Ste*. 27
V Ljubljani, ponedeljek 3. februarja 1941
Leto VI.
m—nwr
Predsednik dr. Franc Kulovec [e imel v Celiu velik govor o smernicah dela našega političnega vodstva:
„Želimo, da zaradi vsega naroda nastopi
med nami pomiritev"
Celje, 2. februarja. Na zborovanju eeljske krajevne organizacije JRZ je imel politični naslednik dr. Korošca, minister dr. Franc Kulovec, sledeči pomembni govor:
»Pokojni naš voditelj nam je zapustil veliko dedščino. Takoj po njegovi smrti je nastalo vprašanje, ali smo bili vredni sodelavci in dediči njegovega dela. Ali bomo mogli in znali ohraniti to dediščino in v slogi ter discipliniranosti nadaljevati njegovo delo. Lahko trdim, da je njegova stranka takoj pri volitvi novega predsednika stranke in strankinega načelstva dokazala, da hoje enotno in disciplinirano hoditi po potih rajnkega velikega voditelja. (Slava mu!) Mnogi so se zmotili, ko so pričakovali, da se bodo najbližji sodelavci rajnega voditelja tepli za njegovo ded-sfino. Enotno in disciplinirano so si postavili no-'o vodstvo tako, da je ta enotnost in discipliniranost visoko povzdignila moč in udarnost naših ''rst. želim jn vas prosim, da se ta enotnost in discipliniranost kaže povsod v našem javnem šivanju. jjj moramo biti močni in disciplinirani, *®r nas čakajo težke in velike naloge. Mi. ki smo brez dvoma večina našega slovenskega naro-'*a, nosimo v prvi vrsti odgovornost za njegovo
usodo.
Ni sedaj čas, da bi se stranke med seboj prepirale in razpravljale pred javnostjo majhne osebne ali druge zadevice. Želimo, da zaradi vsega naroda nastopi med nami pomiritev. Ali ne bi bilo lepo in dostojanstveno, ko bi se naša javna glasila dvignila visoko nad dnevne strasti in bi iz tega visokega vidika obdelovala naša narodna in državna vprašanja.
Če kdaj, je sedaj čas, da presojamo vse naše javno življenje z vidikov hijarhije vrednot. Morda je za nekatere težko, da se dvignejo nad dnevne strasti in gledajo in se dajo voditi le po največjih narodnih in državnih vrednotah. Morda jo težko, toda potrebno je. Če je v nas dovolj samozataje, dovolj uvidevnosti, tudi ne bo težko podrediti se priznanemu narodnemu vodstvu. Zato klicem vsem: S tem naj nastopi pomirjen jo, da bomo močni in veliki v časih velike preizkušnje. Ko poživljam k pomirjenju in ko opozarjamo vso one izven našega tabora, da se dvignejo nad vsakdanjost. Vem, da je pri nas peščica ljudi, ki dela proti občim narodnim interesom, ki stoji pod tujim vodstvom in sledi tujim ciljem. To so levičarsko usmerjeni elementi, ki predstavljajo POgibelj za naš notranji mir v državi. Vsem tem elementom napovedujemo boj in kličemo po močni roki, ki bo izgnala elemente anarhije in prevrata iz našega javnega življenja! (Tako jel Dol komunisti!)
Mi nočemo komunizma! Ruski narod je naš nratski slovanski narod, toda ruski komunizem ni naš brat! Mi smo in hočemo biti dobri Jugoslovani, dobri Slovenci, Hrvatje in Srbi! Mi hočemo delati dobro kralja, naroda in naše velike in močne države Jugoslavije! (Živel kralj!) Mi nočemo biti *a tisto, kar je zraslo na tujih tleh.
Nato je gospod minister prešel k vprašanju preosnove vlade in med drugim rekel:
»V zadnjem času ste zasledovali naša pogajanja ?a preosnovo vlade. Sprememb, kot vidite, ni bilo, »n smo ohranili pozicije, kakor smo jih imeli v c«sn, ko se je ločil naš voditelj od nas. Naš zastopnik sedi v prosvetnem ministrstvu, jaz pa sem prevzel ministrstvo brez portfelja. Vodili so me tehtni razlogi, ki smo jih javnosti že obrazložili. Merodajni pa so bili še tudi drugi razlogi, ki jih boste mogli v teku mojega delovanja razbrati.
Politični položaj je trdno v rokah sedanje vlade, ki )e vlada narodnega sporazuma in ima nalogo, da se sporazum lojalno izvaja. Po danih raz-ir rr.h m po možnost,h dela na tem, da se sporazum m sporazumna ureditev države nadaljuje. Nam je v tl vladi o dre! ena pot, ker se držimo velikih smernic, ki nam jih )e pokazal pokojni voditelj. Po njegovih potih hodimo in hočemo hoditi, lojalno sodelovati in vztrajno delati, da koristimo državi in Sloveniji. So podtikanja in ugibanja, ki izvirajo iz prevroče domišljije nekaterih nestrpnih nepočakan-cev. Prej so nekateri hoteli vedeti, da hodimo mimo Zagreba v Belgrad, zdaj si nekateri domišljujejo, da se predolgo zadržujemo v Zagrebu, Mi vsi vemo,
Svetovno smuško prvenstvo v Cortini d*Ampezzo
Danes so bile v Cortini d'Ampezzo tekme za svetovno smuško prvenstvo v smuku. Zmagal je svetovni prvak Josef Jennewein (Nemčija) v času 4, min. 37, sek. 9 deset. Drugi je bil Italijan Marcel-Uni, tretji Nemec Rudi Kranz.
Pri ženskah je na 4 km dolgi progi zmagala svetovna prvakinja Nemka Cristl Kranz v 4 min. 10 sek. in 3 desetinke.
Willkie hvali angleško moralo in tehniko
London, 2. febr g Reuter poroča: Ameriški diplomat Wender Willkie si je včeraj ogledoval razdejanja, ki jih je v Londonu povzročilo nemško bombardiranje. Danes pa je odpotoval v Birmingham. Willkie je izjavil, da je nepopisno presenečen nad sijajno angleško tehnično zmogljivost in moralo. Izjavil je, da je prepričan o tem, da sta v boju proti Nemčiji ta dva faktorja merodajna za končno zmago. Obljubil je, da bo v Ameriki, kamor misli odpotovati v torek, storil vse za to, da bo ameriška pomoč prihajala v vsaki obliki in v vseh možnih količinah Dejal je, da mora Amerika biti zraven pri tem, ko bodo diktature razrušena
da je naše razmerje tako do bratov Hrvatov kakor do Srbov in vse države pravilno. Ko sem hodil v Belgrad, sem se rad ustavil v Zagrebu. Pri vsem tem pa nisem nikoli pozabil, da je Belgrad prestolnica naše države, kjer je kraljevska vlada in sedež naše vzvišene dinastije. (Živel kralj! Živela dinastija))
Mi hočemo živeti v dobrih in prijateljskih od-nošajih z brati Hrvati, pri vsem tem pa smo vedno visoko cenili središče naše države, kjer se odločuje usoda naše domovine. In tako je vse v redu, vse vrednote so postavljene na pravo mesto. Vsi oni, ki bi hoteli ta red obrniti, ne pridejo na svoj račun in se bodo vsaj glede nas zmotili. (Tako je!)
Mi Slovenci smo iskreno že prej sodelovali pri politiki narodnega sporazuma, najiskreneje sodelujemo v politiki narodnega sporazuma tudi v vladi in želimo samo, da bi se vsa ta vprašanja rešila čimpreje, da bi tudi Slovenci dobili tako dolgo že-ljeno našo slovensko samoupravno edino slovensko banovino.«
Dr. Kulovec je nato obravnaval delo vlade in njeno skrb za rešitev socalnih in gospodarskih vprašanj, posebno pa vprašanje prehrane. Potem je nadaljeval:
»Ko se toliko bavimo s temi najvažnejšimi vprašanje, pa seveda nočemo iti mimo političnih ciljev, ki so bili gibalo našega gibanja in velika zapuščina našega voditelja. (Živela slovenska samouprava!) Morda se kdo huduje nad tem, da zopet in zopet poudarjam tiste točke našega programa, ki so nam drage, pa se drugim zde, da prihajamo z njimi pred javnost ob nepravem času. Menimo, da ne smemo nikdar dopustiti, da bi s« načelne stvari zatemnile in zameglile. Ne smemo opustiti vseh tistih vprašanj, ki so bistveno važna tako za državo kakor za našo ožjo domovino — namreč vprašanje naše slovenske samouprave.
Sporazum s Hrvati je dal državi nove temelje in jo je na zunaj in znotraj utrdil. Načelnih nasprot-stev glede naše samouprave pač ni. Za široko samoupravo se potegujemo ter smo trdno prepričani,
da ona ni le v korist Slovenije, temveč v enaki meri dobrobit države. V letu smo, ko bo prevzel naš mladi kralj Peter II. (živio kralj Peter II.!) kraljevsko žezlo v svoje roke. Ali ne bi bil to najlepši dar njegovemu veličanstvu ob nastopu njegove vzvišene službe, da sprejme v svoje roke državo, v kateri so notranje razmere lepo urejene, narodi zadovoljni, ker si svoje stvari sami urejajo, državi pa z veseljem dajejo, kar je njeno in kar ima polno pravico terjati od svojih državljanov. (Tako je!) Ko gledamo v 20 letno zgodovino naše mlade države, ko tehtamo slabe in dobre stvari, menimo, da je zgodovinsko potrjeno, da je bil togi centralizem vir vseh nesreč in razprtij. Če je tako, ne kaže drugega, kakor da vzamemo motiko in ga pokopljemo za večne čase (Tako je!), državo pa postavimo na temelje, ki jih narekuje nauk zgodovine.
Po zaslugi voditeljev naše zunanje politike, posebno kneza namestnika Pavla (Živio knez Pavle!) je danes Jugoslavija kakor otok miru sredi grozot v Evropi. Res je, da je vojna prinesla tudi nam mnogo neprijetnosti. Draginja raste, pritiska vse prebivalce, vrste se vpoklici, toda kaj so vse te žrtve v primeru s strašnim trpljenjem, ki je prišlo med druge narode naše celine. Vsak razsoden človek mora priznati, da je laže prenašati te žrtve, kakor pa stati pred kanoni in puškami.
Dolžnost nas vseh je, da se združino in strnemo v vlado narodnega sporazuma, ki nam je ohranila mir in ki hoče tudi nadalje živeti v prijateljstvu z vsemi državami, prav posebno z našimi sosedi, s katerimi smo gospodarsko stalno zvezani, da ohrani mir.
Mi imamo svojo narodno vojsko, v kateri služijo naši možje in fantje, in ta vojska je čuvar naše varnosti. (Živela vojska!) Kar njej žrtvujemo, žrtvujemo sebi in za mir. Razcepljeni smo majhni, povezani veliki in močni. Tako se čutimo svobodne ter hočemo svobodno živeti, hočemo z odločnostjo slediti faktorjem, ki vodijo našo državo: dinastija, vlada in vojska.« (Živel kraljevski dom, živela vlada narodnega sporazuma, živela vojska!)
Med Anglijo in Nentčtfo nobenih dogodkov
Berlin, 2. februarja, j. I>NB. Nemško vrhovno
poveljstvo poroča:
V	teku včerajšnjega dne je nemško letalstvo nadaljevalo z nasilnim ogledništvom nad Anglijo. Dve letališči sta bili v nizkem poletu napadeni. Pri tem je bilo uničenih ali poškodovanih mnogo sovražnikovih letal. Napadena so bila tudi zaklonišča. V vzhodni Angliji sta bili uspešno bombardirani dve tovarni in eno pristanišče. Nemška lovska letala so sestrelila eno sovražno letalo, ki je skušalo leteti v zasedeno pokrajino. Daljno-strelno topništvo kopne vojske je z ognjem obsulo razne vojaške cilje v jugovzhodni Angliji. V Sredozemskem morju so nemška borbena letala napadla več pristanišč na severno-afriški obali. Ta pristanišča so služila za britansko preskrbova-nje. Napadi so bili izvršeni z velikim uspehom. Pri tem so bile potopljene tri sovražnikove trgovske ladje v skupni tonaži 14.000 ton. Tri ladje so bile hudo poškodovane. Preteklo noč sovražnikova letala niso letela uiti nad Nemčijo, niti nad zasedenimi kraji. Dve nemški letali se iz poletov, ki so bili izvedeni 31. januarja, nista vrnili.
London, 2. februarja, g. Reuter poroča: Danes je nad Kanalom vladalo izredno lepo in sončno vreme ter je bilo zelo pripravno za napadalne polete. Medtem ko je bila dopoldne aktivnost letal nad Kanalom zmerna, je popoldne nekoliko narasla, zlasti še proti večeru. Z obale
vedo povedati, da so pozno zvečer poskušali nemški napadalci preleteti obalo, toda dve britanski letali sta se spustili z njimi v borbo ter sta jih prisilili k begu. Neko drugo nemško letalo se je spustilo k tlom ter je obstreljevalo s strojnico neki kraj, ni pa povzročilo nobenih žrtev in škode, temveč se je moralo spustiti v morje. Sovražna letala so letela vsega skupaj nad dvemi mesti v vzhodni A igli ji .
London, 2. febr. g. Reuter pordča: Popoldne so angleški bombniki napadli Lorient, Dunker-que in Boulogne ter vedo povedati poročila, da je napad zavzel precejšen obseg.
V ameriških poluradnih krogih poudarjajo, da izjave mornariškega ministra Knoxa, v katerih je izrazil svojo zaskrbljenost, ^ da ameriška pomoč morda ne bo prišla pravočasno, nimajo drugega namena, kakor da pospešijo iziposlovanje širokih pooblastili Rooseveltu. V istih krogih poudarjajo, da po povoljnem glasovanju v odboru za zunanje zadeve predstavniškega doma se odpor izolacionistov nadaljuje v senatu, kjer bo debata najbrže zelo živahna.
V Bukarešti je bilo izdano uradno poročilo, po katerem je bilo prijetih in postavljenih pred vojaško sodišče več oseb, ki so obdolžene 91 unvorov.
Vesti 3. februarja
Britanska pomoč Grčiji ni samo v velikih pošiljkah vojnega materiala, ampak tudi v velikih pošiljkah življenjskih potrebščin, obleke iu zdravil. Tako je od začetka vojne bilo poslanih 350.000 parov čevljev, 120.000 puloverjev, 350.000 parov nogavic, 85.000 ton kož, 80.000 ton zdravniškega pribora, 85 ambulantnih voz, 2 milijona ton mesa in konzerv, 2,200.000 liver riža itd., poroča Reuter.
Is Kaira poročajo, da je umrl predsednik egiptovske liberalne stranke in bivši predsednik vlade Mahmud paša, ki je bil bolan že dalj
časa.	.«..!•
Včeraj je med utrjevalnimi deli v Gibraltarju nastala eksplozija, ki je zahtevala 7 žrtev in sicer 6 vojakov ter enega meščana. Sicer pa je eksplozija povzročila razmeroma majhno škodo. Do eksplozije je prišlo, ko so hoteli zažgati eksploziv pri utrjevalnih delih.
Japonski listi poročajo, da bo konferenca za premirje med Indokino in Siamom verjetno v Tokiu 10. februarja.
Japonski proračun bo s posebnimi dodatki znašal čez 12 milijard jenov. Proračunski predlog predvideva <5.08 milijard jenov za redne izdatke in 4.08 milijard jenov za izredne vojne izdatke. K temu je treba 'dodati še razne druge postavke za kopno vojsko in mornarico. Donava je bila od Budimpešte navzdol zadnje dni plovna in je krajevni promet med Budimpešto in Sento v polnem razmahu. Od Erszyja pa do jugoslovanske meje je še dosti ledu. Japonska vlada želi, da bi med obema kitajskima vladama — med pravo vlado in med vlado japonskih lutk — prišlo do združenja, nakar bi nastala zedinjena velika Kitajska^ — pod japonskim vodstvom seveda. Te želje so bile sporočene maršalu Čangkajšeku. Japonska je na tak sporazum pripravljena, ker hoče čim-prej končati vojno na Kitajskem ter se posvetiti drugim nalogam v Tihem morju. Tako z 7. japonskega stališča in položaja zelo razumljivo željo, je izrekel včeraj zunanji minister Macuoka.
Predsednik Roosevelt je včeraj podpisal dopolnilni zakon o kreditu 900 miljonov dolarjev, ki je namenjen za 400 lovcev na podmornice, ladje za polaganje min ter pomožne ladje. Velika iu dolgotrajna japonska ofenziva v južnem Honanu je bila odbita in se razbite japonske čete umikajo na vsej fronti, sporoča kitajsko vrhovno poveljstvo.
GrSko notranje ministrstvo je objavilo seznam izgub in škode, ki je bila v januarju mesecu prizadejana grškemu civilnemu prebivalstvi!. Pri bombnih napadih je izgubilo življenje 67 ljudi, 93 pa je bilo ranjenih. Porušenih je bilo 5 cerkva, 6 šol in 2 bolnišnici.
Malta je včeraj doživela štiri letalske napade. Napadalčeva letala pa niso metala bomb. Neki angleški lovec se je spustil v boj s skupino napadalcev ter sestrelil dva bombnika. Anglija je snoči imela spet mirno noč. V vrsti zadnjih trinajstih dni je bil London dvanajstič brez alarma. Včeraj pa 90 angleški letalci zbili dva nemška bombnika. Majhen oddelek letal obalnega poveljstva je ponoči izvedel srdit napad na francosko pristanišče Brest. V obeh dneh Angleži pogrešajo dve letali.	.	• i .
Ameriški polkovnik Donovan je včeraj prispel v Ankaro. Na kolodvoru ga je pričakal turški zunanji minister Saradzoglu ter britanski in ameriški veleposlanik.
Nova stranka v laiedeni Franciji
London, 2. febr. g. Reuter poroča: Poročajo, da je bila včeraj v Parizu ustanovljena nova francoska narodna stranka, za katero je, kakor vse ka*e dal pobudo Pierre Laval. V vodstvu te stranke so Marcel Deat, Fontenev, Goy, Treux m drugi poln tiki, ki zagovarjajo misel čim tesnejsega sodelovanja z Nemčijo Geslo nove stranke )e »združiti Francijo z Evropo«
Agordat padel po hudih bojih
Nemška letala so napadala libijska pristanišča En imela več uspehov
Kairo, 2. febr. j. Reuter. Uradno poročajo, da so angleške in indijske čete z naskokom danes dopoldne zavzele mesto Agordat v Eritreji. 170 km od meje. Sovražnik je imel liude izgube. Več sto sovražnikov je bilo ujetih. Pet sovražnikovih bombnikov je bilo uničenih. Napredovanje se nadaljuje.
Khartum, 2. febr. g. Reuter poroča: V vzhodni Afriki potekajo na vseh bojiščih angleške operacije izredno zadovoljivo. V petek so se močne italijanske sile na ozemlju med liarentujem in Agorda-tom spustile v borbo z angleškimi prednjimi oddelki ter poskušalo s protiofenzivo. Cez noč pa so angleškim prednjim četam prispela ojačenja, ki so v soboto pomagala izvesti ofenzivo večjega obsega, v kateri so Angleži uničili 11 italijanskih takov ter zajeli 15 topov raznih kalibrov. Italijanske čete so se umaknile v obe utrjeni postojanki Harentu in Agordat. Angleški pritisk je zlasti močan na Ba-rentu, kateri je že popolnoma pod angleškim ognjem, pa tudi Agordat je od vseh strani obkoljen. Sodijo, da imajo Italijani na tem ozemlju zbrani dve celi diviziji.
Važen napredek so dosegle tudi južnoafriške čete in vedno globlje prodirajo v Somalijo ter njihovi prednji oddelki, ki operirajo v južni Abesiniji-Oboji so zavzeli nekaj novih vasi in italijanskih utrjenih postojank. Pri tem delu jih je v veliki meri podpiralo letalstvo, ki je zlasti z uspehom bombardiralo železnico med Džibutijem in Adis Abebo. Pri tej priliki je bila porušena železniška postaja AiŠa ter popolnoma razdejana proga na več mestih.
Kairo, 2. febr. j. Italijanske čete se z vso na-tflico umikajo na cesti Gondar—Metema v notra-
njost Abesinije. Poročajo tudi, da so Italijani izpraznili eritrejsko mesto Keren, severovzhodno od
Agordata v smeri proti Masaui.
Pred Benghazijem bo Slavni spopad
London, 3. febr, g. Reuter. Angleški sile v Libiji v prvi vrsti previdno čistijo teren in love po puščavi posamezne raztresene italijanske odde e. Na nekem prelazu v Djebelu se je utrdilo, k o sodijo, 6000 italijanskih vojakov, na katere pri is večji oddelek Avstralcev. Prodiranju močno p aga britansko letalstvo, ki, kakor pravi uradno poročilo, »pripravlja« pot generalu Wave!lu.	,
Dopoldne in popoldne ie danes prišlo zaho^o od Derne do večjih letalskih bitk Dopoldne sta bili zbiti dve italijanski letali v hudi letalski bitki, danes popoldne pa so angleški »Hurricam« zbil. pet talijanskih letal, ne da b, sam. pr. tem imel.
Ua’ Posebni poročevalec BBC Edmund Ward je bil eden prvih, k, je z avstralskim, pešci vdrl v Derno.
V	svojem poročilu popUuie razdeianje, k. so ga povzročili angleški borobmk. m angleško topništvo. Pravi, da so se Italijani na prvi obrambni liniji precej srdito upirali, ko pa je padla tud, druga, so se naglo umaknili, vendar pa so več oddelkov Angleži ujeli. Da je bil odpor srdit, izpričuje de|stvo, da so po vseh ulicah Derne bile nagromadene ve hke skale, izza katerih so Italijani strel]ali s poljskim topništvom, strojnicami in puškami. Ward pravi, da jc Derna razdejana morda -še hujše, kot ie bil Tobruk in da angleške čete z veliko naglico prodirajo tako ob obali kakor tudi naravnost skozi puščavo v
smeri proti Benghaziju, kjer je pričakovati odločilnega spopada z Grazianijevo vojsko.
Nemška letala nad Mbffo
Nekje v Italiji, 2. febr. Stefani Uradno poročilo št. 244. italijanskega vrhovnega poveljstva pravi:	,
V Cirenaiki ni bilo omembe vrednih dogodkov. Naše letalske skupine so bombardirale sovražnikove motorizirane oddelke. Naši lovci so sestrelili dve letali tipa »Hurrican«. Sovražnikovo letalstvo je napadlo naša letališča. Bombardiranje je’ napravilo nekaj škode, mrtvih m ranjt nih pa ni bilo.
V vzhodni Afriki so bile hude borbe J* vernem bojišču med Agordatom in *\ar£|n<*uW-' na spodnjem delu visoke planote vzhfKln -treje. Naše letalstvo se udeležuje borb in boiptoi dira neprestano sovražnikove postojanke
ne. Uničenih je bilo nekaj motenih • letala so sestrelila eno sovražnikovo letal .
Skupine nemških bt^jl'	prj
uspešno bombardirale pristanu ...jutanišfu je SoLnu i. Bard* V bila potopljena neka 10.000 tont,Ka , * .
pine so Pr/^*cr"fX\krfljrvsdoli obale in da e sovražnikove trgovsKe muj	..	.
v pristanišču Mannar.ee. Tn prašnikove
mcc. n*	,	«
srednje tonaže so se p ot o pile, tr ji’“ i	^	j.
poškodovane. Podmornica pod Pf^il™n\ tana fregate Prima skeni morju napadla
SSlrSte Irima Londobarda je na Atlantskem mor ju na padla konvoj, ki so ga spremljal.; štiri britanske ladje. Podmornica je potopila »r. ladje v skupni tonaii 15.000 ton.
Na sejah organizacij JRZ v Laškem in Celju je govoril minister dr. Kulovec
Celje, dne 2 februarja.
V	Celju in v Laškem sta bili danes dopoldne važni seji okrajnih organizacij JRZ. Pomembni sta bili predvsem zaradi navzočnosti predsednika ministra dr. Kulovca Franca, ki so ga navdušeno sprejeli številni zastopniki krajevnih organizacij in mu izrekli popolno zaupanje kot nasledniku pokojnega voditelja dr. A. Korošca. Tako v Laškem kakor tudi v Celju je bil g. minister sprejet z vsem navdušenjem in prisrčnostjo. Širši seji JRZ v Celju	in v Laškem	pa	sta važni	tudi zaradi
odločnih in	jasnih izjav	g.	ministra	o naši no-
tranji in zunanji politiki.
Predsednik minister dr. Kulovec se je pripeljal v Laško z jutranjim vlakom ob 7.35. Na postaji so ga	pozdravili bivši	narodni	poslanec g.
prof. Bitenc	Mirko, župan	Karl Hrastnik, predsed-
nik MJRZ Kolšek in predsednik Kluba železničarjev JRZ Padežnik Franc. Ob 8.15 se je pričela v okrašeni nadžupnijski prosvetni dvorani, ki je bila do zadnjega kotička polna, širša seja okrajne JRZ za laški okraj. Navzoči so g. ministra dr. Kulovca navdušeno pozdravljali. Gromki »Živio dr. Kulovec« so doneli po dvorani, ko se je g. minister prerinil skozi množico v dvorano. Bivši poslanec g. prof. Bitenc se je v svojem pozdravnem govoru najprej spomnil pok. dr. Korošca, nato pa govoril o pomenu naše strnjenosti, povezanosti in disciplini, nakar je spregovoril navdušeno pozdravljen g. minister dr. Kulovec. Članstvo 'e njegov govor večkrat prekinilo in ga v vsem odobravalo.
Ob 9 se je g. minister odpeljal z avtomobilom v Celje z g. Kranjcem Markom, bivšim narodnim
poslancem in mariborskim tajnikom JRZ, kjer so ga pozdravili okrajni načelnik dr. Zobec Ivan, zastopnik šefa policije g. Kukovič in poveljnik orožniške čete kapetan Svetlič Artur. •
V	Prosvetnem domu se je med tem časom že pričela pod vodstvom senatorja g. Alojzija Mihelčiču širša seja okraj. JRZ za celjski okraj. Kljub temu, da je bila le seja odbornikov krajevnih organizacij. so prišli vsi odborniki, da slišijo svojega voditelja, ko bo spregovoril v času, ko so nam potrebne trdne smernice. Seje so se udeležili poleg ministra senator dr Schaubach, bivši narodni poslanci dr. Ogrizek predsednik Kmetijske zbornice Steblovnik, prof. Bitenc Mirko, Marko Kranjc, celjski župan dr. Voršič Alojzij, mariborski župan dr. Juvan, član uprave Narodne banke g. Fazarinc, predsednik MRJZ za celjski okraj Kroflič Jože in drugi odličniki iz celjskega okraja. Senator g. Alojzij Mihelčič je govoril o hmeljarstvu in težavah v hmeljski trgovini, o regulaciji Savinje in o drugih perečih gospodarskih vprašanjih celjskega okraja. Ob 9.15 je stopil v dvorano minister dr. Kulovec. Val navdušenja in vzklikanja ter ploskanja se dolgo časa ni polegel in članstvo je burno vzklikalo »Živio dr. Kulovec!« dokler ni spregovoril g. minister. (Govor na 1. strani.)
Po ministrovem govoru je imel spominsko besedo o pokojnem voditelju dr. Antonu Korošcu tajnik JRŽ bivši narodni poslanec g. Kranjc Marko. Ob zaključku seje je bila sprejeta resolucija, v kateii prosijo savinjski hmeljarji, da bi merodajni činiteljj poskrbeli za vnovčenje hmelja.
Še nekaj pojasnil o krušnih kartah
Karte za marec bo moči dobiti le na podlagi »glav« februarskih nakaznic
Ljubljana, 1. februarja.
Če bi ne bilo zalog in dobrih ljudi, bi danes marsikdo ostal brez kruha, ker še nima krušne karte. Največ zmede so ljudje povzročili s tem, da niso pravilno izpolnili vprašalnih pol, ki so jih najprej dobili in morali vrniti preskrbovalnemu uradu, ta je pa po vprašalnih polah sestavil sezname odjemalcev raznih trgovcev ter sezname poslal trgovcem. Trgovcu so pa družinski poglavarji morali oddati izjave ter so pri njem za izjavo dobili krušne karte. Če pa na vprašalni poli mestnemu preskrbovalnemu uradu niste priglasili svojega podnajemnika, ker je drugje na hrani, tega podnajemnika preskrbovalni urad ni mogel vpisati v seznam za trgovca ter zato za podnajemnika družinski poglavar ni dobil krušne karte, čeprav ste svojega podnajemnika vpisali v trgovcu izročeno izjavo. Kdor danes zato nima karte, naj gre s svojim najemodajalcem po pojasnilo k dotičnemu trgovcu, nato naj pa s tem pojasnilom pride v preskrbovalni urad v Mesini dom po svojo karto.
Največ preglavice so pa naredili
iisti, ki so se priglasili na več krajih
in zato bi po vprašalnih polah in izjavah bilo danes potrebnih več krušnih kart kot je vseh prebivalcev v Ljubljani. Zato pa še ponavljamo, da se vsakdo mora priglasiti samo tani k er nuje. nikakor pa ne tam. kjer je uslužben, kjer zajutrkuje, kosi ali večerja. Njegov najemodajalec bo zanj dobil karto pri svojem trgovcu, podnajemnik bo pa na svojo karto dobil-kruh, kjer je na hrani in tudi pri peku. Povsod bo moral seveda za kruh ali za jedi, ki so pripravljene iz moke, zdroba ali testenin dati odrezek svoje karte, seveda tudi v gostilni, čeprav ni tam redno na hrani. Iz tega vidimo, da so odrezki ljubljanskih krušnih kart za kruh veljavni povsod v Ljubljani. Kdor pa iz kakega tujega kraja pride za dalj časa v Ljubljano, si mora priskrbeti ljubljansko krušno karto v Mestnem domu.
Do 8. februarja je še čas!
V	splošnem lahko rečemo, da veliko ljudi še ni dobilo kart zaradi nepravilno izpolnjenih vprašalnih pol in izjav. Ljudje naj torej potrpe še nekaj dni, da se glavni naval poleže, saj karto dobi vsak, ki je upravičen, tudi še vse dni tja do vključenega 8. februarja. Kdor torej še'nima karte in ima pravico nanjo, naj se te dni zglasi v 11. nadstropju Mestnega doma, vhod s Streliške ulice. V vseh dvomljivih vprašanjih naj pa ljudje pridejo v preskrbovalni urad v Mahrovo hišo.
Posebno pa opozarjamo vse prebivalstvo, da lahko še vedno brez globe in kazni ter drugih posledic brez skrbi popravijo vse, kar se ttče napovedi zalog in upravičencev za karte ter sploh vseh podatkov. Naposled pa opozarjamo, da bodo lastniki februarskih krušnih kart dobili karte za marec samo s taloni ali glavami februarskih krušnih kart, torej s tistim delom krušne karte brez odrezkov, ki vam bo zadnjega februarja ostal in bo ua njem samo napis z vašim imenom iu naslovom. S tem talonom bo vsakdo dobil pri svojetn trgovcu novo karto brez kakršnihkoli novih podatkov in opravkov, toda kdor talona februarske karte trgovcu ne bo mogel izročiti, ta bo moral pričeti zamudno pot za novo krušno
karto znova z novimi prijavnicami in podobnimi formularji.
Glavno pri dobivanju krušnih kart je pa potrpljenje. Nepotrpežljivost je vzrok navalu in gneči v mestnem preskrbovalnem uradu, da zaradi nestrpnosti in hrupa delo ne more od rok. Potrpljenje in red ter mir so prvi pogoji, da bo vsa Ljubljana čim prej pomirjena s krušnimi kartami in moko.
Francosko delo v naši Drami
Ljubljana, 2. februarja.
Aitred Gehry je napisal svoje Šesto nadstropje v stilu značilnih francoskih ali bolje rečeno bul-varnih gledaliških komadov. Taka dela igrajo nato v Parizu razni študiji, zasebna gledališča ali pa komorna gledališča raznih režiserjev, odnosno gledaliških skupin. Še v 20. stoletju se je pri pisanju takih del ohranila navada, da so taki, včasih celo slučajni dramatiki pisali dela in vloge izrazito za tega ali onega igralca ali igralko. Alfred Gehry je napisal »Šesto nadstropje«, ker je gledal pred seboj Ljudmilo Pitojevo v vlogi Edvvige, Girandoux je napisal celo vrsto svojih čudovitih dramskih pesnitev za Louisa Jouveta in Madeleino Ozerav.
Delo take posebne zvrsti je prišlo snoči na oder naše Drame in lahko rečemo, da je bito sprejelo lepo in s precejšnjim uspehom. Toda sedaj smo že daleč čez polovico sezone in ker je ves letošnji repertoar tako neenoten in brez načrta, se je silno poznalo, da je delo kar obviselo nekje v sredini. Skoraj se je zdelo, da je zagrabila za enkrat predvsem zanimiva vsebina in izvirnost obdelave, na globino ter idejno pomembnost pa celo večina igralcev ni mogla biti dovolj pozorna.
Tako se nam pač sproti v velikem maščujejo naše, pa četudi male napake. Takšno francosko bul-varno delo je resnično »up to date« in priteguje več ali manj le poznavalce v dvorani in na — odru. Toda taka bulvarna dela bleste pogosto v pretirani duhovitosti, v krutem posnemanju in potvarjanju življenjskih nesreč ter zablod, nad vsem pa se preliva tipična francoska čustvenost, ki prav nič ne računa na kakšno socialno ali aktualno senzacionalnost, ampak računa samo na človeka, ki je na žalost vedno enak in povsod enako varan v svojih prividih.
Pri tem delu se nam je nekoliko urezalo to, da smo pri svoji izbiri repertoarja preveč enostranski (sicer igramo Sbakespeareja zlasti zato, ker nima vodstvo Drame nobenega načrta). Naše slovensko Narodno gledališče bi zdaj že moralo postati toliko klasično in trdno, da bi znalo i angleška i francoska i nemška i ruska dela igrati s precejšnjo resničnostjo in sigurnostjo v podajanju in doživljanju. Pri delih iz francoske književnosti smo pa najbolj zaostali; v letih po vojni smo videli le nekaj Molierjevih del, vzporedno z njim pa redka dela najnovejših francoskih dramatikov. In vendar bi bilo. za presojo ter pravilno umevanje francoske dramatike potrebno spraviti na naš oder počasi vsaj eno Racineovo, Corneilteovo, Hugojevo, de Mussetjevo, Sardoujevo, Becgueovo, Bernsteinovo. Glaudelovo in Giraudousjevo delo.
Vlak obvisel nad 30 m globokim prepadom
Ustavila in nagnila ga je kesava. — Viakovscija je »izstopi!« 200 metrov
globoko in ostal živ
Belgrad, 2. februarja.
Silovita kosava, ki v srbske kraje vsako leto prinese toliko nevšečnosti in ki ljudem tod tudi letos nič kaj ne prizanaša, je danes povzročila nenavadno železniško nesrečo, ki pa se je po čudovitem naključju navse zadnje še dokaj srečno končala in ni zahtevala človeških žrtev. Pripetilo se je na progi Zaječar—Paračin. V' krajih ob tej progi je danes pihala tako močna kosava, da je ustavila celo vlak in bi ga tudi vrgla globoko v dolino, če ne bi bil svet ob progi na dotičnem kraju poraščen z drevjem.
Zgodilo se je med postajama Rličevar in Jarovac. Ko je vlak zaradi silne košave nenadno obstal, se je hotel vlakovodja prepričati, kaj naj to pomeni, ter je izstopil. V tem trenutku pa
mu je zmanjkalo pod nogami tal in g a je odneslo 200 metrov globoko v prepad. Imel pa je srečo, da je priletel na pobočje, ki je bilo visoko pokrito s snegom. Za čuda se mu ni zgodilo nič hudega. Dovolj je bilo snega, da mu je ublažil tako globok padec. Kosava pa vlaka ni samo ustavila, pač pa tudi nevarno nagnila in bi ga
—	kakor rečeno — prav gotovo tudi prevrnila kakšnih 80 metrov globoko v prepad, če ne bi bilo ob progi močnih dreves, ki so vlak obdržala in tako preprečila strahovito nesrečo.
Razumljivo je, da potniki niso užili malo strahu, ko so se zavedli, kaj se je zgodilo. Trepetaje so čakali najhujšega, ki pa k sreči ni prišlo. Težje poškodovan ni bil nihče, nekaj pa jih je dobilo manjše praske. Čudovita je bila torej sreča pri tej nenavadni nesreči.
♦♦♦♦♦»♦♦»»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o
Mariborski ndeKski drobiž
Maribor, 2. febr.
Planinski ples. Tradicionalna prireditev mariborske podružnice SPD, ki je vsako leto na predvečer svečnice, dne 1. februarja, je tudi letos privabila v vse prostore Unionske dvorane ogromno število ljudi. Bilo je vse razigrano in razgibano, precej po zaslugi dobre in razmeroma ne predrage pijače, ki so jo prireditelji v obilni meri preskrbeli, tako da so se obiskovalci le neradi razhajali, ko je bila ob 2 ponoči napovedana policijska ura. Dvorana je bila lepo okrašena ter je s svojim zelenjem in smrečjem lepo poudarjala okvir prireditve.
Spreten žepar se je udejstvoval včeraj popoldne na avtobusni postaji na Glavnem trgu, kjer je bil velik naval potnikov. Posel mu je uspeval, ker sta se mu posrečili dve tatvini. Tkalki Kristini Semenič, ki je šla na ptujski avtobus, da se odpelje domov k Sv. Miklavžu, je izmaknil iz žepa denarnico s 40 din gotovine ter zlato zapestno uro. — Delavki Hermini Farry, ki se je pripeljala z avtobusom iz Studencev, pa je ukradel žepar denarnico s 315 din gotovine.
Novo najdbe odkrivajo cerkveni rop pri Sv. Kungoti. Svoječasno smo poročali o drznem cerkvenem ropu, ki je bil izvršen v farno cerkev pri Sp. Sv. Kungoti. Ropar je odnesel številne cer-
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih ob nenadomestljivi izgubi naše predobre mamice, babice, tašče, sestre, tete, gospe
Terezije Zupan
prejeli, kakor tudi za poklonjene vence in krušno cvetje, se vsem in vsakemu najtopleje zahvaljujemo. Iskreno zalivalo izrekamo prečastitim gg. oo. frančiškanom farne cerkve v Šiški, g. dr. Novaku za večkratni obisk in tolažilne besede, pevcem Šišenske čitalnice, primariju docentu dr. Matku za ves trud in skrb pri lajšanju bolečin za časa njene težke bolezni, č. s. Bogomiri za njeno požrtvovalnost ob težkih nočeh. Prisrčna zahvala g. Janji Svetic iz Kamniku za njene obiske in tolužilne besede. Posebno zahvalo izrekamo vsem prijateljem in znancem, ki so jo v času njene bolezni v tako 'velikem številu obiskali in ji lajšali njeno trpljenje. Nuša najtoplejša zahvala vsem, posebno pa drugim Kamničanom, ki so jo v tako velikem številu spremili nu njeni zadnji poti, in \«em onim. ki so ob tej priliki nu knkršeu koli način izrekli sožalje ob tej težki izgubi.
Ljubljana, Škofja Loku 1941.	ŽdllljOČi	OSfali
kvene posode ter so ostala vsa poizvedovanja zastonj. 1’otem so po božičnih praznikih našli v nekem gozdu v bližini cerkve raztresene hostije in plašček ciborija, vendar tudi ta najdba ni pojasnila zagonetne zadeve. Sedaj se je zopet našla sled, ki bo tnorda pomagala odkriti zločince. Posestnik Partlič Franc je našel v spodnjem seniku, ki je 400 metrov oddaljen od njegove hiše v Gradiški spodnji del ukradenega ciborija in angelčka iz srebra, ki je bil pritrjen na inoji-štranci. Obe najdbi je izročil domačemu župniku. Na podlagi tega odkritja so orožniki aretirali dve osebi, ki pa vsako zvezo z dejanjem odločno zanikata.
Šele po vsem tem bi bila na mestu taka bulvarna dela, kakor je »Šesto nadstropje«. Igralci bi z neprimerno večjo lahkoto podajali igro, ki iz vsebine jemlje in meče značilne francoske iskre duhovitosti ter humorja; erotične histeričnosti bi na odru ne skušali zavijati v tragičnost zamolkle ženske fatalnosti.
Vsak narod mora imeti svoje gledališče, ki je z gledališči drugih narodov na približno isti višini. Klasična veljava našega gledališča pa bo rasla samo s čim večjo sorodnostjo s klasiko in tradicijo drugih narodov.
Dasi »Šesto nadstropje« ne spada v tak okvir, je vendar lepa zanimivost na našem odru. V dveh ali treh prizorih bi bilo treba režijsko omilili prizore na desni strani odra, ker jih ni potreba igrali tako izzivalno.
Darujte za zimsko pomoč
»Bolj kakor kdaj prej, je danes potrebno, da nudimo roko in podporo onim, ki jih je usoda pognala v bedo in siromaštvo« — (Iz govora Nj. kr.
Visočanstva kneginje Olge.)
Zamude vlakov iz Nemčije in Italije
Maribor, 2. februarja.
V	zadnjih dneh se ponavljajo večje zamude vlakov. V soboto je imel osebni vlak iz Nemčije, ki prihaja navadno ob pol 9. zvečer v Maribor, tri ure in pol zamude. Brzovlak iz Italije, ki prihaja navadno ob četrt na 5, je pripeljal na mariborsko postajo približno od četrt na 7, torej z zamudo skoraj dveh ur. Tudi danes je imel brzovlak iz Nemčije 25 minut zamude, vlak iz Italije pa se je tudi nekoliko zakasnil. Potniški promet je na splošno zelo slab.
Slavnosti v Dubrovniku in Kotarju
Dubrovnik, 2, febr. b. Danes dopoldne si je hrvaški ban dr. Šubašič, ki je prišel na slavnosti sv. Vlaha v Dubrovnik, ogledal mesto v spremstvu dubrovniškega in zagrebškega župana in drugih osebnosti. Ob 9 je obiskal dominikanski samostan, nato pa frančiškansko cerkev. Nadškof dr. Stepinac je odpotoval v Kotor, kjer proslavljajo sv. Trifuna, zaščitnika Kotora. Tudi zagrebški župan je odposlal svojo delegacijo na proslavo, ki bo trajala dva dni.
Iz vranskega ksta
Meteorološki balon je bil zopet najden pretekli ponedeljek v Praprečah pri Vranskem. Poleg balona so bili razni instrumenti in neizpolnjeni obrazci. Balon z aparati je izpustil aeronavtični observatorij v Lindenbergu. Pri nas je obvisel na visoki smreki, kjer ga je našlo tukajšnjo orožništvo.
Požar je izbruhnil pretekli četrtek zvečer okrog šeste ure v hlevu posestnika Leopolda Pirnata v Jeronimu. Na ogenj je opozorila domače kravica, ki je začela glasno mukati. Ko so odprli hlev, jim je že puhnil velik dim in plamen nasproti. Na pomoč so prihiteli sosedje in gasilci iz Vranskega. Hleva ni bilo mogoče več rešiti, pač pa so ohranili blizu stoječo hišo. Tudi kravico so rešili, škode jc več tisoč dinarjev, dočim znaša zavarovalnina samo borih 300 din. Ogenj je nastal po nesreči.
Trsna vez v vinogradih
Vinarska podružnica v Mariboru priredi v mesecu februarju 1941 naslednje tečaje o trsni rezi v vinogradih: 4. februarja na Meljskem hribu pri g. dr. Šcberbaumu in v Pekrah na posestvu Benediktinskega samostana; C. februarja v Počehovi v vinogradu F. Kaufmana in v Limbušu na upravi samostanskih vinogradov; 9. februarja na Partici pri g. Grahorniku; 11. februarja v Peklu v vinogradu g. dr. Marina.
Vsak vinogradnik se naj tega tečaja udeleži. Na tečaj naj pošlje tudi vsakdo svojega viničarja.
Trsna rez v vinogradu bo zopet letos posebno važna in zato je pač v korist, vsakega vinogradnika, da se tečaja udeleži. Vsi tečaji se pričnejo ob dveh popoldne.
Zemunska vremenska napoved za 3. februar:
Nekoliko hladneje v zahodni polovici in v severnih krajih. Oblačno in megleno vreme bo prcvla-valo po vsej državi. Ponekod bo dež in sneg.
BEJT
99. dan vojne med Italijo in Grčijo:
Po italijanski protiofenzivi
grški sunki
Nekje v Italiji, 2. februarju. Stefani. Poročilo Sl. 244 italijanskega vrhovnega poveljstva pravi: Na grškem bojišču delavnost patrol. Ujeli smo nekaj sovražnikovih vojakov in zaplenili orožje, ki ga je neki sovražnikov oddelek zapustil, ki je bil pred nekaj dnevi potolčen. Ugotovljeno je, da je sovražnik pretrpel večje izgube. Na odseku dolino Tomorice je na bojišču obležalo_200 mrtvih, med njimi tudi trije častniki. Sovražnikova letala so v Valoni bombardirala bolnišnico in je bilo nekaj žrtev ter škode. 10 ljudi je bilo ubitih, nekaj pa ranjenih.
Atene, 2. februarja. Atenska agencija. Uradno poročilo št. 98 grškega vrhovnega poveljstva od t. februarja zvečer pravi: Na različnih točkah bojišča so se naše čete spoprijele s sovražnikom in zavzele pomembne postojanke. Zaplenjenega je bilo nekaj avtomatičnega orožja, težkih topov in nekaj drugega materiala. Ujetih je bilo 270 sovražnikovih vojakov, med njimi več častnikov. Ministrstvo za javno varnost poroča, da je bilo 1. februarja zvečer po vsej državi mirno,
Atene, 2. februarja, j. Reuter; Nocoj je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da so grške čete dosegle pomembne uspehe na številnih odsekih srednjega bojišča, kjer so po srditih borbah zavzele neki vrh 1.920 m visok, ki je zelo velikega strategičnega pomena, ker obvlada celo vrsto drugih postojank, na katere se je sovražnik zanašal, da bo z njih izvedel uspešne operacije. Osvojeni vrh je dejansko trdnjava, in to ena Od najmočnejših v Albaniji. To postojanko je ukazal utrditi še bivši albanski kralj Zogu. Toda po prihodu Italijanov v Albanijo so bile utrdbe še bolj izpopolnjene Pri umiku so italijanske čete pustile mnogo vojaškega materijala.
Atene, 2. februarja. J. Atenska agencija: Mornariško ministrstvo je izdalo sledeče poročilo: Grška podmornica Papanikolis« pod poveljstvom kapitana korvete Latridesn je v noči med 28. iu 29. januarjem naletela v višini Brindizija na sovražnikovo tovorno ladjo, ki so jo spremljale vojne ladje. Grška podmornica je uspešno torpedirala to ladjo V dnevnem povelju mornarici podtajnik v mornariškem ministrstvu sporoča, da je
podmornica »Papanikolis« potopila sovražnikovo tovorno ladjo s približno 10.000 tonami in česlita posadki, ki jo je grški kralj za lo odlikovali
Nov atentat v Bukarešti/
Bukarešta, 2. febr. m. V zvezi z atentatom, ki jo bil izvršen snoči v sredini mesta pred vseučiliščem, pri čemer so bili ubili trije častniki, so oblasti izvedle strogo preiskavo. Po poročilih očividcev so atentatorji bržkone ženske, tri ali štiri, ki so pobegnile z avtomobilom, ki ni bil registriran. —• Romunske oblasti nadaljujejo z aretacijo sumljivih elementov. V več primerih so našli v ročnih torbicah samokrese in nože, prav tako v klobukih in med knjigami dijakinj.
Admiral Darlan odpotoval v Pariz?
Vichy, 2. febr. j. United Press poroča: Danes popoldne je bil na tukajšnji postaji pripravljen poseben vlak, s katerim se bo odpeljal naj* brže že danes zvečer v Pariz mornariški minister admiral Darlan, zaupnik maršala Petaina. Poročevalci časopisja niso mogli prav ničesar zvedeti o razlogu tega potovanja, pač pa menijo, da bo admiral Darlan odnesel s seboj odgovor maršala Petaina na nemške zahteve, katere jc vsebovalo Hitlerjevo pismo, ki jo bilo pred nekaj dnevi jh» nemškem veleposlaniku Abetzu izločeno maršalu Petainu. Znano je, da so vsa časnikarska poročila menila, da je Nemčija zahtevala od Francijo iz|>olnitev težkih pogojev, ki se tičejo največ francoskega Tunisu, oziroma pri* stanišča Bizerte. Bizerta naj bi služila Nemcem za oporišče v boju proti Veliki Britaniji.
Razširilo so se tudi govorice, da so Im z admiralom Darlom po vsej verjetnosti iz Pariza vrnil tudi Laval, katerega hoče na vsak način Nemčija spraviti nazaj v francosko vldo, ker g« smatra za najbolj primerno.osebnost za sklepanje zveze med Nemčijo in Francij«.
Ud tis in tam
Velik priliv tujih deviz jc zabeležila v zadnjem času naša Narodna Uamia. Zavoljo tega je bila ustvarjena možnost, da se da za nakup su-rovin v tujuu večja koiičma deviz na razpolago. Ravnateljstvo Naimine banke je sklenilo dati zalo za trimesečje januar—marec za tri milijarde tujih deviz na razpolago za nakup vseh v-rst surovin v tujih državah, ki trgujejo le z devizami. Jugoslovansko gospodarstvo si bo s tem Zneskom prav gotovo opomoglo in bo dobilo večjo količino surovin, nakar se bo proizvodnja v nekaterih panogah industrije spet lahko povečala ali pa vsaj ponovila v obsegu kakor je delala p'red nekaj meseci.
Hrvaški ban, hrvaški metropolit nadškof dr Sicj.iiiau in zagrebški župan Mate btarčevič so se odpeljali v soooio v Dubrovnik na slavnosti sv Vlaha. Nadškof dr. Stepinac se je odpeljal z rednim vlakom, župan Starčevic s posebnim vlakom Jadranske straže, hrvaški ban Ur. Subašič pa se je pripeljal z vlakom v Split, od tam pa s posebno i ati jo, katero mu je .Jadranska plovidba dala na razpolago, odpeljal dalje v Dubrovnik. V Splitu so hrvaškega bana slovusno sprejeli, ker ju bil to njegov pivi obisk v glavnem dalmatinskem mestu. Se lepši pa je bil sprejem vseh častnih gostov v Dubrovniku, kjer je mestni župan naslovil na javnost poseben proglas za sprejem gostov. Slovesnosti v slavo dubrovniškega mestnega patrona sv. V lalia so se v nedeljo začele.
Večdnevna preiskava o železniški nesreči pri Pančevu, kjer sta trčila vlak in avtobus in se je sedem ljudi ubilo, je nedvomno ugotovila, da je bil kriv nesreče progovni čuvaj Pejčič, ki ni zaprl zapornic in s tem onemogočil vožnjo avtobusa čez progo. Sprva je čuvaj trdil, da ga s postajo s signalom niso obvestili o odhodu vlaka, po-teni pa so našli v njegovi kontrolni knjigi odtrgan list, na katerem je bil zabeležen signal, katerega pa je tudi drugi čuvaj na tej progi ob istem času dobil. Dokaz za to je bil prav iztrgani list, kajti čuvaj se je hotel dokaza za avojo krivdo znebiti, toda zelo nespretno.
Znova se bo obnovil sodni proces zaradi spopadov ob decembrskih volitvah leta iy38 v Valjevu, ko sta bila ubita dva socialistična prvaka. Preden je sploh do prve razprave prišlo, je nastopilo ve. momentov, ki so preiskavo zelo zamešali. Ko so nazadnje le prišli do obravnave, sta bila dva glavna obtoženca.obsojena, in sicer na 12, oziroma na 7 let. Belgrajsko kasacijsko sodišče pa je to obsodbo razveljavilo iz razloga, ker okrožno sodišče ni upoštevalo vseh predlogov obrambe, ki bi utegnili morebiti jasneje osvetliti ozadje spopadov. Vsa zgodba se bo spet znova začela.
Znotraj tovarniškega dimnika je obtičal v Novem Slankamnu v Vojvodini dimnikar Djoka Dedič. Mož je čistil dimnik s svojim pomočnikom, med delom pa mu je spodrsnilo in je začel padati v globino. Obtičal pa je sredi ožjega dela dimnika, njegov pomočnik pa je hitel iskati pomoči. Štirinajst ur so se reševalci mučili, predno so sploh mogli priti do dimnikarja in ga rešili iz zagate. Mož je prestal mnogo strahu in je bil že skoro obupal nad svojim življenjem.
Orožništvo je v okolici Zajcčarja pobralo že večje število pomagačev nedavno Ubitega razbojnika Belaševiča Tega je umoril eden njegovih znancev in ga potem vrgel v zapuščen vodnjak. Nasul je nanj zemlje in menil, da bo njegov zločin ostal zabiisan. Pa so ga le odkrili in kmalu nato so se začele vrstiti aretacije. Ugotovilo se je, da je bilo mnogo takoimenovanili uglednih in imenitnih kraje/nih junakov v hajdukovi službi in da so od njega prejemali tudi delež naropanega plena. Na Belaševičevo glavo je notranje mi-strstvo pred dobrim letom. razpisalo 30.000 dinarjev nagrade, toda morilec Lukič nagrade ne bo dobil, ker je nedvomno dognano, da je Belaševiča ubil iz vse drugačnih nagibov, kakor pa bi hotel le nevarnega razbojnika spraviti s poli.
Mnoge oblastvene odredbe ne zaležejo dosti, ker jih znajo ljudje na vse načine izigravati. Pred kratkim je ravnateljstvo za zunanjo trgovino objavilo, da bo plačevalo kmetom in izvoznikom rejene svinje po 20.50 dinarja za kg žive teže. Ravnateljstvo je določilo tudi cono, katero morajo izvozniki plačevati kmetom za živali. Dogodilo pa se je, da so izvozniki kmete pri kupčijah prevalili in plačevali mnogo manj, kot bi morali. Koder so bile takšne kupčije sklenjene, so bili prodajalci sami krivi, ker niso verižniških izvoznikov prijavili oblastem. Šele potem, ko so oblasti posredno izvedele za le dogodke, so kršiteljem zakonskih določb stopile na prste in uvedle nadzorstvo nad kupčijami s svinjami.
Srbski listi tožijo, da se je v srbskem podeželju pa tudi v najmanjših vaseh razpasla huda bolezen, ki izpodjeda zdravje in premoženje revnega ljudstva. Ni ga skoro kraja, kjer ljudje ne bi igrali hazardne in druge igre za večjo denarne vsote, le igre kradejo revnim ljudem, ki si vsak dinar z muko prislužijo, vse imetje in jih spravljajo pogosto na beraško palico. Tudi mnogo zločinov ima svoj izvor v teh igrali. Druga velika Izležen, ki izpodjeda vasi, pa je mestna moda. Ta se siri z nenavadno naglico in izpodriva iz kmečke hiše doma narejena, oblačila.
S trojčki je bUa oblagodarjena te dni revna kmctica iz vasi Pritoci pri Bihaču. Dolgočasili pa se novorojenčki ne bodo, že zaradi tega ne, ker jim bo lahko delalo družbo še šest bratcev in sestric, ki so še vsi majhni. Novega, »trojnega prirastka« v družini 6e kmetica ni ustrašila, čepprav j© revna in ve, da bo številno družino težko preživljala, in čeprav ima streha nad glavo luknje. Ve tudi, da ji bodo prav gotovo pomagali drugi revnejši ljudje, Kajti tudi ona se na ppreniožnejše nič kaj dosti ne zanaša. Stara pesem: Po raztrganih hišah otrok, da kar mrgoli, po vilah in palačah pa počesani psiček na vrvici!
Štiri mrtve jc zahtevala težka prometna nesreča • pri Pančevu, ko jo avtobus zavozil na progo in ga je v tistem trenutku pograbil vlak m razbil. Trije potniki so ostali na mestu mrtvi, pet pa je bilo težje ranjenih. Eden je kmalu podlegel ranam. Štirje pa še vise med življenjem in smrtjo. Razi'kavanjo o vzroku nesreče je prineslo ugotovitev, da je največ kriv šofer Lalevie, ki je vozil vštric proge in vlaka, pa je navzlic temu hotel prehiteti vlak, nekaj krivde pa nosi tudi železničar Pejčič, ki ni zapornice zaprl. Železničar ni dobil signala, da vlak prihaja in zato zapornic ni zaprl. Dolže ga nevestnosti, ker navzlic temu ni zaprl signala, čeprav je moral vedeti, da tisti čas vlak redno prihaja tam mimo.
Tudi v Šibeniku je začelo občutno primanjkovati živil in če bo šlo tuko naprej jih utegne se bolj. Splitčanom se zdi to prav posebno čudno že zaradi tega, ker je bilo tam še do predkratkim dovolj živil in nihče ni mogel misliti, da jih Im) začelo že tako hitro primanjkovati. Kakor drugod, tvori tudi v Spl im poseUpo |»oglavje ljudski kruh. Pravijo, da je tudi tam pri vsakem jieku drugačen.
mav cez izaro«
Gruiit in zibeli
Posnemamo zanimiv članek po »Koroškem Slovencu«, kjer podaja avtor svoje gledanje na sedanji čas, razvoj in rast narodov:
»V mnogočem bodo ljudstva v bodoče spremenila svoje nazore. Veliki preokret, ki ga na zunaj vidimo v zbrisanih državnih mejah in spremenjenih zemljevidih, v novih oblikah gospodarskega in političnega življenja in še v marsičem drugem, se v resnici pripravlja od znotraj. Ne vojna in kar je še zunanje vidnega na našem času, je bistveno, marveč prevrat v kraljestvu misli in nazorov. Preura-njeno bi seveda bilo, če bi sredi zunanje borbe hoteli slikati bodočnost v posameznih njegovih novih oblikah. Eno pa je gotovo: čas nam prinaša nekaj novega.
Evropski narodi se pripravljajo in privajajo k novi socialnosti. V ozki zvezi s tem nespornim dejstvom je preokret v gospodarski miselnosti: več se daje časti delu! Denar počasi izgublja svoj mamljivi čar in postaja bolj gospodarsko sredstvo kakor cilj. Najsilnejši pa je prevrat v pogledu na narod.
Narod vidimo danes kakor živ organizem. Podoben je rastlini, ki rije s svojimi koreninicami po zemlji in se s stebelcem dviga proti nebu in soncu, da v njem vzbrsti in vzcveti ter nosi stoteren sad. Že danes lahko govorimo o nerodovitnih narodih, o narodih, katerih korenine se suše, o narodih, ki životarijo v senci in mraku. Narod prispodabljajo človeku in govorijo o narodnem telesu in narodni duši: kmetu pripisujejo funkcijo pljuč, obrti in industriji vlogo predelave in priprave življenjskih po-
trebščin, umetnost je narodno srce in znanost njegov razum
Narod je živ in postavljen v svet materije in duha. Kaj je materija naroda, kaj je narodu vidno in otipljivo. Ne bo težko uganiti: zemlja, na kateri živi, in ljudje, ki tvorijo narodno družino. Sodobni dogodki kričijo temeljno resnico: Zemlja je za narod velik božji dar! V zemlji koreninijo rodovi, iz nje trgajo vsakdanji kruh, v sožitju z zemljo in naravo si oblikujejo duha in srce, zemlja nosi njihove domove, ohranja sledove njihove zgodovine in nosi sad njihovega truda. Narod brez zemlje mora postati ali cigan ali Jud. Ker nima svoje domovine, tava z nemirom po svetu, nemirno je njegovo žitje in bitje, nemiren in nestalen je njegov duh. Gorje narodu, ki je svojo zemljo zapravil ali izgubil. V vlogi Ahasverovi tava po svetu in njegova usoda je en sam obupen krik: ljudje božji, narodi, ne zapravljajte, ne prodajajte svoje zemlje!
Grunt in zibeli! V številu rojstev se izraža narodna življenjska sila. Veselje nad otrokom je veselje nad življenjem. Čim več je mladine v kakem narodu, tem prijetnejši in brezskrbnejši je življenjski večer starejših. Mladina je v narodni družini element revolucionarnega idealizma, njen pogled je uprt v bodočnost, vsa je pripravljena in odločena za življenjsko borbo in nobeden, še tak uspeh je ne opravi za njeno dobro vero v svet in življenje. Starim narodom brez zadostnega naraščaja pa je na čelu zapisan znak umiranja, gospodarske propasti in končno znamenje smrti.
Grunt in zibel, to je temelj tudi našega naroda! Varujmo ju z ljubeznijo, s katero obdaja mati svojega otroka! Čuvajmo ju z dostojanstvom in s sveto ljubosumnostjo slovenskega človeka!«
čas! ljubljanskim pekom!
Večina pekov peče boljši kruh, kot ga zahteva uredba — seveda so pa
tudi tu izjeme
Uslužbenci mestnega tržnega urada stalno pregledujejo vse obrale z živili, v prvi vrsti pa seveda v teh časih pekarne, ter nadzorujejo higienske razmere, kvaliteto in težo izdelkov V minulem letu je bilo pregledanih 1531 lokalov, ki se pečajo s prodajo živil. V glavnem se Ljubljana lahko pohvali, da so prehranjevalni obrati v našem mestu na višku
Po uveljavljenju odredbe o izdelovanju ljudskega kruha iz mešanice 40% enotne presejane pšenične moke in iz 60% koruzne moke polagajo tržni organi pri pregledu pekarij posebno pažnjo tudi na mešanico moke, iz katere peki mesijo kruh.
Pri teh pregledih je bilo uradno ugotovljeno, da si ogromna večina ljubljanskih pekov prizadeva peči čim boljši kruh iz predpisane mešanice moke. Peki ne pečejo natanko po predpisanem razmerju 40 : 60, temveč pri pomanjkanju moke mesijo kruh z veliko večino v razmerju 50 : 50, da Ljubljančani dobivajo nekoliko boljši kruh, kakršnega zahteva uredba. Pri tem pa moramo pripomniti, da peki boljšega kruha ne prodajajo diažje in se tako prav za prav žrtvujejo za svoje odjemalci, čeprav tvegajo s tem prestopkom tudi zapreteno globo. Strogi tržni organi so odkrili celo preplašenega peka, ki je pekel kruh iz same enotne moke, saj menda tedaj nikjer ni mogel dobiti koruzne moke. Zato pa upamo, da temu grešnemu dobrotniku lačnega človeštva pogleda pravica skozi prste.
Drugi peki si pri pomanjkanju moke pomagajo spet na ta način, da mešajo 60 kg koruze, 25 kg enotne in 15 kg ržene moke ter ta kruh prodajajo po uradno določeni ceni po 5 din kilogram, t. j. po ceni, ki je predpisana za peko kruha iz enotne in koruzne moke.
Seveda so tržni organi pri vseh pekih kruh tudi tehtali. Tudi pri tehtanju kruha si je ogromna večina ljubljanskih pekov zaslužila priznanje uredbodajalca in javnosti, saj je bilo samo pri nekaterih redkih izjemah ugotovljeno, da so prodajali lažji kruh. Pri teh so tržni organi pretehtali vso zalogo kruha ter morali ugotoviti, da je najlažje štruca tehtala 88 dkg, najtežja pa 94 dkg, namesto predpisanega polnega kilograma. Povprečna teža je bila samo 94 dkg. Seveda je tudi proti tem uvedeno zakonito postopanje ter jim groze prav hude kazni. V čast ljubljanskim pekom pa moramo tudi poudariti, da nekateri pečejo in prodajajo celo nekaj dek težji kruh. Kar se pa poslavljajočih se žemlej tiče, moramo tudi povedati, da so tržni organi samo v dveh obratih našli prelahke žemlje.
V	splošnem se torej vsi ljubljanski peki trudijo za čim boljši kruh, da bi ustregli strogim predpisom in svojim odjemalcem, vsi pa tudi izražajo željo, da bi dobivali moko iz presejane pšenice, kar pa odredba o mletju ljudskega kruha ne predpisuje.
»Demobilizacija« našega kmetijstva
Predniki so nekoč z vso vnemo skušali pridobiti čimveč plodne zemlje, danes pa njive puščajo »v celino«
Dežela in me6to, dva različna 6vetova. Takšna sta bila, sta in gotovo tudi bosta, ker drugače tudi biti ne more in ne eme. Vsak po svoje sta zanimiva, vsak po svoje tudi privlačna. Celo posnemala bi se rada, ker čas tako hoče. Druga na drugega 6ta življenjsko navezana, čeprav si tega kat nočeta priznati, pač pa tako prvi zagotavlja drugemu, kadar mu hoče kaj očitati. Na obeh straneh pa so rane, ki na našem narodnem telesu danes bolj kot kdaj prej krvave, pa naj bo tako po krivdi podeželana ali meščana, ali pa — kakor se tako rad vsak izgovarja — ker so razmere taksne ...
Laskavo priznanje, ki postaja neupravičeno
Toliko lepih knjig imamo, ki so v njih naši pisatelji tako čudovito popisali trd boj prednikov z zemljo, da bi je pridobili čim več; prednikov, ki so krčili gozdove in nerodoviten svet, da bi jih spremenili v plodne, bolj radodarne niive. Tujci so tolikoKrat že občudovali našo zemljo in poudarjali, kako priden mora biti človek, ki na njej živi in jo obdeluje. Marsikdo je že dejal, da je podobna enemu 6amefnu vrtu. Ponosen je bil in je še naš kmet na tako laskavo priznanje, toda zdi se, da bo kmalu prišel ča6, ko ta ponos ne bo več tako upravičen, po krivdi človeka, ki na tej isti naši zemlji živi nič manj pa prav gotovo ne tudi po krivdi težkih razmer.
In katera je ti«ta rana, ki jo imamo v mislih? Kratfk odgovor: Naši predniki so skušali pridobiti čimveč rodovitne zemlje in se jim pri tem ni zdelo škoda niti gozdov, danes pa naši ljudje na deželi puščajo prej skrbno zorani svet spet v »celino«. Kakšni so temu vzroki? Ali mar delajo tako iz gole nehvaležnosti d-5 svojih očetov? Ne bi rekli. Ali jim mar »celina« več prinese, kot morda zorana zemlja? Tudi o tem oti prepričani, da nc. Ali so morda celo polenili? Tudi ta očitek bi bil v večini primerov krivičen. Pa kje so potem tisti pravi vzroki, da naša rodovitna in prej skrbno obdelana polja vedno bolj spreminjajo 6pet nazaj v ledino, namesto da bi tudi vnaprej dajala vsai toliko kruha kot slej, kruha, ki bt posebno v sedanjih časih bili zaradi njega lahko bolj brez skrbi.
Mesto je zvabila človeka z njiv
Na kmetih je vedno manj ljudi, ki so zadovoljni s tein, da jih je usoda prikovala zemlji, da jo obdelujejo. Podeželanu se je zahotelo udobnejšega življenja, in vsak, če le more, si gre iskat zaslužka v mesto, pa čeprav v še tako neusmiljeno ui neizprosno tovarno. Samo da gotovo dobi V6ak teden ali mesec denar, da ga lahko obrne po svoje. Poslovil se jc od zemlje, ki mu dosti denarja ne bi mogla dati, čeprav bi lahko dala zadosti velik ko« kruha njemu in drugim Mesto je zvabilo človeka z njiv. Pokvarilo ga je, da se je celo začel sramovaU dela na polju, da mu kdo le ne bi očital, da je kmet, če bi ga videl kje ob ccsti na ozari za plugom . ..
V	tovarni lahko dela le nekaj predpisanih ur, potem pa jc prost in je lahko »gospod«. Počasi se mu zazdi, da tudi njegova obleka ni več primerna, da bi šel z njo na polje, kjer mišli, da bi sc le preveč »umaral«.
Na kmetih dane« tudi
Ljubljana
ni več dovolj domačih delavcev
Kjer ima kmet številno družino, že še opravi brez večjih stroškov delo na polju. Ponavadi, posebno v sedanjih časih, pa že ni več tako. Poljskega delavca je treba plačati, in 6icer bolje kot nekoč. Ti delavci pa tudi res ne morejo več delati za tisti denar kot so včasih, ker so sedanje težke razmere zadele tudi njega. In kmet bi mu gotovo tudi rad več plačal, le če bi sam mogel. V krajih, ki 60 bližje trgov, že še za silo gre, in imajo tudi kmetje tam nekaj več denarja, ker marsikaj lahko na trgu prodajo. Drugod pa je 6tiska dosti večja. Posledica je pač ta, da kmet opravi z lastnimi močmi, kolikor more, izogiba pa se izdatkov, ki bi jih imel s posli, tudi če bi bili ti še pripravljeni delati na polju. Ker pa vsega dela le ne zmore — tega dostikrat tudi zato, ker danes celo že po deželi ni več družin s tako številnimi otroki kot nekoč — zemljo zanemari in jo začne, kolikor je nujno ne potrebuje za lasten kruh — spreminjati v celino,
... in potem trpe še mesta
Posledica vsega tega pa je, da kmet tudi prodati ne more toliko kot je včasih, ker tudi toliko ne pridela Mesta zato tudi postajajo vedno bolj navezana na uvoz živil iz tujih krajev, kjer le ša pridelajo ljudje nekaj več kot samt porabijo. Kar pa je kupljenega drugod, je brez dvoma tudi dražje. Posebno mesta to bridko občutijo.
Seveda vseh sedanjih težkih časov ni kriv samo kmet, tudi če njegovo delo na polju ne bi bilo okrnjeno, saj naša dežela vendar ni tako bogata, da bi lahko dala vsega vsem. Nekaj krivde pa je brez dvoma le tu in tam, in bo prej ali 6lej treba temeljito pcmisliti tudi na to. kako bi ohranili vsaj toliko rodovitne zemlje, kolikor smo je imeli nekoč, (e je že na noben način ne bi bilo mogoče pridobiti več.
Drugod »mobilizacija«, pri nas »demobilizacija« > • >
Ta boleča in krvaveča rana na naši deželi pa boli še bolj v sedanjih izrednih časih, ko stopa s tolikšno nujnostjo na dnevni red tudi vprašanje lastne prehrane. Tudi pri nas bi bilo potrebno izvesti tako imenovano »mobilizacijo kmetijstva«, kakor smo o njej na primer brak. da so jo izvedli po drugih državah, kakor na primer na Grškem. Pri nas bi po dosedanjem ravnanju bolj pravilno lahko govorili o »demobilizaciji kmetijstva«. Iz lastne zemlje je treba izviti čimveč, ker so živila, pripeljana od drugod, dosti dražja ali pa j<h sploh m mogoče drugod dobiti, ko že moramo skoraj povsod računati s kakšno »zaporo«. Da pa se izvede »mobilizacija kmetijstva« pa je treba kmetu tudi iti na roko, ukreniti nekaj, da bo spet dobil veselje do dela na svoj- zemlji in da bo iz nje zaradi svoje lastne koristi in'korist, drugih izvabil s pridnimi rokami čimveč Oblasti bi že morale najti kaj učinkovitega, kai takšnega, dn bi le imelo kaj haska in da se naša, nekoč pridno obdelana zemlja, ne bi spreminjala nazaj v celino. Vsaj spomladi, ko bo rana, ki je zdaj pokrita s snegom, pa *ito nič manj nc bali. postala 6pct vidnejša, naj bi opozorila nase tiste, ki bi znali in hoteli vliti nanjo pravega olia ...
lioledar
Danes, ponedeljek, 3 !ebr.: Blaž, šk. m
Torek, 4. febr.: Andrej
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Ljudska univerza, mala dvorana Filharmonije, Kongresni trg. V sredo, dne 5 t m. bo predaval ob 20 arhivar Mestue občine ljubljanske g. Vladimir Fabijančič o ljudskih krvnikih Vstop prost.
Opozarjamo na jubilejno razstavo slikarja Fr. Klemenčiča v Jakopičevem paviljonu. Razstava je odprta ves dan ob običajnih urah. Obiščite jo!
Predavanje SPD. O fotografiranju s kolori-ranimi filmi bo predaval pod okriljem Osrednjega društva SPD v Ljubljani v torek 4. februarja g. dr. inž. Avčin France. Pokazal bo okrog 200 barvnih diapozitivov, ki so jih dali na razpolago fotoamaterji: dr. inž. Avčin, dr. Brilej, dr. Del Cott. dr. Dular. dr. Hrovat, dr. Koželj, dr. Kunst, dr. Pavlin, dr. Potočnik, Radovan, dr. Savnik, Tavčar in Trpin. Vstopnice so v predprodaji v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-1.
Vstopnice za Verdijev Requiem so vse razprodane razen nekaj dražjih sedežev, ki jih dobe reflektanti v ponedeljek v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu, a zvečer pri blagajni v hotelu Union jih najbrž vec ne bo. Priporočamo pa nabavo besedila in razlage Verdijevega Requienia. ki se dobi po 3 din.
Sestanek županov večjih slovenskih mest je bil davi na magistratu na povabilo ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča kot predsednika slovenske sekcije Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Sestanka so se udeležili tudi mestni župan jeseniški Markež, kranjski Češenj in zastopnik novomeškega župana inž. Absec kot predstavniki mest, ki še nimajo avtonomije. Na sestanku so župani razpravljali o okolnostih. ki upravičujejo peč ja sloDenska mesta, da tudi postanejo avtonomne mestne občine. Izčrpne referate o tem vprašanju sta podala z upravne strani direktor ljubljanskih mestnih uradov Franc Jančigaj, s finančne strani pa je poročal načelnik ljubljanskega finančnega oddelka dr. Grošelj. Seji je prisostvoval tildi zastopnik kr. banske uprave svetnik dr. Šraj. ki je pojasnjeval stališče nadzornih oblasti. V splošnem ni bilo nobenih pomislekov, da tudi druga slovenska mesta dobe položaj avtonomnih mest, ki jim po njih gospodarski in finančni moči ter po geopolitičnih in kulturnih zahtevah popolnoma upravičeno tudi gre. Občani teh mest bodo prizadevanje slovenske sekcije Zveze mest v tej sineri gotovo pozdravili, ko bodo zaslišani njih občinski odbori.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 3. februarja: zaprto.
Torek, 4. februarja:	»Ugrabljene	Sabinket.
Sreda. 5. februarja: »Othello«. Red B.
četrtek, 6. februarja:	sšesto nadstropje«.
Red Četrtek.
Opera. — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 3. februarja: zaprto.
Torek. 4. februarja:	>Vesele	žene	vvmdsoi-
c Ir p Rp/j Torpk
' Sreda, 5 februarja:	>HIapec Jerneje. Red
Sreda.
RADIO
Program radio Ljubljana
Ponedeljek 3. februarja: V Jutranji pozdrav
7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselili zvokov do 7.45 — 12 'l-a krajši čas (plosce) 12.30 Poročila, objave - 13 Napovedi — 13.0i Vesel opoldanski koncert Rad. ork._ 14 I zročila, objave — 17.30 Na planincab luštno je! (Kad. ork.) — 18.10 Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) - 18.30 Ploščo - 18.40 Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik) >■ "nP®* vedi, poročila - 19.25 Nac. ura - 19.40 Plosce
- 19.50 Deset minut zabave - 20 Rezervirano za prenos — 22 Napovedi, poročila
Torek 4. februarja: 7 Jutranji pozdrav —»
7.05 Napovedi, poročila - 7.15 Pisan venček veselih zvokov do 7.45 - 12 Ruske pesmi (plosce)
— 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.0_ Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Poročila, objave - 14.15 Šolska ura: Ustanovitelj skavtizma in njegovo delo. (g. Miroslav Zor) - 17.30 Iz znanih oper (plošče) - 18 Solistični koncert: g. Cenila Šedlbauer, violoncello, pri klavirju g. prof. M. I ipovšek — 18.40 Znanost in nasa hrana (g. prof. Miroslav Adlešič) - 19 Napovedi, poročila - 19.25 Nac ura — 19.40 Plošče — 19.50 Šolska posvetovalnica (a prof E*tin Bojc) — 20 B. Smetana: Walensteinov tabor (plošče) — 20.15 Ivan Cankar: Jakob Rudi, drama v 3 dej.; izvajajo člani Rad. igral družine) — 21.15 Zabavni spored Rad ork. — 22 Napovedi, poročila.
Drugi programi
Ponedeljek. Belgrnd: 22.50 Plesna glasba   Zagreb: 22 Plošče — Praga: 22 koncert češke glasbe — Sofija: 19 Lahka glasba radio orkestra — Beromiinster: 20.23 Fr. Liszt: Skladbe za klavir in godalni orkester — Stockholm: 20.45 Koncert radio orkestra — Italijanske postaje: 21 Klavir, koncert — Sotteus: 20 Pevski koncert.
Uti j a
Bajna ponočna razsvetljava ua litijski postaji.
Neprestano prihajajo pritožbe od strani občinstva, posebno pa še od tujih potnikov, zakaj m javne luči pred postajnim poslopjem v Litiji. Zlasti se pritožbe ponavljajo takrat, kadar občina preureja, dopolnjuje in popravlja električno omrežje za javno razsvetljavo. Vse priznanje zasluži litijska občina, ker je na litijskem mostu zboljšala javno razsvetljavo. Upamo pa tudi, da bo občina J^boU" šala javno razsvetljavo na stezi, ki pelje od litijske cerkve do pokopališča, kar je nujno potrebno in zahteva vseh prizadetih! Ker pa občina ni kompetentna postavljati luči na svetu, Ki je last železnice, je pa v javnem interesu, da se postavi pred postajnim poslopjem v Litiji javna luc, ker je dohod kakor tudi izhod s postaje Litija za vsakogar precej nevarea, zlasti zaradi stopnic, ki so tam! Vsi prizadeli prosimo železniško upravo, da že vendar enkrat nekaj konkretnega ukrene v tej zadevj in ugodi prošnjam prizadetih!
II. prosvetni večer v Litij, je odlično uspe. Udeležba je bila nadvse zadovoljiva. Predavatelj g. ravnatelj Zor nam je v besedi in sliki nanizal dogodke iz 2. svetovne vojne. Ljudje so bil, zelo zadovoljni! II. Prosvetni večer bo cez 14 dm.
Ilirija - državni prvak v hokeju na ledu
Kaže, da ji prvenstva še dolgo ne bo nihče izvil iz rok
Ljubljana, 2. februarja.
Včeraj in danes so bile na drsališču SK Ilirije pod Cekinovnn gradom tekme med vaemi ' tremi prvaki narodnih zvez, ki so se potegovali za ponosni naslov državnega prvaka v hokeju na ledu. V finalno tekmovanje se je izmed srbskih hokejskih klubov plasiral SK Palič iz Subotice, izmed hrvaških Varaždinsko sportsko društvo, Slovence pa je zastopal dosedanji državni prvak v hokeju na ledu, SK Ilirija iz Ljubljane.
Hokejsko moštvo SK Palica je prišlo v Ljubljano že v petek. Varaždinci so pa prišli na tekmovanje šele v soboto pozno popoldne, tik pred začetkom samega tekmovanja Vodstvo tekmovanj je hotelo tekmovalne ure odločiti z žrebom, kar je najbolj pravično in pošteno Vodstvo naše Ilirije pa je bilo uvidevno in je šlo obema tovariškima kluboma na roko ter je sprejelo njun predlog, naj v soboto zvečer igrata VSD in SK Palič, Ilirija pa v nedeljo dopoldne z zmagovalcem te tekme, popoldne pa s premagancem Kakor so že nedeljski časopisi poročali, se je srečanje med VSD in Paliče n končalo z zmago prvega v razmerju 7:0 Tud: kritike o tej tekmi ne bonw ponavljali, ker je objavljena že v nedeljskem časopisju.
Ilirija — VSD (Varaždin) 10:0
(3:0, 2:0, 5:0)
Že po včerajšnji tekmi med Paličem in VSD je bilo pričakovati, da Ilirija z obema nasprotnikoma ne bo imela pretežkega dela in da ji tudi naslov državnega prvaka za letos nikakor ne more uiti Včerajšnja tekma med imenovanima kluboma pa je dala vsekakor slutiti, da bo borba z Varaždinci bolj živa in da bodo nudili večji odpor kakor Palieanci Mnogi Varaždinci so trdovratno trdil, da bodo izgubili sicer tekmo, vendar pa ne več kot z dvema goloma razlike. Iliri-jani pa so imeli o tem svoja mnenje in svoje račune.
Tekma se je pričela ob 10 dopoldne. Led je bil prav dober. Ilirija je nastopila v naslednji postavi: Rihar, Žitnik, Pogačnik, Pavletič, dr. Gogala, Gregorič. Eržen, Morbaeher I. in Aljančič. Varaždinci pa: Renault, Takač, Klobučarič, Vran-čič, Vojtjehovski, Antolič, Cerinski in Jerala.
V	obeh prv'h dveh tretjinah so Varaždinci nudili domačim Se kar dovolj odpora, pa tudi nekajkrat se jim je celo posrečilo priti do iliri-janskega gola. V igro so se zagrizli in niso pustili nasprotnika, da bi delal z njimi, kar bi hotel Da ni bil rezultat igre še večji, imajo precejšnjo zaslugo domači igralci, ki so še vedno »kar zaljub-Ijenk v solo-akcije in kljub temu, d aso že videli prer 'j dobr'h klubov po svetu, kar nočejo igrati Sako, kakor se mora. Res bi si že enkrat želeli videti pri domačem moštvu več skupnosti, več vi-granosti. — Od Varaždincev bi bilo omeniti Voj-tjehovskejn in Antoliča v napadu I-lobučariča v obrambi in vratarja Renaulta, ki ima velike zasluge, da ni bU rezultat še večji. Ubranil je vse, kar se je ubraniti dalo. Po njegovi krivdi ni pa-
del niti en gol. Od domačih pa je bil drugi napad precej boljši od prvega, tudi kar se skupnosti tiče. Varaždincem še precej manjka, da bodo kos našim, čeprav le-ti niso dali bogve kako zadovoljive igre Sodil je prav dobro g. Vodišek. Gledalcev okrog 400.
Ilirija — Palič (Subotica) 13:1
(9:0, 3:0, 1:1)
Popoldne ob 3 sta se srečala Ilirija in Palič. Gledalci so težko pričakovali, kako se bo igra končala, ko so se še vsi spominjali, da je Ilirija Paličance ns povratku iz Romunije v Subotici le s težavo premagala z rezultatom 3:2. V današnji igri pa je bilo videti, da SK Palič za našo Ilirijo
še zdaleč ne predstavlja kakega resnega nasprotnika. Najbolje bi se dala igra označiti, če bi rekli, da je bila to igra mačke z miško. Domačini so imeli igro absolutno v rokah in so delali na ledu, kar so hoteli. Svoje nadmočnosti so se zavedali in jo v prvi tretjini tudi številčno izrazili. Potem pa jim je prišlo v kri >soliranje«. Vsak je igral nekako sam zase. Da je tak način docela zgrešen, povesta tudi rezultata obeh drugih tretjin. Skoraj bi rekli, da je sramota, če je »miška«, v tretji tretjini izsilila proti »mački« neodločen rezultat, seveda pa še tega po avtogolu domačih. Sodila sta piav dobro gg. Žitnik V. in Kos.
Ilirija je naslov državnega prvaka vsekakor zaslužila in še precej let bo treba, da bo dobila v državi nasprotnika, ki ji bi mogel ogražati ta ponosen naslov.
II. šianglov spominski smuk za pokal »Slov. Doma«
Letos si je pokal osvojil V ran jek, lanski zmagovalec Knific pa je ostal
na tretjem mestu
Maribor, 2. februarja.
SSK Maraton v Mariboru se spominja svojega soustanovitelja in požrtvovalnega člana, prerano umrlega urednika ^Slovenskega doma« Zdravka Štangla že nekaj let z lepo športno prireditvijo — Štanglovim spominskim smukom. Za to prireditev je lastništvo »Slovenskega doma« podarilo lep prehodni pokal. Prvi ištanglov spominski smuk« je izvedel SSK Maraton pred dvemi leti. Prireditev se vrši na znani smuški progi Ruška koča—Ruše, na kateri je pokojni Zdravko Štangl kot ed?n najboljših tedanjih slovenskih smučarjev velikokrat tekmoval za barve SSK Maratona ter iz teh borb vselej odnesel zmago.
Letošnji Štanglov smuk bi se moral vršiti že januarja, vendar pa so slabe snežne razmere prireditev preprečile ter je bila preložena na današnjo nedeljo. Skoraj bi jo morali spet preložiti, saj so jo že odpovedali, ker je bilo spet premalo snega. Takorekoč v zadnjem hipu jo je pa novozapadli sneg le omogočil. Številni tekmovalci iz Maribora, Ruš in drugih smučarskih središč so se zbrali pri Ruški koči že snoči. Danes zjutraj ob 9. je bila v cerkvi sv. Areha pri Ruški koci sv. maša za pokojnega Štangla, takoj po maši se je vršilo žrebanje, ob 10 pa je bil štart pri Ruški koči, s katerega so se spustili tekmovalci po strmi smuški progi na cilj v Rušah.
Prvič si je leta 1939 osvojil pokal »Slovenskega doma« Bogomir Urlep iz Ruš, ki je presmučal progo v času 12,39. Prve tekme se je udeležilo 20 tekmovalcev. Lan;ko leto si je osvojil pokal Jože Knific, član SK Železničarja v Mariboru.
Isid tekmovanja: 1. Vranjek (Železničar) 9:35, 2. Prapertnik (Maraton) 9 59, 3. Knific (Žel.) 10.34; Knific si je lani osvojil pokal, letos pa je imel
Msdnan^ni zimsko-Š33rt;.i ftr^n v Ga-Pa.
Sijajen uspeh zimskih olimpijskih iger v Gar-misch •i"ai iLnku'chmu ida	je	dai	priredite-
ljem pobudo, da vsako leto od laoti dalje prirejajo mednarodni zimskošportni teden. Gaimisch-Parten-kirchen je splošni mednarodni špoiini javnosti postal poznan šele z zimskimi olimpijskim .grami v letu 1930, dasi je bil ta kraj ob vznožju Zugspitze ža prej eden najlepših in v snežnem oziru najzanesljivejših krajev v Nemčiji.
Prvi mednarodni športni teden po olimpijskih igrah leta 1937 je bil razmeroma šibak in še zdaleč ni nudil onih krasnih borb najboljših tekmovalcev kot leto dni prej. Temu se pa ni čuditi, saj je bilo v letu 1937 opaziti tudi v vseh ostalih šj>ort-nib panogah neko nazadovanje, oziroma pravilnejše, ni bilo onega sijajnega zagona, ki je v letu
1936	pri olimpijskih igrah igral najvažnejšo vlogo. Isto je bilo tudi opaziti pri prvem mednarodnem športnem tednu leta 1937 v Ga-Pa. Od leta 1937 dalje pa je postajal ta mednarodni športni teden v Ga-Pa vedno ena najsijajnejših zimskošportnih prireditev.
Letošnji mednarodni zimskošportni teden od 13. do 23. februarja v Garmisch-Partenkirchenu je po številu že peti. Za letos je prijavilo svojo udeležbo deset držav, ki se bodo teh tekem tudi zanesljivo udeležile. Najvažnejše so pač prijave najboljših tekmovalcev iz severnih držav, Fincev, Norvežanov in Švedov. Verjetno 3e bodo tekem udeležili tudi japonski tekmovalci. V glavnem bo torej ta zimskošportni teden v Ga Pa nekaka repriza svetovnega smučarskega prvenstva, ki se je začelo včeraj v Gortini d'Ampezzo. Spored^ prireditev v Ga-Pa bo obsegal nemško moško in žensko prvenstvo v alpski kombinaciji z mednarodno udeležbo, dulje tek na 18 km kot samostojna disciplina, klasično kombinacijo, samostojne skoke, tek pat rol, mednarodni hokejski turnir na ledu, za katerega je prijavilo svojo udeležbo šest držav, in nemško žensko in moško prvenstvo v umetnem drsanju.
Kaj bo z udeležijo naših tekmovalcev na tem petem zimskošportnem tednu v Ga-Pa, je še vedno negotovo. Naša Zimskošportna zveza je sicer določila svoje najboljše tekmovalce, ki naj bi zastopali Jugoslavijo v Ga-Pa. Jugoslavijo bodo predstavljali v štafeti štirikrat tO km Smolej, Knific, Ženiva in Petrič, dalje Razinger za klasično kombinacijo,
Slalom AK »Skale«
Jesenice, 2. februarja.
Alpinski klub »Skala« je spet izrabil prosto nedeljo, ki je bila sicer brez večjih smučarskih prireditev, za medklubski slalom na Rožci, ki je bil združen s skalaškim izletom ob priliki 20 letnice »Skale«.
Ob 11 dopoldne je imel prof. Ravnik nagovor na Skalaše, ki se jih je zbralo čez 50 na Rožci pred kočo. V jedrnatih besedah je orisal delo kluba ter bodril tovariše k bodočemu požrtvovalnemu in nesebičnemu delu.
Popoldne so nastopili tekmovalci »Skale« ter udeleženci tekme iz Ljubljane in Člani jeseniškega »Bratstva« na 400 m dolgi progi. Višinska razlika 170 m. Okoli 40 vratič. Nastopilo je 16 seniorjev in juniorjev ter 4 ženske.
Izid iekmovanja: 1. Prafok Ciril 1:41, 2. Kobler t:49. 3. Mrak 1:55, 4. Miceli 1:57.
Ženske: 1. Hcini Erika 2:22, 2. štolcer Pavlina 3:12.5.
HS*
Umrla nam je v starosti 9t let naša dobra, skrbna mati, stara mati
Marija Bergant roj. Miiller
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 4. februarja ob 9 dopoldne.
V Stari Loki, dne 2. februarja 1941.
Ivan, Tomaž, sinova. — N o ž k a por. Keržič, Marija por. Kalan. —
Vnuki in vnukinje.
Lukane, Žvan in eventuelno Bertoncelj za alpsko kombinacijo. V konkurenci samostojnih skokov pa pridejo v poštev Klančnik, Pribošek, Novšak in eventuelno Florjančič. — Naše zastopstvo naj bi spremljala člana uprave Jug. zimskošportne zveze gg. Gnidovec in Ravnik ter g. Goreč, ki bi tudi uradno zastopal našo Zvezo. Po programu naj bi se naši tekmovalci na povratka ustavili še v Beljaku, kjer bo 23. februarja večja zimskošportna prireditev.
Seveda pa udeležba naših tekmovalcev še ni zagotovljena. Denarja za naše tekmovalce ni. Prepričani smo, da bi bil denar takoj na razpolago, če slučajno naši najboljši tekmovalci ne bi bili Slovenci, ampak bi državo zaftopali kaki tekmovalci iz Belgrada. To smo morali povedati . , t	-	... To
moramo povedati spet danes. Vsi slovenski športni činitelji čutijo to kot veliko krivico, vsi upajo, da bodo vsaj sedaj merodaini činitelji dali na razpolago potrebna sredstva, da bodo naši tekmovalci lahko odšli na V. zimskošportni leden v Ga-Pa.
smolo in je zasedel šele tretje mesto; 4. Zunter (Maraton) 10.58, 5. Sojč (Maraton) 12,17, 6. Dolinšek (Maraton) 12.26, 7. Brlek (Žel.) 12.48.
Po tekmah so bili razglašeni rezultati in je bil izročen prvaku pokal. — Tekme so bile izvedene brezhibno Snežne razmere so bile vzorne, le škoda, da tako krasne priložnosti smučarji niso mogli izrabiti v večjem številu.
Nabiralna dneva za zimsko pomoč
Nabiralna dneva za zimsko pomoč bo imela Ljubljana kar dva, da ljubljansko prebivalstvo lahko dokaže, kako se zaveda pomena tedna za zimsko pomoč ter s primerno visoko vsoto vsej državi pokaže, kako se v glavnem mestu Slovenije tudi najširši sloji zavedajo svoje dolžnosti napram revnim. Sodelavke in sodelavci bodo v ponedeljek in v torek, 3. in 4. februarja, obšli prav vso ljubljansko občino m obiskali vsa stanovanja, zato pa prosimo prebivalstvo, naj ta dva dneva ne zapira svojih stanovanj pred požrtvovalnimi nabiralkami in nabiralci. Kjer bi našli stanovanje zaprto, bodo namreč morali zabeležiti ime stranke, da jo odbor za zimsko pomoč na drug način naprosi za prispevek. Prosimo torej, naj dobrosrčni ljudje puste za zimsko pomoč ljubljanskim revežem namenjeni znesek doma hišni pomočnici ali komur koli v hiši, da ga bo izročil nabiralcem ter za podarjeni znesek dobil posebne listke za potrdilo. Sicer pa računamo, da v Ljubljani sploh ni takih ljudi, ki se ne bi zavedali svoje dolžnosti napram revežem in ki ne bi s priznanjem in hvaležnostjo upoštevali velikih žrtev nabiralcev in nabiralk, saj bodo nabiralke in nabiralci žrtvovali polna dva dneva svojega dragocenega časa za zbiranje prispevkov, tvegali svoje zdravje s hojo po mrazu in se trudili s hojo po stopnicah v naj višja nadstropja. Potrdila so majhni listki z ljubljanskim grbom in napisom »Zimska pomoč« ter z označbo 1 din, 2 din. 5 din in 10 din. Na vsakem listku sega čez potrdilo in kupon okrogel žig Akcijskega odbora za zimsko pomoč v Ljubljani. Listki brez tega žiga so neveljavni. Listki po 1 din so oranžni, po 2 din beli, po 5 din zeleni in po 10 din modri. Pričakujemo, da bodo pridobitni^ sloji, predvsem pa taki pridobitniki, ki doslej še niso utegnili poslati svojega prispevka za zimsko pomoč, jemali cele bloke, saj velja modri ali zeleni blok samo 250 din, beli blok pa samo 100 din.
Začetek svetovnega smučarskega prvenstva v Cortini d Ampezzo
Včeraj so se v Cortini d’Ampezzo začele smučarske tekme za svetovno prvenstvo. Pred pričetkom tekem so se v stadionu razvrstila vsa zastopstva držav, ki pri tem prvenstvu nastopajo.
V	slikoviti dolini se je zbralo več tisoč gledalcev, ki so prisostvovali svečanemu začetku iger. Spea-ker je v začetku svojega govora pozdravil športne zveze, ki sodelujejo na tekmah in sporočil pozdrav Mussolinija. Nato so začela korakati moštva po olimpijskem ceremonialu, razvrščena po italijanskem abecednem redu. Prvo je korakalo bolgarsko moštvo, nato finsko, nemško, japonsko, jugoslovansko, norveško, slovaško, špansko, švedsko, švicarsko in italijansko. Ko so se moštva razvrstila sredi stadiona, so zastavonoše dvignili svoje zastave, godba pa je odigrala narodno himno. Potem je povzel besedo svetnik Mangagnelo, ki je med rdugim rekel: Danes so se tukaj zbrali najboljši smučarji 11 narodov, kar govori za po-
memben razvoj športa v življenju narodov. Poudariti je treba tudi podporo, ki so jo tej stvari nudile narodne zveze. Prvič v zgodovini našega časa se je odigraval ta velil.' dogodek med vojno in ob^ udeležbi vojaških moštev. To dejstvo ne dela časti samo Italiji kot narodu, ki nudi gostoljubje, temveč tudi vsem državam udeleženkam, ki so se odzvale vabilu ter si v svesti svoje moči mimo in z zaupanjem gledajo v svojo bodočnost. Nato je govornik izjavil, da se tekme začenjajo.
V	imenu svetovne smučarske zveze se je zahvalil švedski podpresednik Hamilton za gostoljuben sprejem. Z defilejem vseh udeležencev se je ta kratka svečanost končala.
Na . letošnjih smučarskih tekmah sodeluje tudi Madžarska. Španija se tekem ne bo udeležila in tudi nima svojega tekmovalnega moštva, pač pa bo po svojih predstavnikih prisostvovala samo kol opazovalec.
Hrvaška liga
Zagreb, 2. februarja. Danes se je na zasneženih igriščih nadaljevalo prvenstveno tekmovanje v Hrvaški ligi, ki je prineslo naslednje presenetljive izide:
Concordia — Haik 7:1 (2:1) Gradjanski (Zagreb) — Slavija (Varaždin) 11:2 Split (Split) — Železničar (Zagreb) 2:1 Hajduk (Split) — Bačka (Subotica) 9:0
Sašk (Saraj.) — Slavija (Osijek) 2:1
Zborovanje voditeljev našega nogometa
Zagreb, 2, febr. b. Včeraj so zborovali voditelji našega nogometa. Dopoldne je bila seja, popoldne pa občni zbor Vrhovne nogometne zveze, ki so mu
Erisostvovali predstavniki iz Belgrada, Zagreba in jubljane. Razpravljali so o pravilniku in pravilih. Potem so se razgovarjali o mednarodnih tekmah v tej sezoni. Določeni datumi še niso dogovorjeni. Približno so se domenili za te-le tekme:' 10. avgusta v Vratislavi (Breslau) ob priliki 700 letnice tega mesta; 3. marca z Madžarsko v Belgradu; 4. maja Jugoslovani v Bukarešti; 6. septembra v Belgradu romunska povračilna tekma: v aprilu v Švici, če ne bo tekme s Španijo; v juniju pridejo v Jugoslavijo Nemci na povračilno tekmo. — V novo upravo je izvoljen za predsednika dr. AndrejeviČ iz Belgrada, za podpredsednika dt. Kraljevič iz Zagreba, za tajnika Hadži iz Belgrada, za blagajnika Lazarevič iz Belgrada in Čuvaj iz Zagreba, za zveznega kape-
tana Popovič Iz Belgrada. Izvoljen je bil tudi uprav-ni odbor, v katerega 60 dodeljeni slovenski, hrvaški in srbski delegati.
Torpediran e pri V su
Split, 2. febr. j. Današnja belgrajska »Politika« prinaša iz Splita naslednje poročilo:
O pomorskem spopadu, ki se je v petek okrog poldneva odigral na morju med otoki Visom, Korčulo, Sušcem in Lastovom, se izvedo naslednje podrobnosti:
Iz severnega Jadrana je na odprtem morju plul proti jugu italijanski vlačilec, ki je vlekel veliko tovorno barko, napolnjeno z raznim materialom. Na morju pred otoki Visom, Korčulo, Sušcem in Lastovom je italijanski ladji prestregla neka podmornica neznane narodnosti, ki je začela streljati na sovražnika. Z vlačilca in barke so prav tako streljali. Toda precizno izstreljena granata s podmornice je zadela vlačilec v strojni oddelek. Tedaj je nastala eksplozija in ogenj in vlačilec se je v hipu potopil. Pri tem je utonilo 19 članov posadke, 4 pa se je posrečilo priti na barbo, ki je nosila napis >GM 239c. Po katastrofi vlačilca se je podmornica izgubila v neznano smer.
Barka, na kateri 6o ostali vsi člani posadke nepoškodovani, je begala po morju, kakor so jo pač nosili valovi. Od štirih članov posadke s potopljenega vlačilca sta dva na barki podlegla ranam. Od ostalih dveh je bil eden težje, eden pa lažje ranjen. Ponoči so valovi gnali barko proti malemu zalivu Milna na otoku Braču. Barka je neprestano oddajala znake za pomoč. Zjutraj ob osmih se je jugoslovanski parnik »Drava«, ki vozi na redni potniški progi Split—Hvar—Vela luka, vračal iz Vele luke Pr°ti Hvaru in opazil v zalivu Milna neznano ladjo. Z ladje je bila spuščena v zrak najprej zelena, nato bela in končno rdeča raketa. Parnik »Drava« se je odzval pozivu na pomoč in zaplul k barki, na kateri je bilo okrog 30 mornarjev s svojim kapetanom. Kapetan ladje »Drava«, Ivo Cerezin, je takoj stopil v zvezo s poveljnikom barke. Naš parnik je nato privezal italijansko barko in jo dopoldne privlekel v hvarsko pristanišče.
Potrti od globoke žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša dobra sestra, tetka in svakinja
Anica Svetina
trgovska sotrudnica
Pogreb predrage in nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 3. februarja ob 15 iz hiše žalosti, Rožna dolina, cesla V/20 na viško pokopališče.
Maša zadušnica bo v farni cerkvi na Viču v torek, dne 4. februarja ob 6 zjutraj.
Ljubljana — Koroška Bela — Bled — Spodnje Gor je.
Rodbina SVETINA — LUNDER — SOKLIČ — Žl MEli in ostalo sorodstvo.
mm
' v; ’ 'v.
Odkar se v teku zadnjih 39 tet vrši v Ameriki kegljaški kongres, je v tej dobi naredilo samo devet kegljačev perfektno igro 300 s tem. da je vsak po vrsti 12 krat podrl vseh 10 kegliev,
_ Ko so pred leti pripeljali v Mehiko prvi avtomobil Packard izdelka, je isti povzročil toliko zanimanja, da ga niso nič uporabljali za vožnjo, ampak se še povsem nov nahaja v nekem muzeju.
Prevoz skozi Panamski prekop. Da prevozijo parniki Panamski prekop, rabijo v ta namen povprečno 8 ur Navedeni prekop je dolg 50 milj in širok 300 čevljev. Leta
1937	se je skozi istega prevozilo • okrog 29 milijonov ton različnega blaga-
Za Jugoslovansko uskaro« » Ljuhlianl Jot* kramarit lidaj«tel|. in* Jot«- Sodja - Urednik Mirko Javornik - Kokopiso* ue rrufamo ~ »Slovenski dom« Izhaja vsak dulavuik ob 12 ~
V	ponedeljkih |* imranjlk ~ Me*r#na naročnina ie 14 din (a Inotemsivo 2B din - Sain« ponedeljskl »Slovenski dom« »elja ines^no H dinarjev polletno 25 dinarje* celoletno 50 dinarjev. Uradniittoi Kopitarjeva ulica &11J ~ Uprava« Kopitarjeva ulita ft, Ljubljana ~ Tejeloo 4001 do 1005 ~ Fodiutnlee; Maribor, Celje, Ptuj, Jesenke, Kranj, Noto uiesio, Trbovlje.