POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM
Lelo II.	Štev. 44
Celoletna naročnina	. 175 Lir
Polletna	„	. 90 „
Posamezna številka	•	4 „
Za Jugoslavijo . . .	2 Din
Gorico, soboto Z. novembra 1946
Ob vseh Svetih
Izvolitev Ustavodajne skupščine Slovenije
ima pomen dokončnega nacionalnega osvobojenja večine slovenskega naroda Obenem slavi delovno ljudstvo veliko zmago nad izkoriščevalci in tlačitelji
Vsako leto prvega novembra se spominjamo naših mrtvih.
Na njihove grovove zasajajo preživeli krizanteme, prižigajo luči. To čast izkazujemo vsem mrtvim, tudi tistim, ki jih v življenju niso posebno častili, kot se to često dogaja velikim glasnikom novih časov.
He prav posebne časti so vredni in deležni nepozabni junaki iz narodno osvobodilne borbe, partizani, ki jih letos še več kot lansko leto častimo na domačih pokopališčih. Mnogo posmrtnih ostankov teh so domači spravili v rodno grudo. Iz vseh delov naše zemlje in prenekateri še leži neznano kje in ga morda ne bo mogoče izslediti. Preveč je naša zemlja trpela in vsa je posejana z grobovi teh mladih sinov, ki so s svojo krvjo osvobajali ped za pedjo naše zemlje izpod imperialističnega škornja Italije.
Že takrat ko so odhajali na bojišče so jih spremljala srca vseh, ki so se odločili za borbo, ki so šli na pot oborožene vstaje za izgon okupatorja, za svobodo. Ta ljubezen vsega naroda jih je spremljala tudi potem ko so izvrševali svojo častno nalogo osvo-bojanja domovine in jo končno častno izvršili. Nekateri so morali pasti. In ko se danes njihove kosti prenašajo na domača pokopališča, spet vidimo kako se zgrinja ves narod okrog njih, kako prireja pogrebne svečanost/ kakoršnih še ni videlo naše ljudstvo. To je izraz ljubezni, izraz hvaležnosti in časti našim osvoboditeljem. Njihova slava bo vedno živela.
Na žalost se na nekaterih mestih pozabljajo žrtve naroda ki jih je dal zato, da bi živel svoboden na lastnih tleh. Najbolj iz razit primer nam daje pariška konferenca. Kljub žrtvam, kljub tolikšnemu trpljenju našega ljudstva, se gazijo in preglasujejo najosnovnejše pravice malega naroda, ki je za svojo osvoboditev vse žrtvoval. Mimo solza nedoraslih sirot, ki so izgubile svoje stariše, mimo pogorelih domov, mimo grobov, ki jih srečas povsod po Primorski, mimo gorja, ki ga je prestalo vse naše ljudstvo, gre pohlep imperialistov, ne ganejo se njihova zakrknjena srca. »Kjer so naše žrtve, tam so naše meje!« Tako je zapisalo naše ljudstvo in tja bodo tudi naše meje postavljene.
V teh dneh se bodo v Ameriki sestali štirje Veliki, ki bodo dokončno odločili o sklepih Enaindvajsetih. Prepričani smo, da bodo Štirje našli sporazumno rešitev, rešitev ki ne bo diktat glasovalnega stroja, ampak soglasen sporazum, na temelju spoštovanja svobode in pravice, za katere smo prelili potoke krvi.
Naša domovina, ki je FLRJ, ne bo pozabila svojih sinov. Ona ne bo izdajala tistih ki so za to dobo izdajala tistih, ki so za to dosleden izvrševalec oporoke bor cev, ki jih že vse leto in prej, spravljamo z vsemi častmi na domača pokopališča.
Poleg umrlih se letos, ko proslavljamo že drugi praznik vseh mrtvih po končani vojni, še prav posebno spominjamo naših dragih padlih partizanov in na njihovih grobovih bodo tudi letos zagorele lučke in s cvetjem jih bomo zasuli v neskončni hva težnosti, ki smo jim jo dolžni. Na njihovih grobovih obljubljamo, da bomo čuvali njih oporoko, ki je izraz želja in volje vseh Slo-
Preteklo nedeljo je slovensko ljudstvo znova izpričalo svojo visoko politično zrelost. Narod j c izbral za svoje predstavnike v Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije kandidate Osvobodilne fronte. Zmaga OF je udarec mednarodnim imperialističnim klikam. S svojo veliko udeležbo pri volitvah je slovensko ljudstvo pokazalo, da se zaveda važnosti naših pridobitev in gospodarskih uspehov pod vodstvom maršala Tita proti programu nasprotnikov, ki nam nudijo le izkoriščanje in nac > nalno suženjstvo.
Slovensko ljudstvo je glasovalo v razmerju od najmanj 85°i> (daljna dežela) do preko 99"'o
(Ljubljana - mesto).
* » *
Slovenci imamo dolgo zgodovino trpljenja za seboj. 29. okt. 1918. je bilo konec stari habsburški Avstroogrski, ki je držala tudi nas pod svojim žezlom. Tedaj je za hip slovenski narod zadiha! svobodneje, a le za malo časa, kajti velikosrbska hegemonija se je povezala s slovensko reakcijo, ki je bila izrazito proti-Ijudska, mi na Primorskem pa smo prišli iz dežja pod kap — to
je izpod Habsburžanov pod jarem italijanskega imperializma. -Korošci pa so prišli ppd nemški imperializem.
Takrat slovensko ljudstvo ni imelo še preizkušene vodilne sile kot je Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu in svojo zgledno enotnost je ljudstvo skovalo šele z ustanovitvijo Osvobodilne fronte.
S preporodom smo dobili naše Narodne osvobodilne odbore, nastale v toku borbe in ki so se sedaj v Jugoslaviji razvili v
Ljudske odbore.
* * *
Za Slovenijo bo prišla na vrsto Srbija, ki si bo tudi izvolila svojo Ustavodajno skupščino, nato Hrvaška in Črna gora, a v Ljudski republiki Makedoniji ter v Ljudski republiki Bosni in Hercegovini so se že vršile volitve v Ustavodajno skupščino, tako da bodo v najkrajšem času \Tse federacije imele svoje Ustavodajne skupščine, ki se bodo po sprejemu ustav pretvorile v redne Ljudske skupščine.
Svobodno .zvoljtna Ustavo dajna skupščina Ljudske republike Slovenije je simbol suverenega slovenskega naroda
Marša! Tito primorshemu ljudstvu
Ta teden prinašamo v celoti naslednji govor maršala Tita, ki ga je imel ob priliki obiska v Postojni pred ogromno množico primorskega ljudstva:
Tovariši in tovarišice!
Prišel sem vas semkaj pozdravit. Vem, kaj vas zanima, in o tem vam vam bom povedal nekaj besed.
Povedal vam bom. kaj smo doslej napravili za vas. Dobro veste, kako težko nam je bilo, ko smo videli, da niso upoštevali pravic naših narodov, pravic tega naroda na tej zemlji, v tistem forumu, ki naj bi prinesel trajen mir, ki naj bi popravil krivice, prizadete v preteklosti. Vi veste da te pravice niso bile priznane prav od onih, ki šobili v tej voj-
ni naši zavezniki, od onih, ki so govorili med vojno o pravicah narodov ter so celo izdali neko Atlantsko listino, od katere ni ostalo nič drugega kakor gole fraze. Vi veste, tovariši in tova rišice, da so na pariški konferen ci ne glede na vse razloge govorili samo: Ne damo! — in ničesar več.
Zakaj je bilo tako? S čim smo se jim mogli zameriti v tej kratki dobi po končani vojni? To je zaradi tega, ker so hotele nekatere velesile izvleči iz te vojne koristi zase, seveda na škodo malih narodov. Oni pravijo, da branijo interese italijanskega naroda. To ni iskreno, to ni res. Oni upoštevajo samo svoje interese in imajo samo en cilj: da bi se vsedli tukaj pred naša vrata.
Napravili smo vse, kar smo mogli, borili smo se, kolikor je bilo najbolj mogoče z dovoljenimi sredstvi. Nismo še izgubili upanja, da se bo kljub temu še kaj popravilo, ker odlično zahtevamo, v imenu vseh naših narodov, naj se krivica, ki so jo nam prizadeli, popravi. Toda jaz vam obljubljam, da bomo, čeprav ne bomo dosegli tega, do česar imamo pravico, danes, dob’1 to jutri. (Dolgotrajno odobravanje). To svojo pravico bomo .lobd:, . če bomo složni, če bomo v/.trai ni. Če ne bomo nikdar pozabili krivice, ki so nam jo danes' nepravih, in če bomo vsi osta'-, pri tem, da morajo biti vsi naši bratje z nami v naši skupni domovini — Jugoslaviji (Močno vzklikanje: »Trst je naš! Trst je naš!).
Jaz in moji tovariši smo že večkrat povedali, da ne bo nihče pričakal, da n nasedli nekakšnim izzivanjem. Znamo biti tudi potrpežljivi, znamo tudi čakati, znamo pa tuoi doseči to. za kar smo se vztrajno borili.
vencev, da jo bomo izpolnili do kraja. Porok zato je nezlomljiva volja našega ljudstva, nikakor ni voljno prenašati novih nasilj, novega sužen jstva. O tem naj vodijo račune veliki štirje, ki bodo odločali o nas.
trdno voljo odločalo o svoji usodi, ne da bi mu je drugi krojili. (Dolgotrajno odobravanje m vzklikanje:	»Tujega nočemo,
svojega ne damo!«)
Tovariši in tovarišice! Povsod smo videli na naši poti od Beograda do sem, v Srbiji, na Hrvat-skem in tukaj v Sloveniji, da je ljudstvo v polni meri razumeio \se to. kar se je dogodilo v Parizu. Ljudstvo popolnoma razume, ne da bi mu bilo potrebno pojasnjevati, da smo napravili
vse, kar smo mogli, toda več robilo v naših močeh. Ljudstvo to popolnoma razume, ni potrto kar je zanj najbolj častno, icrn več gleda z vedrim obrazom v svojo bodočnost, trdno prepri čano, da bo nekega dne zmag do. Ljudstvo ni žalostno, temveč je šc bolj odločno, da nadaljuje svojo izgradnjo, da utrjuje sebe znotraj, da utrjuje svojo enotnost, da krepi svoje gmotno sta nje in da združeno in utrjeno znotraj dokaže vsemu svetu, da ne morejo nobeni krivični sklep; pariške konference zlomiti našega ljudstva temveč ga nasprotno še bolj krepijo.
Odgovor domači reakciji
Borimo se vztrajno za svoje pravice in prišel bo čas, ko bomo osi bratje združeni o naši skupni domovini - Jugoslavi ji!
Tovariši in tovarišice! Naša delegacija na pariški konferenci je končala svoje tlelo. V7 vašem imenu in v imenu vseh naših narodov je neumorno in vz.-tjTto dokazovala pravice naših narodov. Tamkaj je navajala takšne argumente, ki jih ni mogel nihče pobijati; tudi tisti, ki nis naj manj ljubijo, jih niso mogli pobiti. Pred vsem svetom, pred vsem poštenim človeštvom je jasno, da .imamo prav m’ a ne oni. Ves svet ve, da nani delajo krivico, in prav zato, ker je to tako, verujemo, da bomo kljub temu nekega dne dosegL to. kar je naše.
Govorili bodo tudi še na drugem kraju o vprašanju Trsta, Slovenskega Primorja in o tistih delih Istre, ki so bili po francoskem predlogu odtrgani od našega živega telesa. Odkrito lahko povem: Morda tudi tokrat še nc bomo uspeli popolnoma, ker imajo naši bivši zavezniki neko določeno količino glasov, ki nas obvladuje in kateri se nc moremo upreti, kadar gre za glasovanje, moralno pa je zmaga naša. Ta zmaga naših narodov je za nas zelo dragocena. Daje nam perspektive za bodočnost, ker ves svet ve, da je to, kar zahte-vajno, naše in da mora nekega dne biti naše. Kljub raznim načrtom, ki bi jih delali, bo prišel čas, ko bo ljudstvo samo s svojo
Med našo reakcijo so tudi takšni, ki govorijo, da zato nismo dobili Trsta, ker nismo dovoli čvrsto povezani z zapadnimi zavezniki, ker jih jezimo in ne poslušamo itd. To je politični trik. navaden manever. Kaj pa je bilo pred 26—27 leti? Tedaj so naši oblastniki poslušali zapadne demokracije, kljub temu pa niso ničesar dosegli. Vi veste, da so pred 20 in več leti v Parizu prav tako krojili usodo te države, kakor jo sedaj. In kaj se je zgodi lo? Zgodilo se je to. da ste vi, ki uživate danes svobodo, prišli pod italijansko suženjstvo in da ste bili toliko let sužnji tujca To so napravili oni, ki govori io danes, da smo mi krivi, in da bi oni, ki so prijatelji inozemskih reakcionurjev, to izvojevali, če bi bili na oblasti. To ni res, tovariši in tovarišice! (Dolgotrajni protesti: »Dol z reakcijo«!) Ne gre za to. temveč za nekaj drugega.	v
Kakor veste, smo vodili veliko
osvobodilno vojno. Ko smo vstopili v to vojno, nismo postavljali nobenih zahtev odnosno nobenih pogojev niti Angležem, niti Američanom. Nismo rekli, da se bomo borili, če nam dajo to ali ono. V vojno smo stopili na njihovo stran proti našemu »kupnemu sovražniku. Žrtvovali mo vse, kar smo mogli žrtvovati. Žrtvovali smo mnogo v materialu, še več pa ljudi. Menili smo, da je prišel čàs, da se borimo skupaj z našimi zavezniki proli skupnemu sovražniku, ki je og-a-žal svet, da bi osvobodili svojo državo in izvojevali to, kar nam je bilo v prejšnji vojni odvzeto, toda tisti, s katerimi smo sc skupaj borili, po vojni niso več mislili tako, kakor smo žele.i Vodili so skupaj z nami osvobodilno vojno, sedaj pa hočejo vsiliti nam, svojim zaveznikom \ vojni, imperialističen mir. Ne samo naša država, temveč tudi druge, se morajo prav tako vztrajno boriti za svoje pravice.
POLITIČm PREGLED
Zasedanje skupščine Združenih narodov u Flnshing IVleadoivs (Nesi? York)
4. novembra t. L bo v New Yorku zopet konferenca Sveta zunanjih ministrov štirih velesil, ki bodo odločali o priporočilih pariške enaindvajsetorice v zvezi s sestavitvijo mirovnih pogodb z Italijo in z ostalimi bivšimi sovražnimi državami vzhodne Evrope. Predvidevajo, da se bodo štirje zunanji ministri pečali s temi pogodbami do 20. novembra, ko bodo začeli obravnavati že pogodbo z Nemčijo.
Razprave, ki se vršijo v skupščini Združenih narodov — 51 po številu — so zadele že v živo razna vprašanja. Pri tem je zanimivo, da je glavni tajnik ZN Trvgve Lie slučajno sprožil tulli vprašanje vzpostavitve demokratičnega režima v Španiji namesto Francove fašistično - fa-langistične vladavine. Ameriki in Angliji pa ni do sprememb v Španiji, zato ju je Trygve Lie. očividno spravil v zadrego. Kar
pa se vprašanja veta tiče, je znano, da je to ustavni problem ZN Pravica veta je bila namreč podeljena velesilam v Varnostnem svetu in ostalim članom kot v celoti v enem izmed členov usta-
Po govoru nekaterih delegatov na zasedanju v Ameriki je ta teden povzel besedo šef sovjetske delegacije Molotov.
Molotov je v svojem govoru najprej obžaloval, da Varnostni svet še ni ukrenil nobenega energičnega ukrepa v španskem vprašanju. Dejal jè:	»Na ta način
pade moralna odgovornost na nekatere velesile, da ni prišlo do akcij proti temu nevarnemu ognjišču fašizma v Evropi«.
Molotov se je nadalje pritožil, da je Varnostni svet zavzel neugodno' stališče za Sovjetsko zvezo v perzijskem vprašanju. Napravil je napako, ki je omajala njegov ugled.
»Nekatere države namenoma ovirajo ustanovitev Sveta za va ruštvo kolonialnih področij. Ali ni zopet trpel ugled naše organizacije, da po dveh letih ta ustanova še vedno ne deluje'3 Države, ki se nočejo odreči svojim mandatom nad Palestino, Tan-ganiko, Kongom, Novo Gvinejo itd., niso napravile še najmanjše-g koraka, da bi Varnostni svet stopil v življenje. Zadovoljili so se samo z nezadostnimi načrt■.
.Južnoafriška vlada je šla dalje in namesto, ci\ bi dala Zapadm Afriki samoupravo ali neodvisnost, zahteva kratkomalo priključitev tega ozemlja, kar je nasprotno z ustavo ZN.
Odnosi Indije z Veliko Britanijo bi morali sloneti na suvereni enakopravnosti obeh držav. In ali smo slišali klic Indije po pomoči in podpori, da doseže svo bodo? Mi ne moremo ostati gluhi. Prišel je čas, da Indija doseže priznanje svojih pravic, kakor bo morala tudi Nizozemska priznati pravične težnje indonezijskih narodov.
Ne moremo ostati ravnodušni spričo dejstva, da so se grški fa šisti pod zaščto britanskih čet popolnoma razkrinkali.
Prisotnost oboroženih sil držav, ki so članice ZN, izven meja svojih držav, to je na ozemljih, ki niso sovražna, je povzročila resno nezadovoljstvo med narodi in v javnem mnenju. V zvezi z zahtevo odbora vojaškega generalštaba, da člani ZN poročajo o vajaških silah, ki so izven meja dotičnih držav, je Molotov izjavil: »Sovjetska zveza je pripravljena izročiti tozadevne podatke Varnostnemu svetu in ne vidi razloga, zakaj ne bi tudi drugi storili isto. Zakaj naj bi /sak izmed nas skrival Združenim narodom sedanji položaj? Sovjetska vlada izraža svoje zaupanje, da se bomo sporazumeli o tem vprašanju in prišli do konkretnega zaključka.
Obstoja želja, ki jo slabo zakrivajo, pripisovati neuspeh ZN uporabi takozvanega veta. Očitno skušajo nekateri s tem odvrniti našo pozornost od važnejših vprašanj, ki se pojavljajo med ZN, in s tem ožigosati liste, ki so najmanj krivi. Upamo, da ti poizkusi ne bodo uspeli. Ne mo-remoi spregledati kampanje, ki jo vodijo pod geslom borbe proti vetu. Zelo kratkovidni bi bili, če bi imeli to kampanjo za slučajno in brezpomembno. Otročje bi bilo misliti, da ta kampanja ni naperjena proti Sovjetski zvezi. Nihče izmeti nas ni od rojstva slep, da ne bi razumel, kako najbolj zagrizeni reakcionarji vlečejo koristi iz te kampanje.
Spori o vetu nas navajajo k temu, da javno govorimo o protislovjih in o glavnih političnih težnjah v mednarodnih vprašanjih. Dve glavni težnji sc borita v okviru Združenih narodov, da si priborita vpliv pri postopku. Ena izmed teh se naslanja na
novne listine Zelruženih narodov, ki je bila podpisana v San Franciscu. In če pride kdo danes na dan z osporavanjem in odrekanjem te pravice, potem je proti ustavi ZN sami.
osnovna načela ZN in zahteva spoštovanje predpisanih načel. Medtem ko druga skuša razkrojiti osnove, na katerih temeljijo ZN in odpira pot nasprotnikom vseh vrst. Sovjetska zveza je pripravljena zastaviti vse svoje sile za uspeh mednarodnega sodelovanja. Trdno je odločena spoštovati organizacijo ZN pod pogojem, da se bodo določila ustave pošteno in nenehno iz polnj evala.
Upoštevati moramo možnost, da se bo vpliv »naprednih« imperialističnih krogov v nekih-državah povečal, to je tistih krogov, ki stremijo po svetovnem gospostvu in ki bi utegnili začeti z novimi napadi in najbolj tveganimi vojaškimi pustolovščinami. Churchill, ki ima mnogo simpatizerjev v Veliki Britaniji in ZDA, je prerok teh imperialistov. Predlogi teh imperialistov in njihova globoka reakcionarna politika stremi za ekspanzioni-stičnimi načrti, zato stresajo svojo brezsmiselno jezo proti Sovjetski zvezi, proti kateri bi bili pripravljeni uporabiti katerokoli akcijo. Mi moramo računati na dvoje nasprotnih si teženj v razvoju mednarodnih od-nošajev. In spopad med tema dvema politikama je sedaj šele v svojem začetnem obdobju, toda to stanje že povzroča razkol med Združenimi narodi
Kakšne bi bile politične svetovne posledice, če bi kampanja proti takozvani pravici veta uspela? Spori pričajo o povečanju nasprotij med obema glavnima politikama med politiko med narodnega sodelovanja in politiko, ki jo podpirajo vplivne skupine, da si priborijo gospostvo sveta.
Naši narodi nočejo znova prelivati svoje krvi, da bi napravili pot novim gospodovalcem sveta Odklanjati načela ZN s strani velesil bi praktično pomenilo spodkopati to organizacijo. Saj ta načela tvorijo temeljni kamen iste. Če bodo velesile ostale združene, bodo lahko nastopile proti tem nenasitnim apetitom, sicer bodo aspiranti za novo gospostvo sveta imeli proste roke. da se vržejo v vse mogoče pusto lovščine, v katerih si utegnejo razbiti glavo.
So številni načini, s katerimi močnejše države lahko izvajajo pritisk na druge. Vojaške edini-ce in bombniki se pojavljajo v nekaterih krajih, kjer zahtevaj > uspehov v diplomatskih pogaja njih. Dolar in funt ne uporabljajo samo za notranjo uporabo, zlasti pa tedaj ne, ko gre za »dolarsko diplomacijo«.
Molotov je nato izjavil, da Baruhov načrt o nadzorstvu nad atomsko silo zagotavlja ZDA neomejeno ekspanzijo svetovnega gospostva. »Ne moremo verjeti, da bi mogla večina Ameri-kancev sprejeti to filozofijo Ukinitev pravice veta bi samo odvezala roke pristašem politike atomske bombe«.
»Sovjetski narodi ne gradijo svoje bodočnosti na atomski bombi«, je nadaljeval Molotov m pristavil: »Potrebno- je, la to orožje postavimo izven zakona To je sveta dolžnost naše organizacije in vseh tistih, ki se borijo proti napadu«.
Molotov je nato prcd'agal skupščini ZN, da sprejme 4 sledeče točke za utrditev svetovnega miru: 1) Glavna skupščina ZN mora nujno sprejeti načelo splošnega znižanja oboroževanja. 2) Predvsem je treba prepovedati izdelovanje in uporabo atomskih bomb v vojne namene. 3) Glavna skupščina priporoča Varnostnemu svetu, da izvede praktične
ukrepe o dveh zgornjih predlogih. 4) Glavna skupščina poziva vse vlade, da podprejo Varnostni svet v teh važnih vprašanjih.
Molotov je nato nadaljeval: »Nekatere skupine režijo za nadvlado nad ostalimi narodi in jih skušajo podrediti svoji diktaturi in svojim denarnicam. Nobenega razloga ni, da ne bi sprejeli sovjetskega predloga o prepovedi izdelovanja in uporabe atomskega orožja. Skrajni čas
Preteklo nedeljo so bile v Bolgariji državnozborske volitve. Veliko Narodno sobranje bo sestojalo iz 277 poslancev bolgarske delavske partije (komunistov), ki bodo skupno z ostalimi strankami Domovinske fronte tvorili večino bolgarskega par-
Dne 7. novembra 1917. je odjeknila v svet nezaslišana novica. Delovne množice carske Rusije, ki so bile do tedaj izkoriščane in zatirane ter brez vseh pra-
vic, so svobodno zadihale zmagale so v borbi ter prevzele oblast v svoje roke.
Ta vest je šla kot vihar po vsem svetu. Napredno delovno ljudstvo celotne zemeljske oble je sprejelo to vest z radostjo in zadovoljstvom. Saj se je začela nova doba, ki je prinesla vsemu delovnemu razredu svobodo in popolnoma nov razmah svojih sil. Kakor se je po eni strani delavstvo tega zgodovinskega preo-kreta veselilo, tako je na drugi strani vzbudil grozovit poplah. Vsi so čakali nadaljnjega razvoja dogodkov. Delovne množice pod vodstvom partije Lenina - Stalina so kljub oviram, ki so nastajale v notranjosti države zaradi intervencij od zunaj, šle naprej po zmagoviti poti.
Sovjetska država, ki temelji na
Naši krajevni narodno osvobodilni odbori izhajajo iz časov osvobodilne borbe, to je iz onih časov, ko si je ljudstvo v naj težjih okoliščinah postavilo svoje krajevne odbore ter izvolilo svoje odposlance za okrajno skup ščino. Potrebe političnega, kulturnega in v prvi vrsti gospodar-
je že, da sprejmemo učinkovite mere za splošno znižanje oboroževanja. Sprejetje takih mer bo privedlo do zaupanja in prepričanja, da preveva ZN resnična želja po trajnem miru. Znižanje oboroževanja bo zadalo tudi hud udarec težnjam tistih, ki do sedaj še niso dovolj okusil: rezultatov nikakega vojnega napada. Upam, da bodo sovjetski predlog podprli vsi Združeni narodi«.
lamenta (364 poslancev), medtem ko bo imela opozicija 191 poslancev.
V bolgarski prestolnici Sofiji so bile ta teden po vseh cestah velike manifestacije pri katerih so vzklikali Domovinski fronti in voditelju bolgarskega ljudstva Georgiju Dimitrovu.
socializmu, je pokazala svojo veliko življenjsko silo; prestala je vse preizkušnje in teh ni bilo malo. Sovjetsko gospodarstvo in kultura sta se vedno bolj razvi-
jala in cvetela. Fašistične in reakcionarne sile sveta niso mogle' več zaustaviti odmeva, ki ga je imela Oktobrska revolucija v njih lastnih državah. Po neuspešnih manevrih, da bi diskreditirali Sovjetsko zvezo, so jo nemški razbojniki napadli ter jo hotel: pomandrati, kakor so to že napravili z ostalim delom Evrope. Sovjetska zveza, ni klonila. Po začetnih porazih so se narodi Sovjetske zveze združili v graniten blok odpora, Rdeča armad i - otrok Oktobrske revolucije - je pričela svojo zmagovito pot. Vojna, ki so jo nacifašisti pripravili za strmoglavljenje in uničenje Sovjetske zveze se je pretvorila v veliko osvobodilno vojno vsega svobodoljubnega in miroljubnega človeštva, ki je za vedno poteptalo nacistični vojni
skega značaja so zahtevale novo upravno ureditev KNOO-jev, ki boelo najboljše ustrezali ljudskim množicam. Zavoljo tega je prišlo v nekaterih krajih do združitve manjših krajevnih enot v ve čje upravne enote, ki bodo bolj ustrezale gospodarskemu in kulturnemu podvigu goriškega ljudstva.
stroj. Sovjetsko ljudstvo je preveč ljubilo svojo zemljo, preveč je bilo navezano na novo drža vo, da bi popustilo. Iz osrčja Rusije, od Kavkaza in Leningrada je podila Rdeča armada — armada delovnega ljudstva, nemške horde in vse hlapčevske arma ite čez tisoče kilometrov prav tja do Berlina, dokler ni bil s skupnimi zavezniki uničen ves nemški vojaški potencial. Doprinos Rdeče armade za zlom Hitlerjeve Nemčije in vseh ostankov nacifašizma je za vse človeštvo neprccenijir.
Ko bodo delovne množice sveta prihodnji teden praznovale Veliko Oktobrsko revolucijo, ve ličastno zmago delovnega ljudstva Sovjetske zveze, se bomo tudi mi Primorski Slovenci z veliko hvaležnostjo spomnili prvih borcev za svobodo. Naše misli bodo pri velikem Stvaritelju Leninu, pri genialnem maršalu Stalinu, Molotovu in pri vseh naših velikih prijateljih, ki so uam pokazali v neustrašni borbi naš podvig do svobode. Ponosni smo lahko, da smo tudi mi nekaj doprinesli za uničenje fašizma in nacizma. Če bi ne bilo Oktobrske revolucije bi prav gotovo» ne imeli naše Osvobodilne fronte. Kje bi mali jugoslovanski narod in primorsko ljudstvo dobilo ono silo v sebi, tla bi se dvignilo nad okupatorja, če
bi ne imeli jasnih zgledov v sovjetski domovinski vojni. Borba še ni končana. Še so temne s’1» na obzorju, ki hočejo zasenčiti podvig slovanskih narodov in odločno voljo svobodoljubnih narodov sveta.
Poda naša vera v popolno zmago je tako močna, da je ni več sile na svetu, ki bi nas mogla oddaljiti od našega dokončnega cilja.
Politika miru, ki si jo je zastavila Sovjetska zveza, je obenem tuili naša. Kakor se je vso sovjetsko ljudstvo z vso silo vrglo na delo, tako je tudi jugoslovansko ljudstvo na poti obnove Mir je bil dosežen z ogromnimi žr tvami; ta mir bo čuvala Rdeča armada, čuvale ga bodo vse druge slovanske armade in vse res demokratične sile sveta.
Volitve, ki so v polnem teku v celem okrožju, bodo pokazale izgrajenost ljudskih množic, njihovo popolno razumevanje važnosti glasovanja v današnjih časih ter kako znajo volivci pravilno izbirati svoje kandidate. Primorsko ljudstvo se zaveda, da je za nami doba petindvajsetletnega suženjstva. Prišel bo čas, ko bomo sami vzeli v roko vlado in natkiljnji razvoj bo podkrepil stari slovenski pregovor, ki se glasi: »Kakor si boš post’lal, tako boš ležal«.
Govor Molotova
Velika zmaga domouinsko-frontouskili strank
o Bolgariji
Veliki praznik sovjetskega ljudstva
Ob 29. obletnici Oktobrske reooluciie
MOTORIZIRANI ODDEbKI R- A. NA RDEČEM TRGU V MOSKVI
Nedeljske'pplitpe p lirgjEvne Harodno ospobodilni nrihopu p guvšti okolici
Utrjevanje ljudske oblasti
Del cjoriške okolice je volil
Preteklo nedeljo so se vršile v štandrežu, Šempetru, Vrtojbi 'in Kukovci volitve v krajevne NOO. Predvolivna kampanja je bila silno živahna. Že teden pred volitvami je bil v znamenju bližajočih se volitev; množični sestanki so se vrstili, vsi vaščani - votive; so se zavedali važnosti teh vo:i-tev ter so se skrbno pripravljali na glasovanje. Po vaseh s; opazil borbene napise, sten-časi so govorili v besedi in slikah o naših volitvah.
V nedeljo zjutraj so po vaseh zaplapolale zastave. Volivne komisije so zavzele svoja mesta. Zjutraj so prihajali na volišča moški, popoldne pa žene In to zaradi tega, ker so gospodu je v jutranjih urah prezaposlene z gospodinjskim delom. Toda ime li smo slučaje, ko so nekatere žene glasovale že v zgodnjih jutranjih urah. Tako smo opazili v Vrtojbi staro ženico, ki je bi: la na volišču že pred samo voliv-
no komisijo, da bi opravila svojo volivno dolžnost. Udeležba je bila v vseh vaseh prav dobra, vas Pukovca pa je v vodstvu s 97°'o. V tej vasi niso hoteli izostati niti bolniki. K težje bolnim tovarišem je prišla na dom volivna komisija. Bolnik je opravil glasovanje, zalepil je glasovnico, ki jo je nato sprejel v varstvo član komisije. Pred volivno komisijo so nato odprli kuverto, nakar je član iste spustil glasovnico v žaro. .
Nedelja je minila v znamenju volitev. — živahni pomenki so trajali cel dan. Ljudstvo se je globoko zavedalo pomena teh prvih tajnih volitev v KNOO-e. Zvečer so se vršile priložnostne prireditve ter druge narodne veselice.
To nedeljo se bodo volitve nadaljevale. K žaram bodo pristopili prebivalci Solkana, Ajševice, kromberga in Staregore.
PHRTIZHHSK1 TEDEH
V okviru tekmovanja se bo vršil tudi partizanski teden
Vsakomur bo jasno, da n< čejo v času dvomesečnega tekmovanja zaostati za drugim4 naši najboljši, to je naši partizani ka-'- or so se partizani do s !aj izkazali pri vsakem organizacijskem delu, tako bodo še podvoji-!’ svojo delavnost v ted”n, ki jim je namenjen. V naslednjem podajamo načrt partizanskega tedna:
4.	november: Prvi dan našega tedna bomo slovesno otvoriii z udarniškim delom: čistili bomo ruševine, popravljali ceste, itd in s tem pokazali, da ne zaostajamo za drugimi.
5.	november: Ta dan bomo po \ seh vaseh priredili komemoracije padlih borcev. Po možnosti bonfo izdali častne izkaznice družinam padlih. Predvsem pa je naša dolžnost, da komemoracije pripravimo tako, da bodo vsi čutili hvaležnost do on;h, ki so darovali vse za svobodo primorskega ljudstva.
6.	november:	Izvedli bomo
razne akcije (v denarju in blagu). Postavili bomo sten-čase, kjer jih še ni. V drugih primerih pa bomo dodali še partizansko rubriko, v kateri opišete del ) in
borbo naših partizanov. Po vseh gričih pa bomo pripravili kresove za proslavitev obletnice Oktobrske revolucije.
7.	november:	Ta dan bomo
skupno praznovali obletnico Oktobrske revolucije in se bomo udeležili kulturnih prireditev in mitingov.
8.	november: Vršijo naj se po vseh vaseh, po vseh sekcijah ZPP sestanki, na katerih naj se obravnavajo problemi in delo naše organizacije.
9.	november:	Vršijo naj se
okrajna zborovanja vojnih invalidov.
10.	november:	Za zaključek
našega tedna bodo sledili v po poldanskih urah razni športni nastopi, kot so na pr.: tek čez drn in strn na tri tisoč m, vlačenje vrvi, partizanski marš, itd Zvečer pa bodo partizanske kulturne prireditve s prizori NOB. Pozivamo vse partizane, da se udeležijo tekmovanja. Tako bo mo pokazali partizansko moč ter predanost naši pravični stvari.
Pri tekmovanju naj tudi za nas velja geslo »S Titom do zmage!« Uresničujmo besede našega voditelja in dokažimo, da junakom borbe sledijo.junaki dela.
Gorica
Atentat
V sredo, 30. oktobra, so neznanci (lahko bi jih pa za uho prijeli te »neznance«) izvršili bombni atentat in sicer so si tokrat izbrali stanovanje D; Josipa Birsa, novinarja, ki prebiva v ulici Angiolina. Bomba je na pravila občutno škodo na zidov ju hiše. Ta dogodek je zbudi! splošno ogorčenje med goriškimi Slovenci, kakor tudi med zmernimi Italijani. Napadeni novinar je splošno znana osebnost v mestu ter ima zbog svoje spravljivosti in mirnega značaja tudi med goriškimi Italijani veliko prijateljev.
Renče
Zborovanje volivcev
Dne 20. t. m. se je vršilo pri nas zborovanje volivcev ob polnoštevilni udeležbi ljudstva. Predsednik krajevnega NOO je otvoril zborovanje, prečital navzočim dnevni red, nakar je podal besedo referentu za socialno skrbstvo. Iz poročila sledi, da so znašali v mesecu juliju prejemki L. 54.573.—, izdatki L. 27.837.—, v avgustu prejemki L. 58.542.—. izdatki L. 33.171.—, v septembru prejemki L. 65.989.—, izdatki L. 51.656.—.
Podprlo se je sirote padlih borcev v NOV in domače reveže, preostali znesek pa se je izročilo okrajni blagajni socialnega skrbstva za Miren.
Sledila je živahna razprava o perečih vprašanjih vasi. Sklenilo se je, da se pošlje v zdravilišče Val D’Oltra otroka neke revne družine na občinske stroške In to do njegovega popolnega ozdravljenja. Vrstila so se vprašanja o udarniškem delu, ki se bo izvrševalo ob nedeljah. Sklenilo se je, da se popravi dvorano. Kdor ne bo mogel prostovoljno priskočiti k delu, se je obvezal, da bo odstopil zaslužek za ta čas, tako da bo udarniško delo zajelo prav vse v vasi. Nadalje se je razpravljalo o novih članih nabavno - prodajne zadruge o lovski in ribolovski družbi.
Navzoči vaščani so posegli v diskusijo. Sprejeli so z navdušenjem predloge ter prešli končno na reorganizacijo odbora E.S. in na volitve stavbinske in kmečke stroke, ki sestoji iz devetih članov. Odbor si je določil dan za katerih si bedo posamezne refe-
GLAS IZ MESTA EV Z DEŽELE
Kromberg
Žalostna vest
Naša odlična domačinka, ena izmed prvih sodelavk OF in odbornica ASIŽZ-a. tov. Bone Štefka, je dne 24. oktobra t. 1 amria v ljubljanski bolnici. Dobra p' srcu, najboljša mati treh nedoraslih otrok in vsej vasi predraga tovarišica, je odšla za vedno od nas. Globoka vrzel bo zavladala v naših organizacijah. Otroci - sirote pa bodo občutili to prerano izgubo še toliko hujše. Pokojna Štefka je izgubila svojega družinskega druga že leta 1943. v boju proti sovražniku, k' je hlepel po naši zemlji. Leta in
redne seje, na člani razdelili rate.
leta si je draga pokojnica p"i zadevala, da bi našla grob padlega moža, a vedno zaman. Sedaj se bosta srečala, združena z vsemi tisoči in tisoči padlih rovari-šev, ki so žrtvovali svoja življc nja za našo svobodo.
Bodi jima lahka slovenska zemlja!
Zahvala mater
Pred par tedpi so se vrnili otroci iz počitniških kolonij Slovenije in sončnih Brd. Ne samo otroci so prinesli s seboj najlepše spomine na to kratko počitniško dobo, ampak tudi njih matere se čutijo srečne in vzradošče-ne, ko vidijo zdrave, dobro re jene in od sonca ožgane otroke. Kromberške matere se toplo zahvaljujejo vsem, ki so ustanovili te počitniške kolonije in vsem onim, ki so jih nadzorovali.
Podsabotin
Kulturna prireditev
V soboto večer je domače prosvetno. društvo »Sabotin« priredilo Gregorčičev večer. Moški in ženski pevski zbor je ubrano zapel par Gregorčičevih uglasbenih pesmi. Pionirček je deklamiral »Veselega pastirja«, mladinka pa »Naš narodni dom«. Ob zaključku proslave so vsi navzoči zapeli slovansko himno.
spraviti na pravo pot, predočiti ji je treba polet svetovne mladine, ki ga vrši na vseh poljih in prikazati ji jasno borbo, ki jo vodi zavedna mladina Primorske za dosego svojih ciljev, od katerih ne bomo nikoli odstopili.
Mladina Komenskega okraja! Zastavila si si smele načrte ob priliki dvomesečnega tekmovanja. Računaj na nas. Tudi mi se bomo vrnili. Pomagali ti bomo, da boš izvršila sklepe. Tako bomo dosegli uspehe ter končno zmago.
L. S. in ostala mladina Komenskega okraja.
Komen
Pismo iz Mladinske proge
Mladina!
Ker sem vam že enkrat bolj podrobno opisala pot in naše delo vam hočem danes samo nakazati delo v času tekmovanja, kakor ste si ga tudi vi zastavi’!.
V zvezi s Festivalom dela v Gorici smo tudi mi naštudirali nekaj predstav in fizkulturnih točk. Ravno s takšno povezanostjo do naše Primorske hočemo tudi mi na Mladinski progi nekaj doprinesti, da bomo vzajemno z vami čutili utripe naše nesrečne domovine. Pokazati hoče-da imamo tudi mi na osvo-
mo,
bojenem ozemlju naše Jugoslavije iste cilje in iste naloge. Tu je svoboda. Ne straši nas civilna policija in tudi dekreti zavezniške vojaške oprave ne. Ob prostih urah se zberemo v čitalni-škem krožku ter smo z mislijo pri vas, ki se borite za pravico in priključitev k Titovi Jugoslaviji. Takrat se razlega veselo petje in v naših srcih se vedno živahneje oglaša odpornost proti zatiralcem in italijanskim šovinistom. Hitrejše udarjajo lopate, vse bolj prožno se vrstijo voziči z materialom in to samo radi tega, da bo železnica prej stekla proti bratom, ki še čakajo osvobojenja.
Na brigadni konferenci smo si postavili sklepe in to so: povišati delovno normo, vnesti več discipline med mladino in pokazati čim boljše uspehe na političnem in kulturnem polju. Mladina, ki zastopa Primorsko na tej progi, si mora biti v svesti, da predstavlja ljudstvo in mladino Primorske, ki preliva kri po tržaških in goriških ulicah, ki vztraja v borbi z neofašisti in ki se ne plaši ustrahovanja in zaporov. Toda tudi med tukajšnjimi mladinci imamo zanikrneže in nedisciplinirance, ki vzemajo udarniško delo vse preveč na lahko. Zamujajo sestanke in zborno petje, vse se jim zdi odveč. To mladino je potrebno
Škrbina
Pionirska prireditev
Na pionirski dan so otroci iz naše vasi priredili proslavo našega »goriškega slavčka« S. Gregorčiča. Načelnik pionirskega odreda je pozdravil zbrano občinstvo ter povedal, da bo šel čisti dobiček v korist »Dijaške matice«. Pionirka je govorila o našem velikem pesniku, nato so sledile deklamacije ter štiride janka »Sirota Jerica«. Ob koncu prireditve je pevski zbor prosvetnega društva zapel nekaj pesmi. Odlično se je predstavil tudi ženski trio. Pristopil je še enkrat načelnik pionirskega odreda, se zahvalil občinstvu ier po zval vse, naj se ob vseh prilikah spomnijo na ubožne slovenske dijake in na ustanovo »Dijaške matice«.
Dol pri Doberdobu
Volitve ASIŽZ-a
Tudi pri nas so se naše žene v polnem številu udeležile volitev. Za predsednico je bila skoro enoglasno izvoljena tovarišica Marija Vižintinova, zaslužna borka za pravice žena, za tajnico pa vdova po padlem partizanu tov. Antonija Vižintinova. Tudi ostale članice odbora so nam porok, da bo ženska organizacija v dobrih rokah. Sedaj pa na deio! Prihodnji mesec naj bo bogat v tekmovanju.
Novi učitelj
Dobili smo novega učitelja. Nadejamo se, da bo vzgajal otroke v našem duhu, tako kakor jih je lansko leto njegov prednik. Otroci so lansko leto mnogo pridobili in upamo, da bo novi učitelj to nadaljeval.
Čudimo se, da Zavezniška vojaška uprava ne popravlja šolskega poslopja. Šola, ki je name-’ njena šolskemu pouku, je premajhna in je nujno potrebno, da se da otrokom primerne in zdrave šolske prostore.
Kanal
Prenos zemskih ostankov padlega borca na domače pokopališče
»Ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži«, tako je pel pesnik in te besede so nam prišle na misel, ko smo spuščali v grob tov. Gorjupa Ivana iz Kanalskega Vrha. Mladi pokojnik je služil v partizanih pri 17. brigadi 30. divizije Simona Gregorčiča ter je padel junaške smrti z mitraljezo v rokah v bližini Kobalarja nad Plavmi. Po napadu so ga soborci prepeljal' na pokopališče v Veder jan, od koder so ga sedaj na željo staršev prepeljali na domače pokopališče. Bil je edini sin. Rake-, s zemskimi ostanki junaškega borca je bila razpostavljena na sedežu ZPP, kjer so kanalski par tizani v uniformah vršili častno stražo. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva, mladina njegove rojstne vasi ter ostali so mu poklonili številne vence in šopke. Krsto, ki je bila ovita v jugoslovansko zastavo, so nosili bivši borci J.A. Pred edbodoi* na pokopaišče je kanalski pevski zbor ganljivo zapel »Kot žrtve ste padli«. Po končanem verskem obredu, ki ga je opravil kanalski g. dekan, je spregovoril v slovo predsednik okrajnega SIAU, na kar so se domači pevci v zadnje poslovili od ljubega tovariša.
Družina padlega borca se za hvaljuje vsem krajevnim organizacijam SIAU, ZPP in m adini za izkazano požrtvovalnost ■ zanimanje, ki so jo izkazali ob pogrebu. Posebno toplo zahvalo pa izreka KNOO-ju iz Vederja-na in mladini iz Brd, ki je poskrbela za odkop in za izkazano čast ter spremstvo v vasi, kakor tudi za vse krasne vence, ki so jih darovali.
Borjana
Proč z nasilniki!
Kojsko
Fizkulturni tečaj
Dne 22. oktobra je pričel pri nas fizkulturni tečaj, ki ga je organizirala mladina briškega okraja. Tečaj obiskuje 33 mladincev in mladink iz vseh briških vasi.	N
Ponovno stavimo briško mladino za zgled vsem ostalim okrajem.
Gor. Cerovo
O priliki poroke zavednega tov. Medveščka Jožefa in tov. Zorke Bizajeve v Cerovem, dne 26. oktobra t. L, so na pobudo srečnega ženina darovali svatje in gostje L. 1060 za sirote padlih partizanov naše vasi.
KNOO, kateremu je bil denar izročen, je istega razdelil najpotrebnejšim ter se v imenu teh darovalcem najsrčnejše zahvaljuje.
ČITAJTE IN ŠIRITE „SOŠKI TEDNIK"
Nič kaj radi ne dajemo v svet novic, ki ne delajo časti naši vasi. Toda opaža se, da nekateri prenapeteži, ki se ne zavedaj» še gotovega dejstva, da so Slovenci in da bodo kot takšni priključeni ljudski republiki Jugoslaviji, napadajo domačine - antifašiste, razbijajo po oknih ih podobno. Ta podivjanost je prešla že na otroke. Skrajni čas je, da starši poučijo svoje otroke. Naj jim nikar ne dajajo potuhe! Zaenkrat opustimo imena, da ne bo še več zdražbe. Toda nujno je potrebno, da se napadi nehajo, da se del mladine poprime resnejšega dela, ki bo koristil njim samim in ugledu vasi.
Bovec
Pogreb neznanega borca
Preteklo soboto smo svečano pokopali neznanega partizana, ki je padel na velikonočni ponedeljek 1943. leta na Golobarju. Pogreba se je udeležila velika množica iz celega okraja. Žene iz Čezsoče so poklonile padlemu borcu krasno rdečo zvezdo s trnjevim vencem. Skupno z ostalimi junaki bodo njegovi zemski ostanki počivali na bovškem pokopališču in naša skrb bo, da bo tudi ta grob, skupno z drugimi, vedno okrašen.
Zahvala ljudstvu mirenskega ohraji
Okrožni odbor za počitniške kolonije se zahvaljuje vsemu ljudstvu okraja Miren, za vse prispevke, s katerimi so omogočili vzdrževanje otrok iz bližnj’h krajev Furlanije v kolonijah v Čezsoči in Fivku. Kot povračilo za ogromno delo naj Vam bo zavest, da ste podprli otroke delavcev, ki so se borili ramo ob rami z našimi slovenskimi junaki, ko so njihovi očetje krvaveli za iste pravice. Prepričani smo, tla bomo delili kruh tudi v skupnem domu v FLRJ.
Mar gluh je ves svet za to zemljo vpijočo, ki s srčno krvjo smo škropili ji tla?
Od sinjega morja po Krasu, čez Sočo še nosimo vero v pravičnost bodočo vseh zemelj, vseh ljudstev teptanih sveta!
IGO GRUDEN
----------------- - ^
Kot skromna nagrada za Vaš trud naj Vam bo prijeten smeh, zdrava lica, zadovoljstvo m pogum, s katerim so se ti otroci vrnili k svojcem, ki so vsi srečni, da so bili njihovi malčki deležni teh dobrot.
Nadalje se zahvaljujemo vsem organizacijam, posebno vsem onim, ki so znali prijeti zr delo in ga pravilno usmeriti.
Najbolj so se izkazale vasi bilje, Prvačna, Sovodnje, Miren in Renče.
V	vsem okraju so organizacije nabrale v denarju L. 105.490 ter 11.629 kg raznih živil. Te števdke same govorijo in povedo vse.
V	Sovjetski coni Nemčije
se fašizem ne bo obnovil
Član angleškega parlamenta Zdliacus se je vrnil v Berlin s svojega potovanja po sovjetski okupacijski coni Nemčije. V razgovoru s sovjetskimi dopisniki jc Zilliacus govoril o svojih vtisih.
»Sovjetske oblasti, je izjavil, so mi dale popolno svobodo gibanja. Lahko sem šel kamor koli sem hotel, lahko sem videl kar sem želel in govoril kar se mi je zdelo. Predstavniki sovjetskih oblasti so mi nudili pomoč pri organiziranju sestankov z Ljudmi, s katerimi sem se hotel sestati, povsod so mi šle na roko ter mi dale na razpolago letalo. Najbolj je name vplivalo spoznanje, da se v tem delu Nemčije fašizem ne bo obnovil, ker so tam odstranjeni socialni predpogoji njegovega oživljenja. V sovjetski okupacijski coni ni več junkerjev, niti velekapitalistov. Z gospodarstvom razpolaga ljudstvo. Po 12-letnem fašističnem zatiranju se zopet prebuja iniciativa ljudstva.
Pri nas na zapadu — je nadaljeval Zilliacus — pozabljamo, da demokracija ni samo parlamentarni sistem, ampak še mnogo več. V času svojega potovanja po sovjetski coni sem spo-
besede, tako kot je to razumel Lincoln, ki je označil demokracijo s temi besedami:	»Z ljud-
stvom, zahvaljujoč ljudstvu, za ljudstvo«.
Prišel sem do zaključka — je nadaljeval Zilliacus — da sovjetske oblasti zavestno pomagajo pri izgradnji demokratičnega življenja«.
Nemci
iščejo novega „FQIirerjo“
General Koenig, komandant francoske cone v Nemčiji je izjavil, da Nemci še vedno iščejo voditelja, kateri bi jim ukazoval in jih peljal v novo vojno. Po mišljenju gen. Koeniga bi Nemci, če bi imeli priložnost, v 24 urah obesili vse antifašiste. Nemci hočejo vojno, ki naj bi jim prinesla poboljšanje življenjskih razmer in z navdušenjem bi se udeležili oboroženega konflikta na strani močnejšega. Združene ameriške države in Velika Britanija nimata skupnih meja z Nem čijo in zaradi tega gledata na nemški problem samo z gospodarskega stališča. Za Francoze je pa nemški problem vprašanje varnosti.
Nemška agresivnost in nevarnost se po vojni v nobenem slučaju ni zmanjšala. Nemci so povzročili smrt 2.5 milijonom ljudi, njihove izgube v vojni so pa znašale 2,875.000 oseb. Pred vojno je pripadlo na 4 Poljake 8 Nem cev, danes po vojni, pa 8 Nemcev na 3 Poljake. Pred vojno je prišlo 7 Nemcev na 4 Francoze, danes pa 3 Francozi na 7 Nemcev. Končno je bilo številčno razmerje 7 Nemcev na 1 Čeha, po vojni pa stoji proti 1 Čehu 10 Nemcev. Samo iz navedenih številk se lahko vidi, da nemška nevarnost še ni minula, nasprotno, Nemčija ima danes močne pro-
tektorje, ki ji pomagajo, da se politično in gospodarsko postavi na noge. Za to človekoljubnost se bodo Nemci zahvalili s tein, da bodo izzvali nove vojne konflikte.
. Nemci se ne morejo pomiriti z dejstvom, da je meja na Odri in Nisi končnoveljavna. V Berlinu in drugih nemških mestih so se pojavili plakati in zemljevidi, na katerih so poljske zapadne Vlasti začrtane kot »poljska okupacijska cona«. Na energičen protest poljske vojne misije v Berlinu so organi Kontrolne zavezniške komisije izdali ukaz, da se ti zemljevidi uničijo. Iz progrima Nemcev še ni izginil »Drang nach Osten« in ostalo jim je tudi sovraštvo do- vseh Slovanov. Po najlepše dokazujejo plakati, ki jih na Poljskem razširja »Glavni odbor izseljenih Nemcev«, v katerih lahko čitamo: »Rus in Poljak se morata vrniti na svojo staro mejo. Sudetsko ozemlje in vsa Šlezija bosta zo pet nemški teritorij. Zlomiti moramo vrat slovanskemu tiranu, ven s Slovani, pa naj se oni imenujejo Rusi, Poljaki ali pa Čehi. Koncentrirajte svoje moči za nova dela. Slovani so največji sovražniki nas Nemcev, zato ven ž njimi, vsi morajo izkrvaveti. Dobro zasledujte časopisje. Napočil bo dan, ko se bomo lahko maščevali nad tako zasovraženim sovražnikom. Imamo pomagače, ne borimo se samotni za našo veliko in pošteno stvar. Pozdravljamo vas z geslom: »Ven s Slovani!«
To je nekoliko stavkov iz nemške proklamacije, iz katere je razvidna nemška predrznost, oholost, zločinstvo in rasno sovraštvo. Poleg tega je pa tudi čutiti senco kapitalističnih protektor-jev, ki žele, da se nemška moč zopet dvigne. Ta nemška namera mora biti uničena in naše geslo bodi: Slovani — združite in zedinite se!
pincgaYske pasme
Ravnaje se po določilih zakona za povzdigo govedoreje se bo tekom prihodnjega meseca novembra vršilo pregledovanje bikov pinegavske pasme, namenjenih za javno spuščanje.
Vsi lastniki nad 10 mesecev starih bikov pinegavske pasme bodo morali predložiti okrožni komisiji za potrjevanje bikov pri okrožnem kmetijskem nadzonu-štvu v Gorici - ulica Duca d’Ao sta 55 - na nekolekovanem papirju spisano prošnjo in odposlan po poštni nakaznici za vsakega bika pristojbino za pregled v znesku 312 lir (z dohodninskim davkom vred).
Prošnje in pristojbine za pregled bodo morale dospeti najkasneje do 10. novembra 1946.
Po tem roku se bo določil spored, ki bo sporočen vsem prizadetim.
O priliki pregledov bo naka zala komisija za najboljše bike nagrade v denarju.
Žito doloCeno za mletie
Okrajni odsek za prehrano — SEPRAL — javlja:
Ker se še vedno nadaljujejo kršenja navodil, ki so v veljavi za mletje žita in posebno za mletje koruze in ker se bo ugotovlja-nje podatkov koruze, ki se vrši sedaj, nadaljevalo celi mesec no vember ter zato, da se omogoči pridelovalcem mletje, se odreja sledeče:
Na podlagi navodil, ki urejujejo mletje, se vabi pridelovalce, ki želijo mleti imenovano koruzo, naj naredijo prošnjo na Urad prehrane za začasno dovoljenje mletja za ono količino, ki zadostuje za dva ali tri mesece.
Urad prehrane bo pri izdaji tega dovoljenja vpisal na drugo stran nakaznice v steber »opom-
be« sledeče: »Pooblaščujemo izjemoma mletje kg .... za mesec
(ali za mesece) ...«
K temu pooblaščenju bo moral biti dodan podpis občinskega predsednika in dan dovoljenja.
Kakor hitro pa bodo oblasti, ki so pooblaščene za nadzorovanje, zapazile kako zlorabo ali kršitev teh navodil, bodo morale zapleniti žito ali moko. Pozneje se bo proti kršiteljem kazensko postopalo.
Prosta prodaja dušihoviii gnojil
Goriško okrožno kmetijsko nadzorništvo sporoča, da so pr--stojne oblasti Zavezniške vojaške uprave zaradi počasne in težavne porazdelitve gnojil z boni dovolile tudi prosto prodajo dušikovih gnojil.
Zato se morajo kmetovalci, ki nameravajo kupiti potrebna gnojila za setve, ki so sedaj v teku, obrniti neposrjdno na zadrugo ali na pooblaščene trgovce, ne da bi bili vezani na kako formalnost.
Pri tej priliki se kmetovalcem priporoča, naj se poslužijo. tudi če bi se jim zdele cene precej visoke, v kolikor mogoče ve liki meri umetnih gnojil, ker je to edino sredstvo, ki ga imamo danes na razpolago za povišanje pridelkov, in to v splošno in v korist posameznikov.
Izredno ra^eiffwie živil
brezp« selnim
Okrajni odsek za prehrano —■ SEPRAL — javlja, da se je 30. oktobra začelo izredno razdeljevanje živil za brezposelne Goriškega okrožja.
Določeni odmerki so sledeči: 250 gramov sladkorja (ki ga je dala na razpolago Vatikanska komisija za pomoč) in 2000 gr moke.
Živila se dvignejo potom po sebne nakaznice.
Za sladkor se bo rabil odrezek 8a.
Za moko pa odrezek 15a. Trgovina, ki bo razdeljevala imenovana živila za mesto in okolico, je le »Provvida« v ulici Petrarca. Ta bo morala pred izdajo ugotoviti, če so bile nakaznice izdane pri Goriškem uradu prehrane in prijavljene v trgovini mesta Gorice ali okolice.
Pooblaščene trgovine krnha
Okrajni odsek za prehrano javlja na podlagi navodil Trgovske zveze, da smejo prodajati kruh kot »pooblaščene trgovine (spacci autorizzati) za dvome-sečje november - december sledeče pekarne:
Bitežnik Marija, ulica Formica.
Bregant Emilio, Tekališče Roosevelt.
Germek Ivan, ulica Rabatta.
Panificio Goriziano, ulica Morelli.
Hojak Štefan, ulica Oberdan.
Celant Giovanni, Šempeter.
Azzano Gaetano, Ločnik.
Podobnik Ignacij, Solkan.
Imenovane trgovine, razen prodaje kruha navadnim odjemalcem, vpisanim v register, ga bodo lahko prodajale tudi lastn:-kom nakaznic, ki so bile izdane v drugih občinah in ki so označene s pečatom »pooblaščene trgovine«.
Zaradi tega ne spadajo več med pooblaščene trgovine pekarne Tami, Toso, Borghes, Taron-di. Živec in sicer od začetka prvega novembra naprej.
Naznanilo za javne obrate
Odsek javnih obratov - v okrilju Trg. zveze v Gorici - opozarja vse svoje člane na odredbo št. 190 Zavezniške vojaške uprave, ki vsebuje nove predpise za državne pristojbinske davke
(tassa di concessione governativa).
Z omenjeno odredbo se določajo poviški pristojbin za državne pristojbinske davke na vsa dovoljenja, izdana od oblasti za javno varnost, vključno one za prodajo alkoholnih pijač in žganja, poviški, ki morajo biti položeni do 30. novembra t. 1.
Pozivajo se torej vsi javni obrati, da položijo pri pristojnih registrskih uradih te povišane, pristojbine, ker bi v slučaju zamujenega vplačila bili dolžni plačati tudi odnosne kazni, katere dosegajo štirikratne pristojbine, če niso pravočasno položene.
Automobili za trgooce
Trgovska zveza naznanja svojim članom, da bo v kratkem stavljeno na razpolago za trgovske obrate gotovo število bivših zavezniških avtomobilov v odličnem stanju, pnevmatik' in mehaničnih delov, po zelo znižanih cenah.
Zainteresirani lahko dobe v tem oziru vsa pojasnila pri sedežu Trgovske zveze v Gorici, Via IX Agosto 11-1 nadstr.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Urnih Trgooshe zoeze
Trgovska zveza naznanja svo jim članom, da bo počenši od petka, dne 1. novembra t. !.. v njenih pisarnah v Gorici, Via IX Agosto 11-1 nadstr. veljal nepie kinjeni urnik od 8. do 14 tre. Popoldne bo vsak dan razen sobote na razpolago občinstvu uradnik od 14. do 17. ure.
Drobne novice
*	Dne 28. oktobra jc praznovala Češkoslovaška republika svoj državni praznik, obletnico svojega rojstva, češki in slovaški narod pa obletnico1 svojega osvobo-jenja.
Na Vaclavskem trgu se jc zbralo na stotisoce ljudi k proslavi dneva neodvisnosti. Ves obširen trg je bil v zastavah. < lovori! je predsednik republike Or. Edvard Beneš, predsednik vlade Klement Gottvvald. za Slovake dr. Gustav Husak ter direktor praškega Narodnega gledališča Vaclav Vydra, ki je podal prisego, s katero prisegajo češkosh)-vaški narodi, ila bodo »s častnim, vdanim in zvestim delom, s svojo moralno in fizično sil o, vsak na svojem mestu, izvršili plemenito dolžnost, ki jih pred nje postavlja veliki načrt za obnovo ljubljene domovine«. Svečanost je zaključila narodna himna. Obenem so se vršile podobne manifestacije po vseh mestih hi vaseh.
*	Do sedaj je delalo na »Mladinski progi« 2000 mladincev iz inozemstva.
* Italijanski reakcionarji so poskušali zadnje dni izzvati nove nemire v severni Italiji, vendar so doživeli popoln neuspeh. Pod vodstvom bivšega socialista Andreonija je bilo ustanovljeno tako imenovano »partizansko gibanje odpora«, ki je imelo svoj sedež v Milanu. To »gibanje« financirajo in podpirajo velekapitalisti iz Italije. Policija je pa pravočasno prišla na sled tej fašistični organizaciji, aretirala je več voditeljev ter razpršila ostale.
' Svetovnoznani violinist Zlatko Balokovič je koncertiral v četrtek v Ljubljani. Slavni gost je velik umetnik, poleg tega pa je kot predsednik Ameriškega odbora za pomoč Jugoslaviji opravil in še opravlja ogromno delo za pomoč novi Jugoslaviji.
*	Trije bivši predsedniki grške vlade Papandreu, Kanelopulos in Venizelos so odklonili sodelovanje v vladi Tsaldarisa. Enako se je izrazil tudi Sofulis, voditelj liberalne stranke.
Češkoslovaški minister Nosek je izjavil, da je živelo v ča su potsdamske konference, na kateri so odobrili preseljevanje Nemcev iz Češkoslovaške, kakih 2 in pol milijona Nemcev v tej deželi. Od tega je preseljenih do sedaj 2 milijona 165.000.
*	V zagrebške srednje šole sc je vpisalo okoli 15.950 učencev in učenk. Sedaj ima Zagreb 22 gimnazij. Osnovani sta 2 novi gimnaziji na periferiji mesta.
*	Češkoslovaška vlada je podarila Jugoslaviji 100 vagonov slad korja in 500 vagonov krompirja.
*	V Bratislavi je izšla v slovaškem jeziku knjiga hrvatskega pisatelja Vladimirja Nazorja : »Življenje na otoku«, ki vsebuje štiri novele iz življenja na otoki in eno iz zagrebškega življenja
*	Eden največjih rimskih kinematografov je prikazoval sovjet-Ai film »Prisega«. Film je gledalo nad 2.000 gledalcev. Navzoči io bili člani italijanske vlade, predstavniki diplomatskega zbora, političnih, kulturnih in urne! niških krogov ter predstavnikom' tiska. Film jc napravil močan vtis.
5 Zadnje dni so pripeljali velike količine sladkorne pese v to varne sladkorja v Osijeku in Braninem vrhu. Čeprav je zbiranje sladkorne pese radi suše precej naporno delo, dovažajo kme-tje kljub temu vedno večje koli čine v sladkorne tovarne.
*	Pretekli teden je demonstrirala po celovških cestah velika množica Celovčank, ki so zahtevale izboljšanje prehrane, znižanje cen živilom in pobijanje črni borze. Mnoge so nosile transparente z napisi: »Proč z inozem «kiini fašisti«, vojnimi zločinci in črnoborzijanci, kf nam odjedaj-kruh in nas uničujejo!« »Zahte varno odstranitev nacistov iz go spodarskih ustanov!«
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, ^Ljudski dom“ pritličje Izdaja lista je odobrena od A. 1. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Onnci — Najemnik: .Primorski dnevnik"
TRGOVINA ČEVLJEV
pri „SV. KRIŠPINU"
GORICA - Ra štel štev'. 35 Velika izbira čevljev solidnega domačega izdelka
znal, da v tem delu Nemčije popolnoma pravilno razumejo te
Jesensko pregledovanje bikov