trobento, ki jim postoterja glas!« »Če hočeš, da utihnejo, sproži puško!« je rekel Moko. »Ako se ti posreči ubiti opico tulivko, bomo imeli slasten zajtrk!« »Phu, opičjo pečenko!« se je stresel Carmaux. »Za koga me pa imaš?« »Nu, črnci in Indijanci jih jedo! Pa so vendar tudi ljudje!« Gusar je mahoma vstal. »Tvoje svinčenke bomo potrebovali za druge živali!« je dejal. Megla se je bila vzdignila, in na vzhodu se je že svitalo, tako, da si lahko razločil, kaj se godi na prelivih. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani «