in List 14 lecaj XLVllI I in I t Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. • « v Ljubljani 2. aprila 1890 C Obseg O pljenji na mestu O škropilnicah za škropitev trt proti strupeni rosi. Katere ameriške trte sadimo Razne reči. Vprašanj m odgo Zemljepisni in odop obra Naši dop Novica Go^podari^ke stvari. * poudarja tudi Pire v svoji knjigi, in to sem tudi jaz omenjal v svoji knjigi. Čudno se nam pa zdi, da gosp. cepljenji na mestu. ne pove, da hruške potem s svojo rastjo dobite v Gospod Žirovnik se glasil v št. 12 ^No proti cepljenju v roki ter navaja, da je tako cepljenje običajno v kmetijski šoli v Grmu in v d tijske družbe v Ljubljani. Pravi, da se je tudi on tako učil km a da so ga izkušnje preučile. Gospod ik naj bode preverjen > da po večini velikih drevesnic cepijo ob prvem cepljenji v roki, toraj ta način ne more biti napačen. Ko bi gosp. Ž. bilo kedaj pocepiti nekaj tisoč drevja na mestu, io to tik tal, ne pisal bi nikdar več proti cepitvi v drugem letu jablani in jih celo prekose. To pa je gosp. tedaj izkusil, ako je drugače pravilno ravnal. Kar gosp. Ž. trdi, da sneg rad polomi slabo po- gnavše cepiče, imamo pa tu v Grmu ravno nasprotne k izkušnje. Sneg nam polomi dolge mladike, kratkih pa nikdar ne, celo ne od slabo pognavših hrušek. Sicer je pa škoda od snega pri enem ali drugem cepljenji skoraj popolnoma neznatna. Kar pa gosp. Ž. o ogrcih v drevesnici piše, to je roki Hrbet in kolena ga do dobrega prepričala, da so pa skoraj čudno. Zakaj drevesa, v roki cepljena. neki ogrci rajši hodili na nego nauki slovečih sadjarj kakor Lukasa, Babo-ta i. dr vendar dobri ter da jih njegove majhne izkušnje ne morejo ovreči. na druga? Saj tudi v « roki cepljena drevesca postanejo po dve, tri in po več let stara, torej močnejša in se laže branijo ogrcu nego Žirovnikova v drugem letu cepljena. Slabiča seveda ogrc hitreje uniči, a takih umen sadjar ne bode sadil, naj si Sicer si pa gospod Žirovnik sam nasprotuje. Pravi cepi ob tem ali drugem času, ker divjaki morajo biti za da je dosegel uškah 70— ob 807 0> pri cepitvi v roki pri jablanah 95^ in to s kupljenimi divjaki, med ka oboj način enako pripravljeni*.) Ne bi se bil oglasil proti članku gosp Ž. ako bi terimi je bilo mnogo slabih. On piše: „Dokler sem imel iz njega ne mogel kedo posnemati, da 1. jaz ne poučujem divjak v roki, obetal je še nekaj. In če se mi je tudi dobro v učiteljskim tečaji in 2. da v drevesnici kmetijske zoel tretje kakovisti, cepil Fem ga in vsadil pognati družbe v Ljubljani in v drevesnici kmetijske šole v Grmu Di hotel, posušil se je do tal''. Ako je gosp Žirovnik ^e goje pravilno drevja 8 takimi divjaki dosegel gori menjeni peh bil je uspeh seveda ne le bil dober, ampak izvrsten. Veliko boljš speh, ako bi bil rabil dobre divjak zlasti pikirane hruševce. Da je jemati za cepljenje div- ogre torej laže imiči. Za eepljanje v roki rabimo vedno močnejše divjake, nasprotno pa za okulovanje ali za cepljenje drugo leto slabejše, katere Ur. jake tretje vrste, tega se gosp ni učil v učiteljskem Mi smo bili sami namenjeni protičlanek spisati, ker je tečaji 1884 Slapu niti ni bral tega v nobeni nemški g. ž. obravnaval rec, o kateri moramo dostikrat razne trditve zav- ni slovenski knjigi epravilnira stare izkušene reči ne morejo ovreči. nanjem se toraj račati. Sicer naj v drevesnici vsak po svojem išče sreče, a kmetijska družba bode ostala pri cepljenji v roki, ker s tem si prihrani Da se v roki ceplj hruške prvo leto ne izpo našajo dobro J to uče v vsakem učiteljskem tečaj to časa, prostora in denarja. Če bi se družba ravnala po Ž. načelih, prodajal bi vrtnar celo zimo dolg čas, spomladi, bi pa ne vzmogel dela. 106 Škropilnicah za škropitev trt proti strupeni ^ daieka, ker kolikor daij tekoči rosi. štajerskega emo dobili dve pismi o najcenejših škropilnicah za trte. Eno pismo se naslanja na uže zvr-šene poskušnje, ki so se prav povol no obnesle. Ker se držimo načela, da imajo objavljene izkušnje praktičnih kmetovalcev za vsak kmetijski list veliko vrednost in prši razdeljujejo in na zadnje se že kako na list sedajo bolj se kap-megla počasi lahko Lani se mi je tako izvrst kupil najmanj tri nočem, raje rabim Allweilerj obneslo, da 3ve škropil leCoa 1 pa svojega preprostega uma sad stane niti vinarja. Pridelal sem vina dvakrat toliko ki ne ker vsako keršno si koli bodi škropljenje trt bolj nego n č, zato objavljamo zanimivi pismi, prepuščajoč šim vinarjem sodbo o popisanih izkušnjah obeh pismih je govorica o enakih brizgalnicah, in spisatelj drugega pisma je bil celo tako prijazen, da nam je poslal na cgled tako pripravo. Ukor bi ga sicer, in dvaKrat toliko ^ vinograd posajen večidel s „Habševi pena rosa napadla pri tako hudo, kakor zadnja tri leta, ob trgatvi listje popolnoma zeleno. ko- rednega. Dasi imam 3o", katero je stru- nas že prvokrat 1878 1., samo ne Gosi od Fr posestnik pri Sv 5 nam piše Glede na vprašanja v ^Novicah", Ki se dčej trto se je najbrže strupena ker je najprej ta trs napadala pri nas tudi drugega lotila. vendar je še bilo lani S to toliko hvaljeno rosa v uaše kraje zanesla zadnj tri leta se je naj cenejših in dobrih škropilnic za trte, naznanjam Vam naslednjo svojo izkušnjo. Poslužil sem se navadne, pri-proste otročje igrače ali sikalice. Vsak menda ve dobro, Gospod Sv » učitelj v Jarenimi Pošiljam Vam na ogled in preizkušnj nam piše škropil proti trupeni rosi. Ker si da si otroci radi delajo IZ bezgovega lesa sikalice s katerimi morejo vodo do 8 metrov daleč sikati. Iz bez govega uebelca izločijo stržen vsak vinščak sam, malo denarja, uteg jako ) najcenejšo lahko naredi ali mu jo pa izgotovi kak mizar za biti 'J ustreženo. Posestniki šim vinogradnikom ž njo na prednjem konci pa imeli po prostranih goric lahko in še bijejo čep z manjšo luknjico od bezgove. Po sredi se Ako eč takih škropiln premiče pa z eprodušnim betom na konci. Ta igrača raza (špranja) na bak im brizga ta nedcstatek, da tekočine ne razpršuje. Ker pa pravo škropil tva pretesna (zdaj ploščici bila za odo lep mo tekočino prševati v premajh kap škropi), lahko se z nožem ali z dletom primeruo razširi. Us pribil sem na sprednjem koncu namesto lesenega kolesce med lesom in ko brani da tekoči da J čepa z luknjo Kositerno pločico ter jo z dletom počez merne brente presekal, da je preseka (špranja) kakega pol metra ši- obešene roka.. Da ne more tekočina pod pločico v stran sikati podložil sem jo z usnjatim kolobarčkom. Premična palica se na koncu ovije s platnom, sukancem, predivom ali s kako drugo neprodorno tvarino, da ne more tekočina nazaj uhajati. Luknja se lahko s svedrom izvrta kolikor treba po strani ne sika. Za škropilno zmes bi morale biti pri ki Jih škropilci imeli tako za vrat roka, vendar ne čez ker je potem zelo težko najlaže iz njih zajemali. Po potrebi in množini trsnega listja se lahko bet manj ali bolj ven potegne, da manj ali več tekočine zajame. Kolikor nag-leje se bet v cev porine, toliko bolj na drobno se tekočina razprši. Da bi se pritlično li«tje tudi od spodaj škropilo, treba je le samo razo (špranjo) na bakreni ploščici z dletom vsekati na pošev; taka sikalica škropi pritiskati. Manjšim posestnikom J nimajo mord 'a Čez (Ive orali vinogradu, zadostuje popolnoma ta pastirska pralica. Takim posestnikom pač res ni vredno do 20 gld. na eno stran ceno škropik Pri nas v Slov. goricah bodo kmetj to zelo rabili Tako jim ne bo treba pod in še draže brizgal kupovati, akovavno bi tudi več združilo, ker sčasoma se jih utegne vendar ta uima pirati nemških tovaren in izdelovalcev. Ako bo po Vašem prepričanji s to malo pripravo bornemu vinščaku slovenskemu kaj pomagano, blagovolite jo vsprejeti v cen- prenehati. Ta domač stroj tudi izvrstno rabi, ako hoče roj pobegniti. pokvari se tudi težko. Najhitreje še se obrabi koncu palice, kar se pa hitro jeno n Novico spodarstvu , ki je naš pravi, odlični učitelj o go sukanec ali predivo na z drugim nadomesti, ne da lahko mesto h kleparju nositi orodj moral v in morda najboljši čas za škropljenje zamudil. Zamudno pa tudi ni škropiti, kakor bi se komu zdelo. Jaz sem lani Katere ameriške trte sadimo? Tako je vprašal predzadnji številki «Novic neKi učitelj z Goriške o«»» seveda z ozirom na trtno us. Na to vprašanje prav odgovoriti jedno oralo v treh urah v svojem vinogradu celo nemogoče je sedaj še težavno > še tekočino sam donašal sode. precej močno poškropil in si Najlaže se škropi iz kake po- Ameriške trte delimo poglavitno v štiri razrede, in Sprednji konec sikalice se pomoli v tekočino, pa to po rodovitnosti ter kakovosti grozdj pa po njih lica se izvleče blizu do konca stanovitnosti zoper trtno uš. Zdaj se pomeri na } in sikalica je polna, lahko vrste, katere prvi razred denemo trto in palica se potisne kolikor nekamo čudno dišeče ali prav dobro, to je močno rode pa moči naglo, da se tekočina bolj razprši. To delo se lahko kaj hitro ponavlja. Veliko boljše je, ako se škropi bolj bolj ki jih pa trtna uš uničuje ravno tako kakor rečeno, smrdeče grozdje, naše domače vrste (vitis vinifera), le nekoliko pozneje. Čudnem duhu 107 ali smradu grozdnemu pravimo tehaičoo fokd u ta za napravo le enega hektolitra vina. Vrste tega raz razred spada tudi tako zvana izabela ali katanja, la- reda moremo torej uporabiti za napravo vina le na ta bruska > laški » uva fragola u ? katere je po nekaterih način, da jih s cepiči naših domačih vrst šele cepimo po slovenskih vinorodnih krajih, kakor na Goriškem okolo žlahtnimo, tako da imajo trte potem podzemljski del Gradiške in Prevačine, na Štajerskem okoli Maribora, ameriški, evropski pa nadzemeljzki, deblo in vse drugo. Riparia sourage (divja ripa- še Da Dolenjskem v Mokricah itd. že vse polno. Ta vrsta Take ameriške trte bi bile res ameriška, v Evropo za španske kraljice Izabele rija), jorkmadejra, solonis, rupestris, cintiana m iz Katanje (od tod njeno ime) prinesena, ali trtni uši drugih več. Ali tudi te vrste se ne izponašajo po vseh ravno tako podvržena, kakor kaka domača vrsta, samo zemljah in legah enako dobro. Po nekaterih jih trtna uš da uši nekai let dlje kljubuje. Zato, ker je ta trta res uniči. po drugih jih sicer ne u liči, toda v 12, največ ameriška jako rodovita in ker posebno dobro strupeni 15 letih napade cepljene trte neka bledica (chlorisis). rosi kljubuje, sade jo po nekaterih krajih posebno kmetje in ob trte je. Da je istinito tako, dokazujejo razne prav strastno f dasi daje prav neprijetno dišeče vino, jako obširne poskušnje na Francoskem, o katerih imamo češ, da je trtna uš ne bode uničil«. V drugi razred štejemo lahko dobro rode, pa tudi trtni uši kljubujejo, grozdje, oziroma vino, ima foks-duh zvano jorkmadejro, katera je po vsem labruski kaj močno podobna, le da ima veliko manjše grozde, drobnejše jagode, manjše liste in tanjši les. Ali je ta vrsta popolnoma stanovitna zoper trtno dve jako obširni poročili. Eno je od ministerijalnega vrste, katere tudi sekcijskega svetovalca našega poljedelskega ministerstva gospoda Depretisa, drugo od tajni&a hrvatsko-slovenske kmetijske družbe v Zagrebu, od gospoda Fr. Kuralta. Prv od ta razred smemo umestiti tako poročilo je skozi in skozi veliko bolj pesimistično , Sicer nam je znan slučaj s Štajerskega, druzega kjer ie čisto nov, z riparijo zasajen grad (bi uš ali ne ) ni še do dobrega dognano; po nekaterih Bizelja) v prilično malo letih trtna uš popolnoma uniči la. Francozi trdijo, da ni vsaka riparija krajih (posebno po Franciji) jo namreč jako hvalijo, po to je proti trtni uši enako stanovitna enako dobra, a najboljšo drugih jej pa odrekajo vso vrednost. V Klosterneuburgu na primer uničila jo je trtna uš ihto tako Kakor navadno labrusko. Vendar mora pa ta vrsta vsaj po gotovih krajih in v gotovi zemlji vkljub trtni uši dobro uspevati kajti sicer bi jej ne bila cena tako visoka, skoraj naj smatrajo tako zvano „Ripa gloi de Montpellier ii o kateri nam tudi ba Babo piše, da je ona dozdaj na > vrhunci \seh riparij in tudi druzih trt, katere za podloge našim evropskim priporočajo. « Ker so ameriške trte, cepljene s cepiči naših trt, viša med vsemi priporočanimi ameriškimi vrstami. De- sploh tako nezanesljive, posebno glede trajnosti in bo-želna kmetijska šola v Grmu ima te trte že cel, precej lezni bledice (chlorosis, izmislili so Amerikanci sami še velik vinograd v Smolinji vasi zasajen zaradi pridelovanj nekaj ) kar zdaj Fra in Italijani močno posnemajo vina če tudi dišečega, tikoma zavoda ima pa še drug Plode namreč ob trtnem cvetji umetno ameriške trte z 8 to vrsto zasajen vinograd, zaradi pridelova Djeno pomnožitev. lesa za domačimi in domače z ameriškimi. Tako predobljeno in iz tistih trt (bastardov), katere naj- seme vsejejo tretji razred uvrstimo lahko vrste, katere, dasi ameriške, nimajo nič foksa, ki torej za napravo vina ravno tako dobre kakor naše domače vrste ter se vrhu tega še trtne uši nič ne strašijo, na primer Otello (črna vrsta), Elvira ta razred spadaj boljše grozdje rode, režejo potem cepiče za požlahtnitev čisto ameriških trt. Misel, katera jih pri tem vodi, je ta le: Ako utegne bledici to biti vzrok, da se sok čisto ameriških trt s sokom čisto evropskih (oziroma azijskih) vrsta), Jaquez ne spaja, potem se more sok čisto ameriških trt s (črna vrsta), Herbrmont (črna sta) vrste torej sokom bastardov že veliko bolje spajati, in njih trajnost ajbolj priporočali. Toda tudi pri njih je neka neprilika biti mora toliko veča.*) Misel je gotovo zdrava dobra in sicer ne itajh Jaquez Herbemont in Elvira so vrste, katere, bodo Slovenskem večemu jako pozne v Vipavi, v Istri in na Primorskem dozorevale, nikdar pa ne na Dolenjskem ali pa na Štajerskem. Otello smo lani videli v državnem vinogradu kostanjeviškem uže konec avgusta močno zrelo. Toda baron Babo nam piše v pismu z dne ako tudi ne učenjaški dokazana. ^^Vse je treba izkusiti, kar se ne da z vedo dokazati", piše baron Babo, kateri še to m o vseh teh vrstah tako le n Sicer tudi te kljubujejo. z tt jorkmadej vred filokseri popolnoma ne dostavlja: Prav priporočilo vredne barstardne vrste za požlahtnjenje čisto sočnih ameriških (riparij) bi bile: Etta (bela). Triumph (bela), Algavara (rdeča), Rogers hybrid (črna), Morion (črna), Black Pearl (črna), Black July (črna), Goethe (bela), Pocklington (bela, Noah (črna). Wilder (črna), Jona (rdeča), Gospod učitelj z Goriškega se bode po vsem tem poslednji, to je četrti razred, spadajo take ameriške trte, katere trtni uši sicer popolnoma (?) kljubujejo pa skoraj čisto nič ne rodijo. Njih grozdje je namreč tako majhno, jagode tako drobne in brezsočne, da potre-bujemu 50 do 60 hektolitrov grozdja — ako ne še več kar smo mu dozdaj odgovorili, nauiiuznil ter rekel:'„i Tega stavka ne sme nihče za strogo fiziološko istiniteg smatrati. Sami vemo predobro, da je asimilacija soka od vsega organizma trte odvisna, pa zaradi krajšega pišemo tako. Pis io§ zdaj sem pa tam, kjer sem bil, nič gotovega nisem o ameriških trtah vedel in nič gotovega tudi zdaj ne vem In res je tako. Toda tako se ne godi le gospodu Vprašanje 74, Imam tt . dovolj prostora bi lahko v svoji kovačnici vod moči gori škemu učitelju, marveč tako godi se nam vsem, za stvar se brigajočim. Vsi skupaj dandanes še nič gotove- • « ga ne vemo, katera ameriška trta ali morebiti tudi ne-ameriška bode trtni uši popolnoma kljubovala. Vsi se moramo še danes držatj izreka svetega Pavla, kateri je „Vse skusite, najboljše pa stope za pehanje kosti po grešal, in da tudi si nejasna, ker še Vendar mi je vsa reč niifdar nisem videl kaj takega in tudi ne vem si ogledal. Kako naj reč izvedem? v na Štajerskem.) (M Odgo Reč ni tako lahka in tudi ne ceno. Ako Korinčanom tako pisal: obdržite." Tako je.l.in nič drugače, sam da bi kmalu drugače, bilo. Bog R. Dolenc. zdrobite pa daj kosti i ) hočete delati kostno moko za gnoj iz neizparjenih kosti najprvo v stopah in potem jih zmeljite v. moko na mlinskih kamenih. Razen tega so pa še po- seb stroji. Oglejte si na pr. tovarno za kostno moko v Ljublj ali pa se obrnite do katere tovarne, ki iz- Razne reči. deljuje take stroj kostne moke tukaj Da « razložili Vam J ne vse, kar se dostaje , ker reč morda kaže * Zabe prežeiieš iz ribnjakov, ako deneš vanje ščuke, katere tudi po blatnatih ribujakih dobro uspevajo. nobenega drugega bralca ne zanima Vprašanje 75. V tukajšnji podobči je mnogo go Ščuke žabe in njih ikre z veliko slastjo jedo in jih tako ^ spodarjev sklenilo, da .hočejo letos v njive svoje koruzo zatirajo. saaiti. Do zdaj je obiloma niso še sadili, in sicer zaradi * Kopriva je kaj dobra krmska rastlina. Kopriva tega ne, ker prvič ni navada, a drugič sicer uspeva tudi na slabi zemlji, vendar je napačno kaj vsadi, uničijo mu jo razni ptiči ( je posamezen le, krokarji), ) njivo štruce misliti, da raste na taki zemlji na vsak način. Zemlja potem otroci, ki gredo na dotično osamljeno mora biti vsaj rahla in čila. Koder je nakopičeuih moogo ^li stoiže krast. Ako pa vkljub vsem tem nezgodam kaj ostalin od starih stavb, smeti itd., ki se ne odstranijo ostane, pa je pridelek — toda ne vsako leto — nezrel. Da je nezrel, menim, da je krivo seme, iz južnih krajev prav brž, kaže prav dobro koprive sejati. zdrav Plesnivega sena živina ne je rada, in je tudi ne- Pripeljano, toraj neprimerno tukajšnjemu bolj mrzlemu narediš prav dobro užitno, ako Podnebju. Vsled tega prosim, naj uredništvo nasvetuje, Tak ► eLO pa je zrežeš kak bili pomešani rezanico > polij z vodo, v katero so kje se udobilo seme in katere vrste koruze glede f) irobi > in potem v primernih posodah pr. zabojih) dobro skupaj stlačiš 30 urah se seno kvalitete in kvantitete za tukajšnji mrzli okraj bile naj bolj priležne? (F. v Z.) zgreje, postane prav dobro užitno in zdravju neškodljivo. Odgovor: Izkušnje so pokazal da izmed zgod njih koruznih vrst povsem najboljša sekelska Biharu so naredili poskušnjo, da so 14 aprila sejali to turščico Vprašanja in odgovori. in 80 potem na isti • * nji še enkrat isto leto pridelali popolnoma zrelo zrnje, vrsta „činkvantino" Vprašanje 72, Imam kravo, katera mi je štiri teleta niti zrnja ni več naredila. Sekelska turščic pa v drugič je pa tudi skotila, sedaj pa se na noben način ne moro oplemeniti, za tretjino rodovitnejša od činkvantina in pinjoleta Vsak drugi mesec pride biku. pa dni vselej potem turščice pod izlije iz sebe neko smrdečo materijo in za nekaj časa grajščaku Arpadu , Te imenom ;,sekelska turščica" doboste pri ae zopet pomišlja. Krava je dobro rejena in koti izvrstna Szent-Kirällyji v Scombatfalvi pri teleta za pleme. Kaj naj počnem, ali ji na žili puščati Szekely-Udvarhely na Ogrskem 100 za ali jo prodati? (Št. K. v M. na P. Štaj.) Odgovor: Vzroki najbrže so bolna spolovila, in zato Vam prav toplo priporočamo vprašati živinozdravnika. Izvrženje je nasledek nalezljive bolezni v maternici, zato vse ono, kar krava izvrže, skrbno odstranite, in kravo izpirajte z vodo, v kateri je na 100 delov raztopljen 50 50 kr za gld 25 za gld. in 47 4 za 15 gld. gld ) (Dalje prihodnjič.) Podučne del karbolne kisline. Puščanj ne bode pomagalo J živinozdravnik bode pa kravo skoraj gotovo ozdravil Zemljepisni in narodopisni obrazi Vprašanje73. Kedaj je čas lucerno sejati ? (F. S. v L.) Odgovor vadno deteljo lucerno je tako ravnati kakor z na-ob setvi je gledati na to, da lucerna Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 159. Ballaratu. dobi še dosti zimske vlage, vendar je pa občutljiva proti mrazu, nato je pa ne smemo prezgodaj sejati. Mladi Po polunoči so slišali stanovniki okoli hotela ne- lucerni škodujeta suša in pa mraz, in na to se je pri koga na ulici glasno na pomoč iclicati. Nobeden se ni setvi ozirati. dosta zmenil za to, kajti v tukajšnih mestih se vrlo 109 IDI « pogosto prigaja, da zlatokopi po cele noči zapravljajo, jem pri meni obstal. Vlekel je silni za padal veter ali se po ulicah boksajo*) Tudi je bila črna noč in je je drobni dež tako silno gnal v oči, da sem moral po «trašno lilo. Zjutraj zgodaj so našli • I umorjenega diggerja pod krivalo globoko pa oči potegniti. Policaj obstane, pri- Viidigne mi pokrivalo in pazno zre v obraz. Pred kot ne «t^ro streho, pod katero sem hotel jaz prenočiti. Mrtvec je zato tako verno me gledal, ne bi li osledil na meni je bil oboden po prsih, vrat mu je bil zadrgnjen s kakih ran ) v kajti, gotovo je sodil, da nalašč zakrivam tenko vrvico, ki se je uže globoko v meso zarezala > in obraz svoj pred niim Pred kot ne je sledil udeležnike v skrčenej pesti je držal šop ženskih las, svetle kostanje^ umora, ki sem ga preje v misel vzel. Še le potem ko je ve barve, kakoršne imajo irske ženske. S tega je bilo izvedel z mojih odgovorov, da nisem Anglež, nehal je jasDO, da so se umora irske ženske udeležile. Kakor se ogledavati me, in rad je videl, da sva šla vkup naprej. je dalo soditi po krvavem sledu, umorili so diggerj na Spotoma sem mu pravil mimo drugega tudi to ulici in potem vlekli pod staro streho krivcih nisem da ^ličesar izvedel, ker sem kmalu na to odpotoval Bal ne vem, kamo bi se obrnil. Policaj mi je svetoval, naj grem naravnost proti severu na Portland, dobrih 100 an- larata. Preiskavah so mnogo, več oseb so zaprli, ljudstvo gleških milj daleč, tam so nemški naselniki, kateri mi ipa je irskim dekletom vsa okna pobilo. bodo dali dela čez zimo. Na daljše potovanje v tem času Za svojega bivanja v Ballaratu sem si ogledal tudi pa naj nikari ne mislim, Kajti vode se bodo napele, iu okolico. Zlato polje ballaratsko se širi po dolu, ki ima sem in tje skoro ne bode moči naprej priti. Povedal mi več i ^iril gleških milj v objemu. Pred letom 1851 se je je tudi, v kate/em smeru naj hodim, da ne zaidem. prales todi sedaj stoji gledno mesto Od početka mi bode zanesljiv vodnik telegrafska žica, ki je takrat, ko je tu srečni rudar Mr. Hargreaves maja 1851.1. napeta od Ballarata na Port-Ferri, potem bodem prišel prvo zlato na avstralijskej zemlj našel razvilo se je v ovčarnam, kjer mi bodo squatterji *) kaj več povedali teh krajih nepričakovano živahno življenje. Ballarat je Sklenil sem, da se bodem ravnal po njegovem nasvetu. nastal tako rekoč kakor bi gori pogledal. Vse je vrelo Ko sva se imela raziti, potegnil ie iz žepa steklenico v ta kraj na novo odkrito zlatonosno zemljo. Sedaj je ruma in mi dal piti, da se pokrepim. Na to mi je segel ostal od nekdanje slave samo še slab odsvit, da so v roAO in voščil srečen pot. Hvaležno sem mu stisnil bogati gotovo še pieden sem jaz zakladi v drobu skriti. Nekaj tednov desnico za prijateljski svet. sem došel našli so velik kos zlata » sem ga sam videl v muzeju melbournskem Tehtal Na Portland ni držal noben pravi pot, vsak teden namreč odhaja parnik z Melbourna v Portland in pre- 184 fnt. in nekaj čez.**) Prodali so ga za 10.800 lib. št. peljava potnike za nizko prevoznino 2%, lib. štrl., toraj Sedaj so te in drug boljš kopani v rokah se navadno vsak ogne težavnega pota po suhem. Lezel drugih bogatih špekulantov, kateri sem čez hribe in doline. V ovčarnah, ki so po nekoliko angleških družb in delajo z dobrimi stroji in z mnogimi delavci. Na povšrju müj oddaljene druga od druge, dobival sem potrebnega zemlje je zlato uže davno pobrano, dobiva se samo še kruha, čaja in sladorja za več dni, kajti zgodilo se je v jaških po 200 do 300 črevljev globokih. Kedor nima večkrat, da dolgo nisem prišel k nobenej ovčarni. pripomočkov, ničesar ne opravi Zato so cele trume diggerjev ta mesta opustile in drugam sreče iskat Kakor v kopaninah tako se tudi v mestu opažajo Nekega dne ves utrujen prilezem pozno na noč do gojzda. Dež je lil. Gledam in iščem votlega drevesa, sledovi nekdanjega blagostanja. Največ domov je lesenih, zidanih malo, kakor to sploh opažamo po mestih avstra-lijskih, katera so nastala ondi, kjer je zlato. Taka mesta navadno ne stoje dolgo Kedar poide zlato ko j se da bi se vanj stisnil in nekaj ur prespal. Ali nisem mogel iztakniti primernega mesta. Nato odložim okoli života oviti plašč in ranec, v katerem je bila dosta pičla zaloga, in grem brez skrbi naprej po lesu, da na- stanovniki s svojimi stani izselijo, in postavijo novo mesto tam, kj 80 nove zlate žile osledili berem suhih vej za ogenj. Nabravši naročaj suhljadi vračal sem se nazaj. Kmalu sem sprevidel, da sem zašel. Ko sem prišel v to mesto, stalo je mnogo hiš v Vedel sem sicer, da od poprejnega mesta ne morem vodi, kajti skozi mesto teče reka ) ki ob deževj zelo biti Bog ve kako oddaljen, toraj kremem le na desno napne Zato po mnogih ulicah stoje brvi, da morejo stanovniki po suhem hoditi sem in tje 160. Na potu v Portland. Srečanje z domačini. Brzo sem zapustil Ballarat. Na potu me doide jezdni policaj z mesta. Nisem ga opazil preje, preden ni s kon- na levo, in previdno tipljem po tleh, ali nisem mogel dobiti plašča. Ker me je prazno iskanje naposled ujezilo, napravim ogenj kar tam, kjer sem baš obstal. Kmalu je plamen visoko švigal in silno prasketanje se je razlegalo v tihej noči. Potem poberem gorečo vejo in grem zopet plašča in ranča iskat. Hodil sem vse na okoli, pretaknil vso okolico 1 ali plašč kakor da je zginil. Opustil sem toraj daljno iskanje za nocoj in se vrnil k ognju Ali kako sem se zgrozil, ko sem okoli ognja za *) Boksati je angleška navada, t. j. boriti se na pest gledal tolpo črnih domačinov, katerih popreje ni bilo Razen tega so dobili še dva velika kosa. Eden je imel ^33 funtov eden pa 145 funtov in malo čez. ♦) squaster- lastnik črede sploh. videti Dikjer. Obleke Diso imeli. Spoznal sem z vsega vse, kar sem imel Še na nujne prošnje so mi vrnili obnašanja, da jim jako ugaja visoko plapolajoči ogenj, plašč in ranee. kajti skakali so z groznim kričanjem okoli njega in zamahovali z rokami okoli sebe čudno zvijaje telo pri skusil, ali Odpravljal sem se naprej. Popreje pa sem še po tem skakanju. Ko so me zagledali, strnili so se brzo v bi mogel kaj izvedeti od en klopčič, rožljali s kopjem spustim njih, kodi naj se 1 da prav pridem. Pravil sem jim, da m je bilo. da bumerangi. Jasno mi prišel v Portland. Razumeli so me, in s tega sem so se ustrašili in se boje. Kmalu so me rad spo- znal obstopile ženske in deca, in prosile s povzdignjenimi rokami in krikom miloščinje. Kazal sem jim, da sem ? da so uže več potov občevali z Angleži, kajti na prazen, m da sam rad vzel. Odletelo so od mene z moja vprašanja so mnogi po angleški odgovarjali. Tudi so mi povedali, da so njihovo pleme „Miniera" naziva^ nezadovoljnostjo m škrtale z velikimi belimi zobmi so Kmalu se je pomnožila tolpa z novimi došleci, se brez dvojbe z lova vračali, kajti prinesli so podgano vrečarico , pravi oblizek avstralijskim domačinom. Cela in ima sedaj vsega vkup do 200 du-. Nekateri so sa nedavno od njih oddaljili, ali čez kaj dni se jim hočejo zopet pridružiti. Tudi so mi svetovali, naj potujem ž: ker pojodjo nekaj časa tudi oni proti Portlandu. tolpa jih je radostno pozdravila. Sedaj še čelo pravo vei»elje. njimi, Potem mi hočejo pokazati razsežno pl na katerej! se je pri- gotovo ne bodem zašel. Možaki so se postavili okoli ognja in prikladali lesu. Poslušal sem jih in šel ž njimi več ur po pustnem /ene so bile še dosta mlade, ali izredno debele. velike veje, ženske |pa so pripravile lovino in vrgle v Na hrbtu so nosile malo deco, večja pa je veselo pole nr er Ogenj J da se opeče: drobu niso proč Delale so s stopicala. Vse so bile pri svojih možeh, kateri so jib takim kričanjem, da ves čas ni bilo slišati prasketanja pri težavnej hoji čez grm In strm podpirali. Vsak mož ognja. Kedar je bila žival dosta opečena, potegnila jo je imel po dve. tri žene. Starci in starke so se vlekli neka ženska iz ognja in pedala načelniku. To jo je počasi za tolpo. Če so s potoma kačo ali gašarico ugle pograbil za zad bed pretrgal na dva kosa, in zasa- dali, koj so jo pomahali in slastno požrli. divši velike zobe v notraoje dele, goltal je z veliko po žrešnostjo. Ostanek je podal drugim, in tako šlo po -Slednjič smo dospeli iz lesa, in pred nami se je? razgrnila nepregledna planjava, brez gričev, brez drevja. vrsti v kolu od enega do drugega. Jedli pa so tiho, ker Kakor daleč je oko neslo, vse je bilo pod vodo. Tu sem j J vsak željno pričakoval, kedaj pride vrsta nanj. Ko popustil družbo in se zpustil naravnost proti Portlandu > 80 se najedli, vstopili so se vsi v kolo in začeli po enej kakor so mi pokazali. nogi divje poskakovati. Kedar jih je skakanje utrudilo, počepali so po tleh in pospali. Vse do sedaj sem gledal izza bližnjega drevesa to hrupno zabavo. Pazil sem, da jih ne zmotim in pozor- (Dalje prihodnjič.) nosti njihove nase ne obrnem, ker sem dobro vedel, da ne vidijo radi domačini avstralijski, ako jih kdo moti. Sedaj pa, KO je cela tolpa ležala in smrčala, porabil veliki noči 1890. sem ugodno priliko in odšel v stran poiskat primernega Velika noč, praznik vstajenja Kristovega je enako- mesta za prenočišče. Izbudivši se drugega dne začnem vesel praznik oživljenja, vstajenja v duševnem življenji,, na veliko veselje zagledam svoj kakor v naravi. Zato se tudi opravičuje nekoliko premi-^ m gledati okoli sebe, plašč prav Uizu sebe. Živo mi je v spomin stopil strah, šljevanje ravno sedaj o naši politični in gospodarski se- ki sem ga užil prešlega večera, in da se gnil novim danjosti in o nadah za prihodnost. neprijetnostim, gledal sem, da se pred kot pred na tihem in neopažen poberem od neljubih sosedov svojih. Ali ko sem se prigotovil za odhod, dojdeta mi nasproti zopet dva domačina. Z znamenji sta mi nekaj dopovedavala. Ako gledamo v ožje naše slovenske pokrajine, kaž^ Sprevidel sem, da je namera moja sedaj podrta. Kaj se nam nekoliko boljšanji. Tu vidimo nekoliko sledu Taaffe-jevega vladanja, nekoliko narodne pravičnosti, t katera se je izrazila najživahnejše povodom desetletnice sem hotel. Da ne deželnega predsedovanj poda barona Winklerj z nasprotovanjem svojim divjaka Štajerska, PrimorsKa in izrekoma Koroška, pa nam kaže ujezil, šel sem ž njima k ostalim. ki so uže stali vsi večinoma trdo malovspešno borbo Slovencev za svoj ob- oroženi. Eni so vzdigali kopje po 10 črevljev dolgo, ki ima ostro železno bodečino; eni so sukali kratke grčaste gorjače, na debelejšem koncu z ostrimi žeblji in kostmi nasajene; večina pa je bila orožena z bumerangi. Ko so me zagledali, koj so zgrmeli name s silnim kričanjem dežele smejo podperati v razmerji k pičlim njihovim do-in mi začeli plašč z ramen vleči. Da bi jih upokojil, hodkom, ne pa z onega staličča, da je takim zaostalim A stanek. V gospodarskem oziru gibamo se Slovenci sicer primeroma živahno, toda z vrha doli le poredkoma kapajo spodbujalne podpore. Pridevek ubogih dežel na jugu države rešuje se večinoma le v tem smislu, da se naše dajal sem jim čaja in sladorja, med tem pa se jih več deželam treba izdatnejše pomoči v ta namen, da se tudi uvrste med bogateje. vrže name, in kot bi gori pogledal potegnili so z meae Ako 86 ozremo na vso našo državo, opazujemo v tudi preko vseh po domače Hlapčonovih poslopij št. 26. Cislajtaniji ravno sedaj prvi pomenljiv vspeh Taaffeje- Temu je pogorelo prav vse: hiša, hlev, pod, kozolec, vega pomirljivega prizadevanja: Češko-nemška po- svinjak, pet prašičev (4 mali in ena svinja), žito, krma ravnava je toliko kot zgotovljena in s tem storjen je do zadnje bilke. Rešili so le govejo živino, in one stvari, Prvi ima škode do prvi pomenljiv korak k miru med narodi avstrijskimi, katere so se v pritličji nahajale. Pa tudi na Ogerskem nastala je pred malo dnevi pre- 400, drugi do 900 gld. Zavarovana sta pogorelca vsak boljšim le za 300 gld. Mladenič, France Hudnik, Martinovčev iz Hruševo, se je posebno vrlo obnašal, rešil je eno kravo memba, o kateri se nadejamo, da pripelje vspehom, kakor jih je imelo vladanje načelnika nekdanje ;,Tigrove" stranke, Koloman Tisza. Sedanji predsednik ogerskega ministerstva m eno grof tele iz hleva, ko je bil uže ves krov se nad hlevom sesedel. Veter zanesel bil je ogenj tudi tja v S za p ari, je mož, ki uživa v obilni meri zaupanje cesar- hrib, opraviti bilo je dosta, da so pogasili in gozd rešili jevo in zato je nada , da bode zanaprej tudi na M. R. Ogerskem prevladaval duh cesarjev. Ako pogledamo še dalje po Evropi, vidimo mar «ikje manj povoljna znamenja, za nas Avstrijce izreko Iz Ig ubrane Gospod deželni predsednik flia, kažejo se razmere na Balkanskem polotoku nepri-jazDejše. Boljšajo se pač razmere na Francoskem, kar razmer z Rusko. baron Winkler vrnil se je minulo nedeljo zjutraj z Du nam more posredovati tudi boljših naja nazaj v Ljubljano potem, sprejet pri cesarju v avdijenci ko j bil v četrtek pred Odstop Bismarkov pouzročil je neko negotovost in ne zaupljivost glede ohranenja Evropskega miru, vsled tega kamniški železnici poroča se nam, da zgradba njena dobro napreduje, savski most pri Črnučah bode že nekoliko cena padla državnim dolžnim pismom: kmalu dograjen, ker so bile koze že dodelane pred par vendar pa je pačno mnenje, da bil kdorkoli nena- tedni. Edino zarad stavišča kolodvora še tiomestljiv, ako mu je prav ime Bismark, on ima veli- med nekaterimi meščani kamoišlsi rešena pravda mestnim za kanske zasluge za združenje Nemške, ali, kar je za stopom tamošnjem. Po vsih načrtih bil le kolodvor od združeno Nemško povoljoo, to more biti za Avstrijo ravno ^a južno stran mesta, še le pri zadnjem komisij pogubno in zato Avstrija ne more pretočiti tudi solzice za Bismarkom, najmanj pa mi Slovenci, ako se malo oziramo na osodo, katero je narekaval z unično , v sedanji brezozirnostjo Bismark slovanskemu življu Nemčiji. nelnem ogledavanji zahtevala je ena stranka kolodvor na severni strani mesta, med meščani nastala je potem velika razburjenost, katero je tudi pri mestno-odborniških svojo žrtvo in večina mestnega od- volitvah htevala bora storila je vse mogoče korake zoper to nepričako- na povekšano nevarnost zahtevo, izrekoma om za prebivalce mesta. Sedaj razpisan je za 10. dan aprila Naši dopisi. Iz Zg. Tahinja. Kakor je osvedočil prvi sejmski nov komisijonalni ogled, upamo, razprtija poravnala. pri katerem se bode, kakor Shod slovenskih poslancev v Ljubljani Včeraj ^dan v naši občini, utegnejo sejmi, katere je visoka popolud imeli 80 v Ljubljani bivajoči slovenski po deželna vlada dovolila, biti vrlo dobri. slanci razgovor zaradi nameravanega shoda vsih slovenskih Res je, da je bil čas za kupčijo precej ugoden, poslancev in so na podlagi soglasne izjave slovenskih namreč semenj je bil v dan 20. lebruvarja tega leta, državnih poslancev sklenili, omenjeni shod prirediti vendar nismo pričakovali tako povoljnega vspeha. Pri- poletji tega leta. v ^aalo se je goveje živine okoli 600 glav. Smelo trdim, 30. marca. (Požar.) Danes o poludveh hudo uro z bliskom in ob Savi gori s točo, včeraj pa Danes popoludne pričelo je iz neznanega uzroka goreti pri j© pihala celi dan mrzla sapa med deževjem. Joštu na Švici št. 25. Zgorelo mu je: hlev, pod in ve- zjutraj pa je kazal gorkomer v zavetji mestnih hiš ljub ^ani kozolec ter en voz in vse drugo, kar se je pod temi Ijanskih pičlo P gorkote. podstrešji nahajalo. trenutku razširil bil se je ogenj Novičar m IZ domačih in tujih dežel ^^^ v Dunaja. Državnozborske počitnice 80 86 izreku cesarskega namestništva, volilne shode in druga zborovanja mladočehov dovolilo, šestero takih volilnih pričele minuli petek, pri gosposki zbornici dan kasneje shodov in zborovanj, /f v katerih so prvo besedo imeli trajajo do vštetega dne 15 prila Na 16. dan aprila napovedana je za zbornico poslancev seja z razpravo državnega proračuna. Med tem so za dan 16. aprila sklicani zaupni možje češke in nemško-češke stranke v ministersko predsed-ništvo v ta namen, da jim vlada predloži načrte zakonov glede razdelitve tamošnje deželno-kulturnega društva in poslanci dr. Jul. Gregr, Špindler, Trejbal, dr. Edvard t Gregr, dr, Engel in Horak, in pa dr. Kučera. Dr Ed. Gregr-jev shod bil je toliüo živahen, da ga je vladni komisar razpustil, vsi shodi pa 80 imeli pripoznau pa druzih v kompetenco deželnega zbora spadajočih predmetov v smislu storjenih dogo namen, pobijati veljavnost staročeškega kluba brez ozira na vse dejanja in dogodbe zadnjih mesecev. Po pravici toži glasilo staročeškega kluba „Politik" o takem brato-morskem spodkopavanji, veljavnosti najodličnejših ini najbolj zasluženih mož češkega naroda, ker s tem se samo zadnji seji državnega zbora zavrgla se je še z večino 21 glasov izvolitev levičarskega poslanca, židovskega bogataša A u s p i t z-a, zavolj tega, ker je pri vo-litvi denar njegov najbolj vplival na izid volitve. slepi 1Q namenoma na kriva pota spravlja narod sam Mnogo levičarjev se je odtegnilo glasovanju ) na mesto njih pa je pobijala veljavnost volitve nemško in se onemogoča boljša njegova prihodnost. Na napade dr. Vašaty-jeve v državnem zboru odgovorilo mu je sedaj tudi tiskarsko društvo ^Politike", kateremu je-bil ta mož nekaj časa celo predsednik s tem, da mu je odpovedalo njegov delež tergaizklj učilo iz društva narodna stranka in ako ravno se je tudi velik del polj Gališka. Ruski pomočni odbor nakazal je skega kluba odteg glaso je bila vendir volitev stradajcčim Rusinom v Galiciji 6330 gld. v gotovini in izrečena za neveljavno z večino 21 glasov. Cesar imenoval je grofa Taaffe-ja Leopoldovega reda. za pa 8C00 metercentov žita. Take dogodbe pripomogle sa kanclerja gotovo najizdatnejše v to, da se je Galiciji za tamošnjo bedo z novega dovolilo nemudoma še 700.000 gld. državna Včerajšnja uradna „ iener Ztg.*' objavlja Najvišji podpore. cesarski ukaz, po katerem se vpelje ^vojaška zaslužna s ve tin ja", katero imajo nositi one osebe, katerim se vo pohvalno priznanje za odlično službo-— ali izraz cesarjeve zadovoljnosti za Ogerska. Dva nova zvezka Košutovih spisov^ naznani cesarjevo vanje v vojski — posebne zasluge v miru. Ob enem razglašajo se dotična pravila. Dalje razglaša uradni list: m Cesarski patent, s katerem se skliče deželni zbor pripravlja sedaj poslanec Helfy, ti spisi razpravljajo dogodbe z leta 1860 1867 in pa odlične osebe z leta 1848. med drugimi: Szecheny, VesseleLy in Andrassy-a. dotičnem pismu podpiše se Košut: „L. K. bivši ogerski državljan, sedaj pa le še iz domovine izgnan Oger." Nemška. Bismark je odšel, pa, dal je skrbeti Moravski za dan prila t v ta namen, da se pre liči tamošnji zemljišno-obvezni dolg v novo deželni dolg za to, da so se mu pred očmi cesarjevimi skazovale^ najsijajnejši časti, hoteli so mu izpreči konje, da ga dalje zakon, s katerem se premeni dodatek k državno-zborskemu volilnemu redu za nefideikomisarično veliko bili vozili ljudje, priredile so se mu baklade, pripravlja se mu častna adresa, in za to sostavljen odbor se po posestvo št. in 5. za kraljevino Češko, dalje zakon glede naprave druzega tira Krakovo-Premyselske in svetuje, ali bi se mu ne zgradila tudi lastna hiša v Be rolinu. Premysel-Lvovske proge priv. gališke Karol Ludvikove železnice. V mestnem odboru dunajskim se, kakor tamošnji listi pišejo, že močno glasi protisemitska (proti-židovska) stranka, izrekoma dr. Lueger in Haufler, ka- Do sedaj še ni bilo čitati, da bil cesar izrazil javno nevolio svojo o demonstracijah, ki so v prvi vrsti zoper njegovo osebo. Shod za zboljšanje stanja delavcev v Berolinu. tera sta s klicom „nesreča Avstrije", zelo ojstro govoi o škofu Ronay-u > grofu Bombelles-u in o dvornem svetovalcu Weile n-u. Judom prijazni listi ali tiho molče o vsih takih napadih ali pa J ako so še manj skušeni, hudo mlatijo po takih mestnih odbornikih J v bistvo takih osobnih vprašanj pa se ne spuščajo. Prav tako imajo konservativni listi (Vaterland) v razgovoru povode za odstop predsednika državno-želez- končal je svoje delovanje za sedaj ter zadevajo sklepi njegovi: 1. vredjenje dela v rudnikih; . vredjenje nedeljskega dela; 3. vredjenje dela otrok; 4. vredjenje dela mlaaih ljudi; niške družbe fem. barona Scudier-a, njegovo preteklost. ter razkrivajo 5. vredjenje dela pri ženstvu; 6. izvršitev dogovorjenih naredb Cesar sprejel je konečno člene konference pri dočehi potem - Dne 30. meseca marca, priredili so mlako je ministerstvo notranjih zadev proti večerji. Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.