roHstaa o liha. *	f.eto LXII
Ljubljani, т četrtek 17. maja 1934
Štev. lila	Cena 150 Dir
Naročnina iMimina 19 Din, za iBoxem-»Ito 40 Din - Bc-deljaka izdaja ca-loleteo 96 Din. xa (nožema! vo 120 Din
Uredništvo je » liopitarje« nL6/UI
Teleloai nedaiMm dimi MiM MM —
ček. račun: Ljubljana št io.b">o m 10Л4Ч za inserate; Sarajevo št v. 75(>3 Zagreb štv. УМИ1, Ргака-1)ипај 24.747
U p r h v n : Kopitar-jeva b. telefon 2993
IM, 3M4 hi 205«
izhaja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka hi duevi po praznika
Pravi temelji stanovske družbe
Doba liberalizma, ki je nad 150 let obvladala duhove, gospodarstvo ш politiko, umira pred našimi očmi. Kar doživljamo v povojni dobi, je zavesten duhovni prelom 7 liberalno preteklostjo. Mišljenje in hotenje veka, sredi katerega živimo, je v hotenem nasprotstvn z idejami, ki eo oblikovale mišljenje ia življenje 19. stoletja. Viharni zanos novega duha, ki ee brezobzirno bojuje za izključiv, veljavo, je izrecno antiliberalen, je celo vet kot samo to. Kar se sedaj goda v svetu, ni le reakcija in aa-nikanje liberalizma, ampak se kažejo že tudi obrisi nove, konkretne življenjske pozitivnosti. Ker reakcija proti liberalizmu je bil pravzaprav že tudi marksistični socializem, ki se je od srede preteklega stoletja boril proti gospodarskemu liberalizmu, proti meščanski pravni državi, skratka proti »razredni državi in družbi«, kakor je njegov izraz. Toda marksizem je bil nerodoviten, ker je bil prav tako anorgani-oen kakor njegov protivnik liberalizem. Tudi marksizem je s svojo filozofijo tičal v dobi prosvitljenosti, ki je proglašala razkrajajoče načelo absolutne notranje in zunanje svobode in enakosti, ki se je v praksi izkazala kot vse požirajoč plamen. Marksizem ni imel moči, da bi iz evoje lastne notranje vsebine obnavljal družbo. Kakor liberalizem je bil prežet tudi marksizem čisto matematičnega, zgolj mehaničnega pojmovanja države, njene uprave in njenega vodstva. Zmaga marksizma nad liberalizmom bi se nujno izoblikovala v brezdušen, nasilen mehanizem, kar je v ruskem komunizmu k« postala strahotna resničnost.
Ako so čisto svojevrstne ruske razmere po nekai logiki za neko dobo res omogočile režim marksističnega socializma, eo povsod drugod v kulturnejši Evropi borci za marksizem le še čuvarji pepelnate groblje, ki že davno ne greje in ne sveti več; so le še zadnja straža pokreta, ki je preživel svojo veliko dobo, a je sedaj neizbežno v zatonu. Živa pozitivnost in |x>danost nove dobe leži izven območja desetletnega boja med liberalizmom in marksizmom. Organič-no obnovitveno počelo vidi Evropa v korpora-tivni družabni ureditvi, ki je po oblikovanju in smislu doccla nasprotna liberalnemu kakor marksističnemu mišljenju. V 20. stoletju praznuje stanovska misel zopet svoje vstajenje. Vsa Srednja Evroj>a jo je sprejela, a ni daleč čas, ko bo realizirana tudi v Franciji, Belgiji in Holandiji. Osvaja si tla celo med samimi socialisti. Oklenil se je korporntivne miselnosti precejšen krog' francoskih eocialistov, belgijskim socialistom pa je sestavil delovni program llen-ri de Man, ki je bil s svojo knjigo »Onstran marksizma« in radi drugih del, s katerimi je skušal iztrgati socializem iz materialističnega objema in ga zbližati z resničnim življenjem, toliko let osamljen borec in ponovno proklet od II. internacionale. Sedaj pa je mirno izjavil na zborovanju delegatov pod predsedstvom samega šefa belgijske socialistične stranke Vandervel-deja: »Mnoge točke našega programa so ostale le še teorija ...« In nikdo ni vstal, da bi ga za tolikšno grelioto proti pravovernemu marksizmu ukoril. Torej je celo v teh vrstah zaznati precejšnjo evolucijo.
Do prodora nove miselnosti je bistveno pripomogla Pijeva socialna okrožnica, ki nasve-tuje ureditev družbe po stanovih. Ker je Rim danes brez dvorna najmočnejše duhovno žarišče sveta, so smernice »Quadragesimo ашкх bile kot srečno vodilo sprejete tudi od premnogih nekatoličanov, ki pa žal niso sprejeli celotnega nauka okrožnice, amjjak le del, ki jim je prijal. Prav zato |>a je tudi uinljivo, da ni vse čisto katoliško in krščansko, kar ee danes [Dodaja pod firmo stanovske družbe. Ni dvoma, da so se mnogi kapitalisti ogreli za korporacije, ker so mislili, da manj ogrožajo njihovo gospodujoče stališče v družbi, kakor pa grozeča socializacija vsega imetja. Drugod vidimo, da se za korporacije vnemajo razni etatisti, ker mislijo, da so pripravno sredstvo za čim strurn-nejšo centralizacijo, kakor vidimo to zlasti v fašizmu. Tretji, ki šarijo e stanovskim redom, so politiki z diktatorskimi nagnjenji, ki niso prijatelji političnih strank in ljudske kontrole pri državnih poslih, pa mislijo, da so korporacije najmodernejše sredstvo za sleparjenje ljudstva v njegovih državljanskih pravicah.
Vse to so usodne zablode, porajajoče se ob novem družabnem redu, ki s stanovsko ureditvijo družbe nimajo ničesar opraviti in mu brez dvoma tudi največ škodujejo. Zlasti odbijajo delovno ljudstvo, ki se boji, da se ponovi stara igra liberalne dobe, kjer je na papirju in dejansko človek svoboden in vsem enakopraven, ako ima denar; ako pa nima denarja, je pa svoboden in enakopraven le na papirju ...
Temelj novega družabnega reda je v papeževi okrožnici obsežen v enem samem preprostem stavku: Pravice malih družabnih edinic! »Kar pK>sainezen človek lahko sam z lastnimi močmi napravi, tega naj mu družba s svojo de- • lavnostjo ne jemlje. Kar morejo manjše skupine z lastno inočjo izvesti, tegu naj jim večje brez zadostnega vzroka nikar ne jemljejo.« »Quadragcsimo anno« označuje ta princip kot bistveno in vodilno načelo krščanske socialne filozofije. Ta pa je nekaj povsem drugega, kakor pa tisto, kar skuša realizirati fašistični etatizem in centralizem.
Kaj naj razumemo pod »malimi združbami«? To so socialne edinice, ki so vedno obstojale, ker so neposredno v zvezi s človciško naravo. Edinice, ki vedno sanve ob sebi nastajajo in niso odvisne od človeške samovolje ter jih je mogoče samo organizirati ali desorganizirati, obstojajo pa vedno. Poznamo jih štiri vrste: družina, občina, stan in poklic. Pri stanovskem družabnem redu navadno mislimo le na ureditev stanov, toda prav tako je treba skrbeti za zdravje družine in urejenost občin, zlasti, ker »tu družinn in občina zgodovinsko in filozofsko preje kakor stan.
V koliko torej prihaja v poštev druži-Velika večina evropskih uatav м nastala
Rimski trgovinski dogovori so samo politična demonstracija
Večina gospodarskih vprašanj med Italijo, Avstrijo in Ogrsko je ostala nerešena
Pariz, 16. maja.
Danes si je mogoče ustvariti jasnejšo sodbo o trgovskih sporazumih, ki so jih v smislu tako-zvanega rimskega pakta te dni podpisale Italija, Avstrija in Ogrska. Da italijansko časopisje ta dogodek zopet eksploatira, da dokaže intimno politično in gospodarsko skupnost med Italijo na eni ter obema podonavskima državama na drugi strani, je samo po sebi razumljivo. Saj je režimu g. Mussolinija nujno potrebno, da to zadevo napihuje, 4er je treba potolažiti italijansko javno mnenje, ki stoji zadnje čase pot vtisom diplomatičnih porazov Ita- ! lije na vsej črti. Medtem ko se je politika mednarodnega miru in sporazuma na podlagi obstoječih mirovnih pogodb okrepila po balkanskem paktu, po obisku Barthouia v Varšavi in v Pragi, po sestankih ministrov balkanskih držav in pa po pre-orientaciji Rusije v smislu versaillske politike, je g. Mussolini igral ves čas precej podrejeno vlogo v mednarodni politiki čisto v protislovju s tem, kar je italijanskemu narodu veano obetal: da bo namreč Italija kot naslednica Rima vodila vso evropsko politiko. Zato pač pomeni za fašizem velik uspeh ze to, če more političen in gospodarski aranžma z Avstrijo ii» Madjarsko, ki naj bi tvorili nekako jedro, okrog katerega bi se sčasoma zbirala protoplazma ostalih srednjeevropskih in balkanskih držav, razglasiti. Toda tudi ta najnovejši »uspeh« rimske politike sc nam pokaže kot precej skromen, če si 15. tega meseca v Rimu podpisane trgovinske pogodbe natančneje ogledamo.
Najprej vidimo, da so med Italijo in Avstrijo sklenjene pogodbe samo glede nekaterih produktov, predvsem glede lesa, da pa je ostalo vprašanje izvoza, oziroma izvoza cele vrste industrijskih produktov na podlagi preferenčnih tarifov nerešeno in da se bodo glede tega morala pogajanja nadaljevati pozneje. To velja za avstrijsko železo, kovinske izdelke, stroje kakor tudi za italijanske bksti-lije, torej za blago, na katerem sta obe državi najbolj interesirani. Iz tega se čisto jasno razvidi, da predstavlja sedanji sporazum samo delen aranžma, ki se nam predstavlja kot nekak sporazum samo zato, ker je bilo Mussoliniju na tem, da se pokaže nek rezultat rimskega pakta že sedaj, ker je bil g. Mussolini to Italiji in vsemu svetu obljubil. Tako imajo ti trgovinski sporazumi bolj značaj neke politične demonstracije italo-avstro-ogrskega političnega prijateljstva, dočim njihova gospodarska
vrednost za tem precej zaostaja. Zlas4. <№ to <wfi v aranžmajih, ki so skienjeni med Italijo in Ogrsko, oziroma med Avstrijo in Ogrsko. V Budimpešti trdijo, da se Italija ni obvezala brezpogojno, da bo od Madjarske nakupila 3 milijone kvintalov žita, ampak da je riziko za to prepustila privatni družbi, oziroma, da je prisilila Avstrijo, da v škodo svojega poljedelstva *xlkupi od Ogrske 2 milijona kvintalov žita. Naj bo temu tako ali drugače, dejstvo ie, da se bodo tudi med Italijo in Ogrsko še morala vršiti dolgotrajna pogajanja glede izvoza oziroiha uvoza cele vrsJe najvažnejših produktov, na katerih je trgovina obeh držav najbolj interc-sirana. Izrecno govori pogedba o tem, da morata obedve državi »vpošlevati« želje enega oziroma drugega partnerja po carinskih ugodnostih kakor
tndi po omiljenju obsioječih omejitev uvoza, toda kij konkretnega tem o.ini ni sklenjenega za četo vrsto produktov m pogodba sama stavlja pogodbenikom v dolžncst, da sc o teh nc3;K>darskib vprašanjih pogajajo še dalje. Nič torei nc more izbrisati čisto določnega vtisa, da je vsem trem pogodbenikom, predvsem seveda Italiji, šlo v prvi vrsti za to, da poda nek viden dokaz tesnega političnega prijateljstva, ki pa vsaj zaenkrat šc nima tiste solidne gospodarske podlage, o kateri se j« trdilo, da obstoja, oziroma, da se bo po »genialnem zaniisiu« Mussolinija ustvarila in služila za »podlago« gospodarski in — kakor je Mussolini s ši roko gesto slikal v zrak — tudi politični skupnoefl vsega Podonavja« — se razume, pod vodstvom fašističnega Rima.
Madjarska obtožba je intriga ^ italijanskega političnega režiserja
Ali je to smisel rimskega pakta?
Kakor nalašč pa je baš v momentu, ko se je ta sporazum v Rimu podpisal, počila v 2:enevi bomba, ki jo je vrgla v Svet Zveze narodov Madjarska. V istem hipu, ko je Mussolini vabil Češkoslovaško, naj se kmalu pridruži njegovim gospodarskim sporazumom in pripelje za roko s seboj eventualno še Jugoslavijo ali p»a še koga drugega, ki bi se hotel podati pxxl varstvo Italije — so Madjari podali dokaz svojega čisto posebnega pojmovanja tega podonavskega in evropskega političnega rodelovanja. To je obtožba proti Jugoslaviji zaradi nekih obmejnih incidentov, ki naj jih preišče posebna preiskovalna komisija Zveze narodov. Treba se je prav za prav Madjarski le zahvaliti, d? je na ta način odkrila svoja resnična čustva, tako da sedaj ne bo treba nikomur biti na nejasnem o tem, kako si najintimnejša politična prijateljica g. Mussolinija predstavlja tisto »lojalno in odkritosrčno politično in gospodarsko sodelovanje srednje in jugovzohdne Evrope«, o katerem je g. Mussolini v zadnjem času vedel toliko povedati, ko je skušal prepričati Francijo o neobhodnosti prisrčnega prijateljstva in tesnega sodelovanja »med obema latinskima narodoma«. Minister B a r t h o n je
Najvažnejše diplomatično vprašanje sedanjosti:
Priznanje Rusije od strani MZ in vstop Rusije v Zvezo narodov
London, 16. maja. TG. Z ozirom na potovanje sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova v Ženevo izjavljajo tukajšnji dobro poučeni diploma-tični in politični krogi, da Litvinova ne zanima samo razorožitvena konferenca, ki se kakor znano, nahaja v zelo kritičnem stadiju, ampak predvsem vprašanje priznanja USSR (Sovjetske Rusije) od strani držav Male antante in pa vprašanje vstopa Rnsije v Zvez« narodov — vprašanje, ki ga bo Litvinov v prvi vrsti obravnaval s francoskim zn-nanjim ministrom Barthoujem, ki je to vprašanje prvi sprožil in ga hoče z vsemi silami v pozitiv-nom smislu rešiti.
Vprašanje priznanja Rusije od strani Male antante in pa vprašanjo vstopa Rusije v Zvezo narodov »ta med seboj nerazdružno zvečani. Zakaj Rusija ne more biti sprejeta v Zveso narodov, ako ni priznana od držav Male antante. Glede priznanja Rusije od strani držav Male antante pa je ostalo za ngodno rešitev nerešeno samo eno vprašanje, in to je vprašanje Besarabije. Sicer obstoja med Rusijo in Romunijo pakt o nonapa-danju. vendar pa bi Romunija rada, da hi se Rusija Besarabiji formalno-pravno odpovedala, oziroma priznala njeno priključitev k Romuniji. Ker pa tega Sovjeti nikakor ne morejo storiti, so diplomati sedaj našli novo formulo, na podlagi katere Romunija lahko mirno ostane poscstnica Bes-
arabije, ne da bi se bilo Sovjetom treba Besarabiji formalno-pravno odpovedati. Splošno mnenje diplomatskih krogov je, da se bo ta stvar kmalu ugodno rešila in da je priznanje Sovjetov od strani držav Male antante samo vprašanje nekaj tednov.
Potom, ko bo to rešeno, bo prosta pot za pogajanja, ki naj uvedejo Rusijo kot članico v Zvezi) narodov. Edina pomembnejša težava izhaja od Poljske, ki zahteva zase kot velesila stalen sedež t Zvezi narodov, ako se sprejme Rusija. Nekateri pa so mnenja, da Poljska še nima pogojev za ve-losilo. Rusija pa na drugi strani tudi želi, da bi se francoskemu koraka, ki gre za vstopom Rusije v Zvezo narodov, pridružila tndi Anglija. Politični krogi pravijo, da v tom oziru obstojajo od strani Anglijo samo neznalne ovire, ki bodo gotovo kmalu premagane.
Potem vstopi tudi Nemčija
Diplomatični krogi tudi upajo, da se bo, ako bodo ta pogajanja imela ugoden rezultat, vrnila v Zvezo narodov tudi Nemčija. Ako bi namreč Nemčija vztrajala na svojem sedanjem stališču, bi bila Nemčija spričo navzočnosti Rusije v Zvezi narodov popojnoma izolirana, kar bi pomenilo zanjo ogromno diplomatično škodo.
z izredno točnostjo iu ostrino takoj ta madjarski korak označil za to, kar je, namreč za intrigo proti Mali antanti, ki bi jo zaveznica Italije rada diskre-ditirala v čase, ko se je s celo vrsto paktov utrdilo prijateljstvo vseh onih držav v Evropi, ki hočejo zasigurati mir na podlagi obstoječih pogodb. Gosp. Mussolini se je danes lahko prepričal iz odmeva, ki ga je našla brutalna gesta njegove zaveznice Madjarske v francoskem časopisju, kakšen učinek je imela ta diplomatična poteza, ki je Madjarska čisto gotovo ni storila brez vednosti Rima, dasi bo Rim to seveda tajil. Madjarski korak je najboljši komentar rimskega pakta, ki ni nič drugega kakor poizkus, da se Avstrija in Ogrska popolnoma vpre-žeta v voz Mussolinijeve politike, pri čemer gospodarski interesi igrajo le drugotno vlogo —■ saj vemo, kako malo more Italija pomagati v tem oziru tako v Avstriji kakor Ogrski, ko kupna moč Italije v podonavskih deželah ravno v zadnjem času silno pada. kar dokazuje italijanska trgovinska bilanca, ki je vsak mesec bolj pasivna. Italija uporablja sedaj Madjarsko samo za špansko steno. za katero g. Mnssolini meče v Zvezo narodov svoje revizionistične bombe.
Ta politika, ki naj bi po Mussolinijevem za-mislu imela uspeh, v resnici samo utrjuje Malo zvezo in vse njene prijatelje s Francijo na čeln.
Diktatura v Latviji
Riga, 16. maja. c. Latiška vlada je nocoj kar sama izvedla državni udar, ker je bila izvedela, da so ekstremne desničarske in levičarske stranke pred dvema dnevoma sklenile, da izvedejo vsaka zase državni udar. Vlada je bila prepričana, da bi na ta način prišlo do meščanske vojne in je zato sklenila, da bo prehitela skrajne elemente, jih pozaprta in sama izvedla reformo državne ustave.
Iz Rusije se je širila po Latviji komunistična propaganda, ki je grozila mladi republiki, da jo čez noč vrže v največjo anarhijo. Delovanje komunistov pa je seveda izzvalo med meščanstvom radikalno desničarsko protiakcijo, ki sc je izživljala v mnogoštevilnih fašističnih organizacijah. Borba med desnico in levico se je zadnji čas tako poostrila, da latiški parlament sploh ni bil več sposoben za nobeno delo. Zato je vlada čez noč razpustila parlament, ki že itak ničesar več pomenil ni v la-tiškem upravnem življenju; hkrati pa je razpustila tudi vse stranke in se odločila, da sama »vede potrebne reforme.
Ponoči je vojaštvo zasedlo vsa javna poslopja io vsa glavna križišča v mestu. Obenem jc policija polovila vse glavne voditelje ekstremnih skupin na desnici in levici in jih zaprla. Davi je Riga nudila čisto nenavadno sliko. Komunistični dom je zaseden in z njega ne visi več ogromna rdeča zastava. Ljudje na ulici se ne smejo zbirati v skupinah, ker ima vojaštvo strog nalog, da vsako sumljivo zbiranje takoj razžene.
pod dojmoin liberalizma, ki je družbo atomizi-ral in proglašal skrajni individualizem, kar je v ustavnem življenju dobilo izraza v tem, da je odnos že vsakega človeka kot poedinca stutui-ran napram največji svetni družbi, to je državi.
V resnici pa človek sploh ni rojen kot državljan. Ni država tista, ki ga v bolečinah rodi, ampak mati. Preduo je državljan, se p>ojavi v družini. Kri ga zveže z osnovno socialno edi-nico družbe, z družino, papir рш ga zveže z državo. Takoj tu se pojavi važno vprašunje: ali naj bo družiuu, ki je |>rva iu tako važna socialna edinica, le stvar nrivutnega prava? Ali pa naj ima možnost, da kot družina oblikovno vpliva na višje združbe, občino in državo? Vsekakor morumo na drugi stavek pritrdilno odgovoriti. Kako naj se to zgodi, mora ostali prepuščeno posameznim državam. Gotovo pa je, da bo stanovska država morala dati mnogo večji poudarek družinam kot osnovnim celicam družile, kakor pa je delala to liberalna država, ki je silno zanemarila ravno družinsko vprašanje. Vsi vemo, kuko redko sc liberalna država pri svojih ukrepih ozira na družinske interese, kako malo ji je skrb, da odstrani zla, ki razjedajo zdravje družinskega življenja. Razveii tega bi marsikaj tega, kar danes preklada državni bi-rokratizem po svojih aktih, inogla urediti sama družina, oziroma družinski poglavar ali pn vsaj zadruga, ki je biLa baš med slovanskimi rodovi
čudovita naravna ustanova, katere sledovi so se ponekod še do danes ohranili. Zadruga bi z večjim uspehom in avtoriteto mogla prevzeti oskrbo sirot, pravno zastopstvo, ureditev dednih /.adevščin itd., kakor pa delata to občina in država. Družino in njen podaljšek rodovina jc pravzaprav nosilno ogrodje vsakega naroda, kar vidimo posebno jasno pri Judih, ki že stoletja niso državni narod, pa se ohranjajo vsled izredno zavestnih krvnih vezi in posebnosti.
Preidimo k soseski, k občini. V sodobnem državnem življenju je občina edina združba, ki je dobila evoj stalen izraz v javnem življenju. Državni upravni sistem je po navadi /.grujen ua občinah in pokrajinah. V stanovsko urejeni državi mora tudi občina dobiti primerno, novemu mišljenju odgovarja joče mesto, čigar bistvena značilnost mora biti mnogo večia samouprava, kakor |»a so jo občini odmerile liberalne države. Isto velja tudi o pokrajinski sainoujiruvi, kateri naj centrala ne jemlje opravil, ki jih le-ta more z lastno močjo izvesti. Z državnega stališča more biti decentralizacija le nekaj pametnega, ne le ker sc uprava nasloni na organske sestavino države, ani|>ak ima sleherni državljan tudi občutek, da soodločuje pri usodi skupne domovine, /nto bo tudi rajše prevzemal nase bremena, ki jih bo družba od njega zuli la.
U stanovih nimamo namena r tem
okviru več pisati, ker je o njih bilo že mnogokrat posebej govorjeno. Brez dvomu so stanovi danes ključ zu sestavo celotne človeške družJ>e sploh. Obenem pa se zavedajo, da tvorijo kljub medsebojni socialni povezanosti organizme za sebe. Na tem družabnem pojavu pa je ravno zgrujeu stunovski družabni red; tu j»a gro<k> tudi mnenja narazen, kako nnj se preureditev družbe na tej podlagi izvede.
Stanovi kot veliki sestavni deli družbe bi uioruli v okviru države uživati gotovo samoupravo, ako naj se sploh doseže prvobitni namen stanovske družbe. Razne fašistične in diktatorske države pa stanovom te pravice nc priznajo, arujiak vse določa iu komandir« centrul-ua državna oblast, vse je strogo centralizirano brez slehernega sledu stanovske samou|>rave — seveda na veliko škodo države same io ljudstva.
Toda kljub vsemu je korporacijska misel na zmagoslavnem pohodu, čeprav mora čez mnogo zaprek in tesni, ki hočejo izmaličiti njeno podobo. Premagati bo treba šc mnogo težkoč. zlasti bo trelvi mnogo poguma pri prehodu iz sedanje horincontalne družabne formaciji: v vertikalno stanovsko. Vendar pn je gibanje /a stanovsko družbo in ljudsko državo naravno in zdravo in more tvoriti za vso bodočo dobo, ki je pred naini, bistven sestavni del v nai-em socialnem programu.	Dem.
99
Nemški minister Goring v Belgradu
Nemčija se veseli, da je Jugoslaviji uspelo stopiti na čelo balkanskih držav44
Seja ljubljanskega občinskega sveta
Belgrad, Mi. mam. m. Dnnes ob 17.30 je
prispel s svojim letalom na zemunsko letališče predsednik pruske vlade in letalski minister dr. Gflringr. ki potuje za blnkoštne praznike v Atene. V drugem letalu pa je prispelo njegovo spremstvo, v katerem se nahaja državni podtajnik v letalskem ministrstvu Milch, državni iiodlajnik v pruskem predstavništvu vlade Korner z ženo, predsednik pokrajine Hessen, princ von Hessen z ženo. hčerko italijanskega kralja in kraljice. in osebni adjutant Goringa, major Jakobi. Pred prihodom Goringa in njegovega spremstva so prišli na zemunsko letališče nemški poslanik von Heoren 7. vsem osebjem poslaništva, g. Neuhasen, predstavnik Lufthnmse v Belgradu, Majdanac iz protokola v zunanjem ministrstvu, polkovnik Pora Mirkovič, poveljnik letalske brigade, podpolkovnik Miodrag Tomič, poveljnik 6. lovskega polka ter zastopniki domačega in inozemskega tiskn.
Točno ob 17.30 je sirena naznanila, da se bliža predsednik pruske vlade in nemški letalski minister dr. Goring s svojim letalom zemnnskemu letališču. Par trenutkov nato sta se pokazali nn obzorju dve veliki letali, eno rdeče, drugo sivo. Obe letali sta napravil! nekaj krogov n«d letališčem in se je nato pričelo spuščati trimotorno letalo rdeče barve. Za pilotskim mestom je sedel sam g. Gflring, ki je takoj potem, ko je letalo pristalo, izstopil, dobro razpoložen im z nasmehom na ustih. Najprej je pozdravil nemškega poslanika nn nnšem dvoru von Heerena, ki je nato predstavil dr. Goringa navzočim zastopnikom oblasti.
Dr. G6ring je nato v slavnostni dvorani ze-munskega letališča sprejel časnikarje, ki jih je pozdravil in vsakomur posebej dal roko. GOring jim je, potein ko je povdaril čisto privatni značaj svojega potovanja v Grčijo, podal sledečo izjavo:
»Prepričan sem, da nemški narod goji naj-iskrenejše simpatije (lo Jugoslavije. Pred nekaj dnevi so bili pri nas vaši časnikarji in zelo obžalujem, da se nisem mogel osebno seznaniti z njimi, trdno pa verujem, da bom za to imel kmalu priložnost, ker bom prišel v Jugoslavijo za delj časa in bom obiskal Dalmacijo in Kotor. kakor sem obljubil Vašemu poslaniku g. Balugdžiču v Berlinu. Vsa Nemčija z zadovoljstvom gleda na velik napredek Jugoslavije v zadnjih 10 letih in Nemčija je vesela, da jc Jugoslaviji uspek) stopiti na čelo balkanskih držav, Nemčija se nadalje raduje, da so sc obnovili prijateljski odnosi m°d Jugoslavijo in Nemčijo«, je nadaljeval dr. Goring, »in želja ic moja in moje vlade in nemškega naroda, da bo to prijateljstvo dolgotrajno«.
Končno je dr. Goring dejal, da je imel zelo lepo vreme na potovanju. Dejal je, da je zemunsko letališče idealno in da razen Tempelhofa še ni videl tako lepo urejenega letališča. Dr. Goring je nato sedel z nemškim poslanikom v avtomobil ter se odpeljal na donavsko pristanišče v Zemun. Na pristanišču mornariškega poveljstva sta čakala nanj m na njegovo spremstvo dva motorna čolna, ki sta vse skupaj j>repeljala v Belgrad. Dr. Goring se je po j>rihodu v Belgrad takoj odpeljal v nemško poslaništvo, kjer ostane ck> jutri opoldne kot gost poslanika von Heerena. lekom dopoldneva obišče nemško in srbsko vojaško pokopališče, kjer položi vence na grobove padlih vojakov.
Madjarska na zatožni klopi
Praga, !6. maja. V ženevskem napadu madžarske vlade na Jugoslavijo, ki se vsa češkoslovaška politična javnost ukvarja z njim, vidijo v Pragi nov predrzen poskns Madžarov, da bi z obtoževanjem Jugoslavije zvalili s sebe odgovornost za vse nedovoljene akcije, ki se z njihovega ozemlja pripravljajo proti Jugoslaviji in njenemu edinstvu. Madžarov ne more nihče prekositi, kadar gre za to, da se resnica preobrne in kadar bi hoteli svoje volčje ponašanje prikazati v nedolžni obleki jag-njet. Pritožujejo se zoper Jugoslavijo, sami pa spre-lemajo veleizdr.ja'ce in plačujejo zaklete sovražnike Jugoslavije. Lepo so jih sprejeli in jim dali velike iinančne podpore. Pod pokroviteljstvom madžarskih oficirjev sc organiziralo tečaji, kjer se nrijo prekucuhi v metanju bomb in peklenskih strojev in pošiljanju teroristov v Jugoslavijo. Najznanej&e takšno središče ie Janka-Pusta blizu Velike Ka-niž.e. Iz tega kraja pa tudi iz drugih pošiljajo te izvežbane teroriste čez mejo v Jugoslavijo. Madžarske oblasti jim dajejo potne Hste na razna imena in dovoljenje za prehod meje. Večina napadov, ki so sc pripetili r Jugoslaviji v zadnjih štirih letih, so pripravili na Madžarskem z direktno ali inui-rektno podporo madžarskih oblastev.
Tudi v Italiji so organizirali podobno teroristično akciio in sicer v nič manjšem obsegu kakor na Madžarskem. Zadošča navesti, kako so o priliki zadnjih incidentov v I.iki 'e^eni 1932 poslali iz Italije velike količine orožja in ua so poizkus atentata
Ugodna rcVd-sv plebiscitnega vprašanja v Posaarju
Pariz, 10. maja c. Iz Ženeve prihaja vest, da je uspela italijanskemu zastopniku baronu Aloisiju posredovalna akcija med Francijo in Neničiio glede saarskega plebiscita. Nemška vlada jc izjavila, da je pripravljena podpisali sporazum in da ho prenehala z vso narodncsccialistično propagando v Posaarju za časa priprav za plebiscit.
Razorožitev se odloži
Praga, 16. maja. k. il'rager Aliciidblati« prinaša it Ženeve senzacionalno vost, ki jo je v svet poslala agonrija United Press, po kateri je baje aoeej med vsemi velesilami prišlo do sporazuma r ra»oro»Hvenom vprašanju o lom smislu, da se ranoročitvena konferenca odloži in nedoločen čas.
Masaryk bo zopet izvoljen
Praga, 16. inaja. p. Danes so ministrskemu predsedniku Molvpetru sporočile koalicijske stranke v imenu svojih poslanskih iu senntor-*kih klubov, dn bodo pri volitvi predsednika dne 24. maja soglasno volile Masaryka. Za slnv-nonti ob izvolitvi predsednika se vrše že velike priprave in se Ivo volitev vršila v Vlndislavski pulnoi na Hradčanih.
Iz diplomatskega sveta
Belgrad. 16. mnja. m. Kakor se iz dobro poučenih krogov doznava. je zunanji minister Jevtič preložil svoj uradni obwk v Pariz na 11. in 12. junija. Francoski zunanji minister Barthou pa vrne obisk Belgradu in Bukarešti v mesecu septembru. Točen dan njegovega obiska se določi pozneje.
Po snočnjem razgovoru, ki ga je imel Titulescu r. Bukarešto, je spremenil smer svojega potovanja. Titulescu ne bo odpotoval v Ženevo, nmpuk se vrne naznj v Bu-'*arešt. Odhod Titulesea iz Belgrada je določen ob 23.40 nocoj.
Gonja proti tržaškemu škofa dr. Fogarju
Trst, 16. maja. k. V	t ostrimi napadi
fašističnega časopisja na tržaškega škofa dr. Ko-garja je fašistični pokrajinski tajnik podvzel korake, do »e škof dr. logar čimprej odstrani iz Trsta. Danes so pokrajinskega tajnika obiskali vsi posianoi in senatorji Julijske krajine in mu izrazili svoje soglasje z akcijo, da se škof dr. Fogar odstrani. »Trst,< tako so rekli, »je prevaina mejna točka italijanetva, kjer je nemogoča taka cerkvena politika, kot jo vodi dr. Fogar.< Fašistično fasopieje piše. da »dr. Fogar ni znal dajati cesarju, kar je cesarjevega, ln Bogu, kar je božjega, ler se naj zato čimprej umakne iz Trsta.< — Kakor se vidi, je vzrok gonje w»per tržaškega škofa, Italijana dr. Fogarja ta, ker je bil pravičen napram veem vernikom svoje škofije, kakor je tn njeffova dolžnost po kAnotiib Cerkve in po naravnem pranru.
na N). Vel. kralja Aleksandra v decembru v Zagrebu pripravili z direktno podporo italijanskih fašistov v Italiji. Pri te| priliki so tudi ugotovili, da vežbajo italijanski vojaški in fašistični učitelji teroriste pod vodstvom Paveliča, Perčeca in podobnih po raznih taboriščih v Bolgotaru in po drugih italijanskih krajih in da jih pošiljajo v Jugoslavijo z bombami, revolverji in peklenskimi stroji italijanskega proizvoda. Ali ta dejstva mar ne zadoščajo? Ali Jugoslavija, ki se brani pred terorističnimi akcijami, kolektivno organiziranimi na Madžarskem in v Italiji, nima pravice, da se brani?
Ni dvoma, pišejo listi dalje, o tem, da bo Jugoslavija pristala na razpravo o tej pritožbi. Podobno pišejo tudi drugi listi. Potem se bo razgalila vloga Madžarske in Italije pri delu kršenja miru v EvropL
Budimpešta, 16. maja. c. Budimpcštansko časopisje piše zelo razburjeno o odpoklicu dr. Jurija Tomišiča, ki je v imenu Jugoslavije vodil pogajanja zn podaljšanje trgovinske pogodbe med Madjarsko in .Jugoslavijo, ki je včeraj potekla. »Poster Lloyd« piše, cla je to dokaz, da .ie Jugoslavija ne-razpoložcna napram rimskim protokolom.
Resnica pa je ta. da ta korak pomeni upravičeno renkeijo Jugoslavije na obtožbo Madjarske v Ženevi.
Zopet velika rudniška nesreča
Mons, 16. maja. (a) V rudniku v okolici Monsa je eksplodiral Ireskavi plin. 40 rudarjev je mrtvili.
Bruselj, 16. maja. p. Belgijska zbornica je imela dane« žalno sejo zaradi rudarske nesreče. Nadalje je zveza belgijskih premogovnih podjetnikov sklenila, dn bo odložila znižanje plač rudarjev, ki bi se moralo izvesti te dni. na "S. junij.
Goljufija za goljufijo
Вауоппе, 16. maja. c. Вауоппе je postal pravi eldorado milijonskih goljufij. Včeraj so odkrili afero s ponarejanjem poštnih nakaznic. Država je oškodovana za več milijonov frankov.
Zračni vlak
Moskva, 16. mnja. c. Tukaj so se zadnje ilni vršili poskusi s tako zvauim zračnim vlakom. Motorno letalo je vleklo za seboj 3 do 4 brezmolorna jadralna letalu, ki so se odklopila nad mestom, kamor bi imtovali potniki, in so povsod srečno pristala. Ker so vsi poskusi brezhibno uspeli, je vlada sklenila, da v najkrajšem času uvede stalne araene vlake med Moskvo in Krimom.
Pariška mestna delegacija v Belgradu
Belgrad, 16. maja. m. S suočnjim brzovla-kom so prispeli iz. Aten v Belgrad pivi vod-elvoui pariškega županu Fuqueta odborniki pariške občine, ki so napravili ob tej priliki uradni obisk jugoslovanski prestolnici. Odbornikom IMiriške občine so snoči priredili na železniški postaji prisrčen sprejem zastopniki naših oblasti. Po sprejemu ua kolodvoru je bil sprejem na francoskem poslaništvu. Francoski gostic so danes obiskali kraljev dTorec na Dedinjah. Od tu »o se gostje podali v zunanje ministrstvo, kjer jih je »prejel naš zunanji minister Jevtič. Kmalu nato so se odpeljali v mestno občino, kjer so bili prisrčno sprejeti od strani predsednika belgrajske občine Petroviča, ki je v vvojem pozdravu med drugim naglasih > Vaš prihod je za nas nova moralna vzpodbuda, da vztrajamo nn poti, po kateri hodimo, tudi v bodoče.« Njemu je odgovoril predsednik pariške občine Fut|uet, ki se je zuhvalil za prisrčen sprejem.
Osebne vesti
Belgrad. 16. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za pošte in brzojav so povišani: za šefa splošnega odseka dr. Ivan Lamul, višji svetnik, za šefa poštnega odseka Anton Suh a č, poštni svetnik, za šefa brzojavno telefonskega odseka dr. Joško Le bar, višji svetnik, za šefa gospodarskega odseka Tilen Kpih. svetnik, in za šefa raČun«kn-ko':lroltiega odieeka dr. Franc Janžekovič, višji svetnik.
Ljubljana, 16. maja.
Danes oi> 5 popoldne je bile redna seja ljubljanskega občinskega sveta. Sejo je otvoril in vodil župan dr. Pnc., ki se je najprej spominjal z lepimi besedami pokojnih dr. Janka Brejcn, o. tiugolina Sattnerja in meščanov Josipa Tonija ter Tomaža Bizilja. Nato je sporočil, da je ministrstvo potrdilo občinski proračun z nekaterimi razlikami, tako da so prejemki občinskih uradnikov reducirani še za pol do I odst., da je črtana brv čez Gruberjev prekop in še nekateri stvarni izdatki. Banska uprava je potrdila statute Mestne hranilnice.
Finančnega odseka poročilo je podal Tav-; čar. Predložil je računski zaključek Meslne i hranilnice za 1. 1933, ki je bil soglasno sprejet.
Poročilo gradbenega odseka je podal ing. i Bevc. Tudi predlogi tega odseka so bili soglasno sprejeti. Med drugimi sklepi je omembe vreden ta. da je bila odklonjena prošnja ing. Herberta Luckmanna za parcelacijo zemljišča ob Janežičevi cesti.
Poročilo pereonalno-pravncn odseka je podal dr. šubic. Občinski svet je -»prejel med drugimi tudi predlog odseka, da se podeli meščanstvo zaslužnemu organizatorju siovenskega planinstva Alojziju Knafeljcn. prosvetnemu de-iavcu Alojziju Poločnikn. zaslužnemu obrtniku Martinu Rndovanu in dolgoletnemu predsedniku »Slavca« Ivanu Dra/.ilu. Občinski svet je dalje sprejel predlog odseka za volitve v novo upravo Mestne hranilnice in so bili nato eo-glasno izvoljeni naslednji člani: Anton Agno-la, ing. T-adislav Bevc, dr. Jože Bohinjec, Ivan Frelih. Ernst Hieng, Rado Hribar, Janko Jo-van, Dragotin Kosem, dr. Rudolf Krivic, dr. ; Ivan Modic, Josip Olup, Viktor Rohrman, Al-I bin Sinerkolj, Kari Soss, mr. Rihard Sušnik. I Pero šterk, Franc Štrukelj, Josip Turk, Miroslav Grba« in Karol Vidmar.
OBRAVNAVA O ZNIŽANJU PREJEMKOV URADNIŠTVU
Podžupan J are je nato prebral naslednji nujni predlog:
Vlada je izdala (gl. Službeni list 21. aprila 1934, 32. kos) več uredb oz. določb o draginjskih dokladah drž. uslužbencev in drž. upokojencev, o prejemkih uradniških pripravnikov in pogodbenih uradnikov in o velikosti i^agrade dnevničarjev in honorarnih uslužbencev.
Vlada je pa segla še dalje in izdala 11. maja na podlagi istega pooblastila tudi še uredbo o znižanju prejemkov občinskih nameščencev, zaposlenih v upravni službi, podjetjih in drugih ustanovah kakor tudi nredbo o znižanjn plač državnim na-I meščencem.
Te uredbe pa vsebujejo, kakor se je pokazalo pri izvajanju, toliko trdot, da je nujno ■ potrebna • njih takojšnja revizija. Pomisleke vzbuja zlasti tudi dejstvo, da se je izdala uredba glede občin-; skih uslužbencev, ne da bi bila občinam sploh dana i prilika, da označijo svoje stališče.
Zato predlagam, naj občinski svet skleue takole:
1.	Občinski svet MOL smatra za neumestno, da so se določila min. nredbe z dne 21. aprila 1934 aplicirala tudi na občinske uslužbence in to, ne da bi se zaslišala občinska uprava. Gospoda župana se obenem naroča, nai stori v tem ozira primerne korake nri ministru financ in pri zvezi mest.
2.	Občinski svet MOL izraža odločno željo, da se omenjena uredba tudi kolikor se tiče državnih in banovinskih nameščencev, ki so tudi občani mesta Ljubljane in ž njim gospodarsko zvezani, takoj temeljito revidira.
3.	Posebej opozarja občinski svet MOL na pravno nesigurnost, ki bo nastala vsled te uredbe in na katastrofalne posledice pri tistih uradnikih, ki so na podlagi dosedanjih zakonito zajamčenih prejemkov sami ali skupaj s svojimi sorodniki si zgradili lastne domove.
UTEMELJITEV
V utemeljevanju svojega nujnega predloga je podžupan Jarc poudarjal, da še nobena ured-I bn nli zakon o znižanju prejemkov ni povzročil toliko ncvoljc. Zakaj? Uredba proti dvojnemu zaslužka rst vu. kakor smo jo dobili, strelja daleč preko cilja in sloni na napačnih premi-
sah. Kaznovan ie tisti, ki živi akupci s svojimi roditelji. Vdova, ki s težave šola svoje otroke, je doživela, da so sedaj kaznovani otroci, ki jo podpirajo na stara leta.
Podžupan je nato navajal mnogo kričečih primerov, kako starši prejemajo malenkostne jiokojnine, njihovi otroci, ki so v javni službi, pa so izgubili na dohodkih več kot še enkrat toliko. Revež ima vtis, kakor da je eamo 011 udarjen. Govornik navaja primer uradnice, ki ima milijonsko premoženje ia je sama, рл ji sploh ni bilo nič odtegnjeno. Prejemki državnih uslužbencev so podlaga za splošni kredit in za stavbno delavnost, sa; je mnogim zadrugam jamčila banovina oziroma mestna občina. Ali naj sedaj banovina in mestna občina plačujeta amortizacijo stavbnih dolgov, ko nameščenci izgubljajo dohodke. Proračun mestne občine je bil odobren, nihče pa ni vprašal mestne ohčinc o tej uredbi. S tem je razveljavljena tudi občinska pragmatika in kršena avtonomija mesta. Ne sme se trgati sina in hčere od roditeljev, moža in žene.
Ker uradniki /. zasebnim premoženjem s to uredbo sploh nieo bili prizadeti, sp vidi, kako potreben je edino pravični davek: dohodnina. Pravično bi bilo obdavčiti one z velikimi dohodki, malim ljudem pa zagotoviti eksistenčni minimum.
DR. 8UBIC
Dr. Šubic izjavlja, da ae popolnoma strinja s predlogom g. podžupana in da ta uredba, ki ima sicer namen, omogočiti zaslužek brezposelnim, jjovzroča nove krivice. Mnenja pa je, naj se predlog odkaže personalno-pravnemu odseku, ki naj po 10 dnevih pooblasti župana, da ukrene vse potrebno.
KOSEM
Kosem, ki brani uredbo, poudarja, dn jn brezposelnost največje zlo in da imajo brezposelni pravico do dela. Ta uredba je v korist brezposelnim in pomen ja plemenito kretnjo. Res so trdote vmes, v načelu pa je uredba zdrava. G. podžupan je navajal razne primere. Tako n. pr. izgubi del dohodka sin vpokojene vdove, ni pa povedal, da so vdove, ki sploh ne izgube nič. Če »e je že govorilo o breaposelno-sti, bi bilo pravilno poudariti, da izgube oni, ki nekaj imajo, na korist onim, ki sploh ničesar nimajo. Ce se naglaša avtonomija mestne občine, bi bilo trelia vedeti to prej, ko bi mestna občina v evoji avtonomiji lahko kaj storila za brezjjoselne. (Medklic: »Mestna občina je dala že milijone!«) Brezposelni imajo pravico, da se nekaj zanje stori in čudno je, da se ni že poprej v tem smislu delalo. Ne smemo čakati, da si brezposelni sami vzamejo pravico. Govornik je za to. da se trdote uredbe omilijo, toda tudi prizadeti morajo nekaj doprinesti za omiljenje brezposelnosti.
Ker se je izjavil tudi podžupan Jarc za predlog dr. Šubiea, je bil njegov nujni predlog odka-zan personalno-pravnemu odseku, da o njem sklepa in da v desetih dneh predloži svoje predloge g. županu s primernim pooblastilom.
ZOPER OBREKOVANJA	' Г ш ul
Podžupan Jarc je nato interpoliral župana, da neki mestni uradnik razširja o njem govorice, češ, da je on zakrivil s svojim posredovanjem to uredbo ter je zahteval disciplinsko postopanje proti temu uradniku: dalje je podžupan zahteval od župana ugotovitev, da je delal v Belgradu aa-mo za korist mestnih uslužbencev.
Župan je obljubil podžupanu, da bo zadevo obrekovanja preiekal in ukrenil vse potrebno, dalje je povdaril, da je g. podžupan v resnici vedno delal v korist mestnih uslužbencev ter je zavrnil tudi vest, da bi zveza mest sama zahtevala slične uredbe ter je prečital tudi brzojavno potrdilo od predsednika zveze zagrebškega župana prof. Krbeka.
Sledila je še interpelacija Z e ni 1 j i č a o Ale-ševčevi cesti, na katero je dal župan zadovoljiv odgovor.
Po javni seji se je vršila tajna seja, ki je obravnavala razne osebne zadeve mestnih uslužbencev.
Občni zbor akademske sekcije za univerzitetno hntižnico
Ljubljana, 16. maja.
Danes popoldne se je vršil v zbornični dvorani izredni občni zbor akad. akcije za univerzitetno knjižnico, ki se ga je udeležilo okoli 350 akademikov. Ves čas je bil na zboru prisoten tudi I rektor dr. Slavič. Po izčrpnem odborovem po-; ročilu, ki ga je podal predsednik~P e t r č , je isti 1 podal v imenu vsega odbora njegovo ostavko, ker so ostala vkljub veliki požrtvovalnosti in vkljub najid»alnejšemu stremljenju slovenske akademske mladine vsa prizadevanja, da se doseže zgradba biblioteke, zaman. Zaprla so se vrata tam, kjer bi bila dolžnost izpolniti to veliko vrzel slovenske univerze.
K debati k predsedniškemu poročilu se je oglasil najprej akad. Kos. Nato je povzel besedo akademik Ž e b o t Ciril, ki je s stvarnimi statističnimi podatki in primerjavami popolnoma utemeljil zahtevo slovenskega ljudstva, da mu država sezida univerzitetno knjižnico, brez katere slovensko univerzo ne moremo smatrati za popolno. V tem smislu I je potem tudi izzvenel ves občni zbor v eno samo i zahtevo po takojšnji zidavi knjižnice.
Nato so se vršile volitve novega odbora, ki so ; bile zelo burne. Zmagala jc lista z nosilcem akademikom Turnškom, ki je prejela 179 glasov.
Volitvam so sledile slučajnosti.
Razpoloženje občnega zbora in močna zahteva po postavitvi knii*nice izključno od strani države pa je dobila najkonkretnejšo obliko v predlogu akad C a s a r i a : Vsi, kakršnikoli denarni prispevki za knjižnico, ki so m ki bodo potekli iz našega ljudstva, se naj zberejo v poseben fond. ki se naj ne porabi za zidanje biblioteke, ampak izključno za izpopolnitev knjižnice predvsem s knjigami, ki obravnavajo slovenska zgodovinska, kulturna in druga vprašanja. V tem predlogu je praktično izražena in podana pot, ki •dina vodi do knjižnice, katero zahtevati ima naš narod popolno pravico.
Pripomniti pa moramo, da je občni zbor tudi živo dokazal, kje so stremlienja in zahteve resne, a kje je vkljub ostrozvenečim frazam — demago-gii«-
Občni zbor, ki bil mestoma zelo buren, je bil zaključen ob polsedmih.
Dunajska vreinenskn nnnoved: Nninrcj Ko pri južnih vetrovih še jnsno in toplo, кцчпеје ponblnčilev z znpadii sem, pojutrišnjem mogoče zopet mrzei zrak.
Razsodba
v ponarejevalsht aferi
Glej poročilo na tretji strani
Po dveurnih govorih ln po enournem posveto vanju malega senata je predsednik g. Fran Orožar, objavil med splošno tišino sodbo, s katero so bili obsojeni:
Basilisco Armido na 3 leta robije in 1000 Din denarne kazni, ki se spremeni eventualno v 10 dni robije. Besednjak Albert na 3 leta robije in 1000 dinarjev kazni odnosno IG dni robije. Golebiovvski Roman na 2 leti in pol robije ter 1000 Din denarne kazni ali 10 dni robije. Baraga Ludvik na 8 mesecev strogega zapora in 10.000 Din denarne kazni ali 100 dni strogega zapora. Vsi tudi v izgubo častnih pravic za dobo 5 let. Stupica Stanko pa sc oprošča kazni v smislu § 280 kazenskega postopka zaradi pomanjkanja dokazov. Vsem obsojencem se je vštel v kazen preiskovalni zapor.
V razlogih je predsednik v prvi vrsti poudarjal, da je napravil na sodišče najboljši vtis obtoženec Albert Besednjak, ki je vse po resnici povedal. Ustanovil se je poseben komplot za razpečavanje ponarejenih bankovcev. Basilisco je bil zasnova-telj, druga dva obtoženca pa sta organizacijo izpeljala. Obsojenci so po svojih branilcih prijavili deloma revizijo, deloma pa priziv zaradi previsoke kazni. Državni tožilec pa je prijavil priziv zaradi prenizke kazni.
Za izid procesa je vladalo proti večeru veliko zanimanje med trgovskimi krogi. Dvorana je bila nabito polna ob razsodbi. Obravnava se je končala ob 21.30.
★
Drobne vesti
Los Angclos, 16. maja. p. Včeraj aretirana ban-dita, ki sla odvedla milijonarja Gettla, sta bila danes že obsojena oba na dosmrtno ječo.
Dunaj, 16. maja. c. Na tukajšnjo češko ljudsko šolo jc bil nocoj izvršen atenlal. Na dvorišče šolske zgradbe je bila vržena granata silno nevarnega kalibra. Granata ni po|x>lnoma eksplodirala m zato ni jxivzročila prevelike škode.
London, 16. maja. A A. Iz Bombaya poročajo, da je tamkaj prišlo do neredov. Stavkajoči dclsvc so bili nasilno zavzeli neko veliko predilnico, odkoder jih je policija hotela pregnali. Ker izlena niso hoteli predilnico zapustiti, je policija začela streljali. Dva dclavca.sla nevarno ranjena.
Razpečavanje ponarejenih tisoč-dinarskih bankovcev
LJubljana, 16. maja.
Današnji veliki procee, ki se je ob 8.30 pričel pred malim kazenskim senatom proti razpeceval-cem tako zvanih »tržaških ali Perčeoovih tisočdi-narskih falzifikatovc, sprva ni privabil mnogo občinstva, ker ni bilo obveščeno po časopisju, pač pa so pozneje napolnili razpravno dvorano mnogi ljubljanski boljši ljudje, oeobito iz bančnih in trgovskih krogov, ki jih ta proces najbolj zanima. Omenjeni falzifikati so bili izcedno dobro izdelani, tako da jih lajik, ki nima mnogo z bankovci opravka, ni mogel razločevati od pravih. Falzifikate so tihotapci iz Italije ponujali za 160 do 200 Dan za komad.
Malemu senatu je predsedoval s. o. s. g. Fran Orožen, kot sosodnika sta bila gg. Ivan Kralj in dr. Fran Kovač. Javno obtožbo je zastopal vršilec dolžnosti šefa državnega tožilca g. Viljko Lavrenčak. Obtožence so branili po vrstnem redu odvetniki: dr. Joahim Ražem, dr. I. C. Oblak, dr. Vladislav Pegan, dr. Zirov-n i k in dr. Vladimir K n a f 1 i č.
Na zatožni klopi so sedeli:
Armido Basiiiseo, 53 letni trgovec iz Trsta, ki se je kmalu po prevratu preselil v Ljubljano ter je sprva vodil eno trgovino v Trstu, drugo v Ljubljani. Leta 1924 pa je tržaško trgovino likvidiral. Zaprosil je zadnje čase za naše državljanstvo ter je že dobil zagotovilo, da bo sprejet v občino Šmarca pri Kamniku.
Drugi obtoženec je Tržačan, 46 letni trgovski potnik Albert Besednjak, stanujoč v Ljubljani. — Tretji je Poljak Roman Golebiowski, rojen 1890 v Zboieku pri Lvovu, solastnik tvrdke »Jugoreklamc. Ta je od ljubljanske občine dobil zagotovilo sprejema v domovinsko zvezo. — Četrti je 43 letni mehanik in trgovec Ludovik Baraga iz Ljubljane in peti 28 letni Stanko S t u -p i c a , trgovec v Šmarju pri Jelšah.
Dri. tožilec obremenjuje
da so Basiiiseo, Besednjak in Golebiowski sporazumno dajali v promet ponarejene tisočdinarske bankovce stalnega bančnega izdanja iz leta 1920, tako zvane »tržaške falzifikate št. 14<, in da je Basiiiseo Armido okoli 20. avgusta lani v Ljubljani naročil in sprejel za razpečevanje od nekega Tržačana Andreja Gianuzia sto komadov takih falzifikatov, ko mu je obljubil za to plačilo 15.000 Din in da mu povrne potne stroške iz Trsta v Ljubljano ter nazaj. Albert Besednjak je od prvega prevzel 50, odnosno 78 falzifikatov ter jih izročil Go-lebiovvskemu. ki je za nje zastavil Basiliscu svoj avto za 15.000 Din. Nato sta Albert Besednjak in Roman Golebiovvski štirikrat potovala v Zagreb, da bi tam falzifikate spravila v tečaj. Tam sta stopila v stike z nekim Bonačičem. Golebiowsk: sam je 6. septembra izročil Ludoviku Baragi en falzi-fikat, nekaj dni kasneje pa še devet komadov. Golebiowski je dalje 6. septembra lani izročil Stanku Stupici osem falzifikatov proti plačilu 700 lir in 1000 Din. Ludovik Baraga je 3. oktobra izročil .dva falzifikata Kreditnemu zavodu v kritje menice 5576 Din. Zadnji, Stanko Stupica, pa je oktobra oddal' en falzifikat na pošti v Šmarju pri Jelšah, drugega je zamenjal pri Haelbachu v Celju, tretjega pa pri tvrdki Kiffmann v Mariboru.
Obtožnica nato obširno utemeljuje obtožbo ter sloni v bistvu na rezultatih sodne preiskave in iz-povedb obtožencev, ki si nasprotujejo ter 9kušajo prvi trije obtoženci zvaliti krivdo drug na drugega. Golebiowski obremenjuje zlasti zadnja dva obtoženca. Uvodoma obtožnica navaja, da je zagrebška policija 12. oktobra aretirala Alberta Besednjaka in Romana Golebiowskega zaradi suma razpe-čavanja ponarejenih tisočdinarskih bankovcev. Pri obeh je zaplenila 78 falzifikatov.
Po prečitani obtožnici je predsednik pozval obtožence: »Govorite čisto resnico! Nobenega ne tlačite notri, bo bolje za vas!«
Zasliševanje obtožencev
Kot prvi je bil pozvan, da poda svoj zagovor trgovec
Armido Basiiiseo.
Govoril je tiho. Njegova izgovorjava slovenščine, pomešana s srbohrvaščino in laščdno, je vzbudila precejšnjo pozornost. Predsednik: »Kako je bilo z bankovci?« Obtoženec je nekaj nerazločno izgovoril in nato omenjal, da je prišel k njemu neki Tržačan, ki ga je vprašal, ali ve, da krožijo tržaški falzifikati. »Človek je doSla k meni v pisarno. Rekla mi je, da ima sto komada po 1000 Din. Rekla sem mu, da se ne bavim s takimi stvarmi. Zahtevala je ta človek 15.000 Din za sto komada. Tisto dopoldne je došla Besednjak.« Besednjak se je nato ponudil, da dobi za 15.000 Din jamstvo. Basiiiseo je govoril Gianuziju: »Imam dosta posla. Imam dosta denarja, ne rabim!« Besednjak je potem »prinesla garancijsko pismo od Golebievvskega. On ga je bila zadovoljna.« Gia-nuzi je pozneje prinesel paket in ga izročil Basiliscu. Predsednik: »Koliko časa ste poznali Gia-nuzija?« Obtoženec: »Od leta 1930. Takrat je bila pri meni, potem ne več.« Predsednik: »Kdo je ta Gianuzi?« Obtoženec: »Iz Trsta!« — »Noben ga tam ne pozna!« — »Naj pride sem v Ljubljano!« — »On že ne bo prišel.« Obtoženec je nato v podrobnostih opisoval, kako so barantali za falzifikate in kako jih je izročal samo Besednjaku. Go-lebiowskega je poznal, ker ima garažo v Kapiteljski ulici, kjer ima tudi sam svojo pisarno.
Albert Besednjak pripoveduje
Bil je od leta 1932 pozimi v službi pri Basiliscu. Potoval je za njegovo tvrdko »Jugospecial«, ki prodaja »umetniške slike«. Predsednik: »Kako je bik) z bankovci?« Obtoženec: »Nekaj tako, kot je povedal Basiiiseo, nekaj drugače. Basiiiseo me Je nagovarjal. Tožil mi je, da ima preveč denarja »unaj. Rekel je: Kaj, če bi se dalo dobiti ponarejen denar? — Čez mesec pa mi je že povedal: .Našel sem človeka, ki ima falzifikate!« Predsednik: »Kako je nato šlo naprej?« Obtoženec: »Čez tri dni sem stvar povedal Golebiovvskemu na cesti. Tožil tni je, da ima velike skrbi za družino.« Obtoženec mu je nato pojasnil, kaj ima Basiiiseo in ali bi on mogel dati garancijo za 15.000 Din. Golebiowski je podal garancijo, izstavil je garant-no pismo za svoj avto. Basiiiseo je v to pristal. Nato Je obtoženec drastično in podrobno opisoval, kako sta štirikrat potovala v Zagreb. Prvič sta šla 1. septembra in se peljala kar do Sunje. Naposled sta se ustavila v Zagrebu, kier se je srečal z znancem i» šibeniških zaporov, Bonačičem, kateremu je zadevo zaupal. 2 njim je stopil v poslovne zveze. Bonačič aam ga je vprašal, ali ima
t
ponarejen denar. Ta mn je nasvetoval, da naj za ta denar kupijo hranilne knjižice. Vrnila sta se brez uspeha v Ljubljano. Prav tako so bila ostala tri pota brez vsakega uspeha. Pri zadnjem potovanju, 11. oktobra, pa sta bila zasačena. Izdal ju je Bonačič.	<
Na vprašanje branilcev, ali je Basiiiseo imel kak dobiček, je Besednjak odvrnil: »Imel. Dobil je 500 lir, ki sem mu jih dal za falzifikate.«
Roman GoIebiowski obremenjuje
Obtoženec je sprva navajal vse mogoče razbremenilne okolnosti. Albert Besednjak ga je naprosil, da bi izstavil garancijsko pismo za 15.000 Din. »Bil sem previden. Pismo sem dal, avtomobila pa ne.« Besednjaku je dal uro in prstan, da je to zastavil v zastavljalnici. Dobil je 405 Din. Dal mu je 200 Din za stroške Tržačanu, ki je prinesel bankovce. Besednjak je 29. avgusta prišel k njemu in dejal: »Oseba je že tukaj. Treba se je pobrigati!« Pozneje je Besednjaka prijel, kako se imenuje do-tična oseba in kje stanuje. Odvrnil je: »Sartori ali Sardori. To je postranska stvar. Stanuje pri Mi-kliču.« Pa ni bil tam nikdo s tem imenom. Prvič sva šla razpečavat 1. septembra. V Sunji nisva nič prodala. Tako tudi ne v Sisku. V Zagrebu je bila stiska za denar. Besednjak pa je dejal: »Saj imamo dosti denarja!« Obtoženec si je ogledoval pri neki gospe tudi briljantni prstan, hotel ga je kupiti, toda bal se je. Sploh je bil obtoženec pri teh poslih zelo bojazljiv. V narlaljni svoji izpoved-bi je zelo obremenil četrtega obtoženca Ludovika Barago, češ, da mu je povedal, da mu je izročil falzifikate. Dal mu jih je deset za pisalni stroj. Prav tako je obremenil za Vega obtoženca, i katerim se je srečal prav tisti vcf^r. '-o "•» dal Baragi bankovce. Peljal ga je pozneje na svoje stanovanje ter mu pokazal ponarejen bankovec. Pozneje mu jih je dal osem.
Zagovor četrtega obtoženca	'
Obtoženi Ludovik Baraga je odločno izjavil: »Sploh ni res, kar pravi Golebiovvski. Ni ree, da bi kakšen ponarejen tisočak razgledoval, še manj, da bi dobil za pisalni stroj 9 ponarejenih bankovcev.« Obtoženec je bil prepričan, da mu je dal Golebiovvski prave bankovce. Predsednik: »Golebiovvski je drugače izpovedal!« Obtoženec: »Ni res, da bi bil 6. septembra ž njim v Emoni!« Predsednik: »Kdaj je vam dal 10.000 Din?« Obtoženec: »Njegov datum sploh ni pravi. Dal m,i jih je dne 2. oktobra ob 2. Poprej nisva nikoli govorila. Bankovce sem dal v blagajno.«
Predsednik: »Kako je bilo z menico pri Kreditnem zavodu?« Obtoženec je navajal, da je prišel bankin sluga k njemu kasirat menico. Dal mu je 2 tisočaka. Pozneje je prišel sluga nazaj in ga pozval, da naj gre v banko. Tu so povedali, da jo dal dva falzifikata. »Bil sem popolnoma paf! Mislil sem, da me bo mrtvoud zadeli« Ostalih 8 bankovcev je nato raztrgal in vrgel v kloeet. Sedaj se kesa, da je to storil, če bi bil vedel, kakšne posledice bodo, bi jih bil obdržal.
Zadnji obtoženec Stupica Stanko je prav tako zavračal obremenilno izpoved Gole-biovvskega. Res je bil kritično noč ž njim skupaj. Toda ni mu pokazal nobenega falzifikata. Po poroki se je odpeljal z nevesto v Rim. Kar je v Zagrebu priznal, je storil, ker so vanj silili in se je bal policije. Bil pa je prve dni ves zbegan, kajti hudo je, da gre človek takoj po poroki v zapor. Zakaj ga Golebiowski notri tlači, ne ve.
Drž. tožilec: »Golebiovvski! Zakaj ta dva obremenjujete?« Golebiowski: »Ne morem drugače govoriti čiste resnice, tako kot mi Bog pomagaj!« Branilec: »Ali mislite, da boste dobiLi kako premijo za to?«
Zasliševanje prič
Nato se je začelo zasliševanje prič.
Priča Lojze Kovač, nameščenec ljubljanske univerz«, je za obtoženega Stupico izpovedal razbremenilno. V vseh podrobnostih je opisal večer, ko je Stupica praznoval fantovščino in eta se pozno v noč srečala z Golebiovvskim. Stupica se je ž njim, Golebiovvskim in Habjanom zamudil v kavarni »Zvezda« do policijske ure. Nato so se odpravili proti domu. Golebiovvski je stanoval v Židovski stezi. Stupica je prenočeval pri priči v Kri-ževniški ulici. Priča s poudarkom: »Vsi štirje smo šli skupaj do moiega stanovanja, nato se je Golebiovvski poslovil.« Predsednik: »Ni morda Stupica odšel pri Židovski stezi za nekaj časa z Golebiow-
Za ntmtva razprava pred ljubljanskimi sodniki
skim na njegovo stanovanje?« Priča je to absolutno izključil.
Obtoženec Golebiovvski je kakor napram obtožencem, vztrajal pri svoji navedbi, trdeč, da je Stupica odšel za četrt ure od tam na njegov dom. Takrat sta uredila kupčijo z falzifikati.
Priča Peter Čapek, blagajnik Kreditnega zavoda, ki je prejel 2 ponarejenca od trgovca Barage na račun zapadle menice. Popisal je nato ves dogodek z Barago.
Priča gospa Marija Baragova, žena obtoženca, je povedala, kako sta se ona in njen mož seznanila z Golebiovvskim kot zastopnikom velesejma. Pričela sta ž njim trgovske posle. Bil je Golebiovvski tvrdki dalj časa dolžan večjo svoto. Dne 2. oktobra je prišel v trgovino, da kupi pisalni stroj in da poravna svoj dolg. Pobahal se je, da je dobil večjo pravdo z velesejmom. Po odkritju v Kreditnem zavodu sta z možem pregledala bankovce. V svoji razburjenosti je predlagala možu, da falzifikate takoj uničita.
Priča, pol. podnadzornik Peter Kette ni povedal nič tehtnega, samo to, da je Golebiovvski pre-vročekrven človek. Imel je pogostokrat konflikte s policijo.
Priča Ana Golebiovvska, žena drugega obtoženca, je izpovedala o Stupici naravnost nasprotno kakor priča Kovač. Usodne noči je mož okoli 1 ponoči prišel domov s Stupico ter sta ostala četrt ure v kuhinji. Spoznala je Stupico.
Sledila je živahna konfrontacija med pričo in Kovačem. Ta je vztrajal, da so šli domov skupaj po policijski uri okoli poltreh. Ana Golebiowska pa, da je to bilo ob 1.
Obremenilna priča Ivo Bonačič se vabilu ni odzval. Njegov sin je sodišču sporočil, da je oče službeno odsoten v državnem poslu. Bonačič je izsledil razpečevalca Besednjaka in Golebiovvskega.
Na popoldanski obravnavi je bila zaslišana najprej žena zadnjega obtoženca Marija
1 ' -'"I"-. ' 4	— - - U >>#.. M	_ ,
Stupica, ki jc povedala, da jc dobila zn po ročno darilo 1000 lir in da jc tudi mož imel sam 1000 lir. Mož namreč trdi. dn jo dal za bankovce 8000, polog 1000 Din šc 1700 lir. Potovala sta po poroki v Rim. Ni vedela, da je njen mož zapleten v tako afero. Predsednik je nato čital pisane izjave dveh zaslišanih prič, ki sta izpovedali o raznih postranskih okolnostih, zadevajoč obtožence. Bančni sluga France Volčič je povedal, da je kasiral menico, a drugače mu ni znano nič važnega. Branilec Barage dr. Knaflič je predlagal dopolnilne dokaze za razbremenitev Barage. Senat jo dopustil samo dve priči: Ivana Bi7,-jaka in trgovca Slavo Kolarja o okolnostih, kje se je nahajal obtoženi Baraga tiste dneve, ko trdi Golebiovvski, da sta bUa skupaj.
Ob 18 je bilo končano dokazno postopanje, nakar so sledili govori državnega tožilca in petih branilcev.
Sodbo, ki bo izrečena pozno, objavimo na drugi strani.
Sem in tja po Zagrebu RokoVtt$®Či V Z® grehu
Predrzno je bilo početje našega »Slomškovega prosvetnega društva«, da si je upalo stopiti kar pred široko zagrebško kritiko. Doslej so bile njegove prireditve stisnjene v jeronimsko dvorano, to pot pa so nastopili njegovi igralci kar na pravem javnem odru malega gledališča v Frankopanski ulici. Veliko si je upal »Slomšek«, da se je drznil ua ta oder, a še več je to, da je priredil predstavo ne na nedeljo, ko je naše občinstvo prosto, marveč na delavnik in celo na ponedeljek zvečer, ko je kar vse tarnalo: škoda, ne morem... In vendar: malo gledališče je bilo do dobra razprodano. Sem pa tja je bilo iz balkona doli opaziti kako vrzel, a za pogled na vprek je bilo pa kar vse zasedeno. Gotovo je bilo pobranih štiri petine vstopnic. Tako polna je ta dvorana redko kdaj. Seveda je bilo občinstvo po velikanski večini slovensko. Le malo slovenskih višjih osebnosti je bilo pogrešati. Zbrano je bilo kar vse, kar ima kaj zdrave narodno zavesti, v kolikor niso bili zadržani. Vsa zagrebška slovenska javnost je pokazala, da zna pravično ceniti kulturno prizadevanje Slomškovo, tako da moremo ugotoviti, da je uspeh s te strani prav sijajen.
Tudi igralci »o dobro napravili. Lepo »o igrali »Rokovnjače«. Posebno Blaž Mozol — gosp. Breceljnik — jih je razdiral v prepolno zadovoljnost in smeh gledavcev, ki so uživali, kadar se je njegova oseba le pojavila na pozorišču. Ko so ga pobili, je nekdo na glas zavzdihnil: škoda ga je hecerja! (Pili so, peli, kleli po »kranjski« navadi. Kaj se hoče. Pa ker nas že tako vsi s te strani dobro poznajo, zato nas to ni motilo.) Ne samo Blaž, tudi drugi so se dobro obnesli in so kot diletanti, nepoklicni igralci, gotovo dali vse, kolikor je kdo upravičeno mogel pričakovati. Tudi zapeli so lepo.
Končna ugotovitev je: Prireditev je uspela v popolnem obsegu in tako znači prav lep zaključek pretekle sezone.
V nedeljo je Zagreb praznoval »Materinski dan«. Sprevod, godba, prireditve. Bilo je
več lepih prireditev katoliških društev v počastitev materinega spomina, od vseh pa je bilo gotovo najbolj posrečena prireditev »starešinstva križaric« ob 8 zvečer v Jcro-nimski dvorani. Bila je to bogata prireditev deklamacij, petja in prizorov. Od vsega najbolj srčkani so bili seveda otroci — in to najmlajši. Komaj odpira usta, pa ti že zna take modrosti, da se čudiš in uživaš. Kako sta dve petletni deklici modrovali in si dopovedovali, zakaj imata mamico radi... in mali dirigent Jurica, ki jo znal vsaj tako dobro dirigirati svoj zbor, katerega najmlajši član gotovo ni še prekoračil tretjega, a najstarejši ne dosegel šestega leta — no, vsaj tako dobro je dirigiral, kakor je njegov zbor pel o tem, »kako so mamica štruklje pekli«. Glavna vsebina je bila igra »Dve materi«, ki je bila prav dobro izvajana, tako da je izvabila marsikatero solzo. Na splošno zadovoljnost je končala igra s tem, da sta dve materi — ena Turkinja, ena katoličanka — ugotovili, da je najboljša mati Marija, in je Turkinja s svojo hčerjo sprejela katoliško vero.
Sodišče registrira značilno in zanimivo pravdo, o tem, kdo je kriv, če si kdo na ledenem pločniku nogo zlomi. 12. dccembrn preteklo zimo se je to primerilo nekemu zagrebškemu uradniku prod Jugoslovansko banko. Pa se je domislil ponesrečenec, da je tega kriva banka, ker ni poskrbela, da bi bil pločnik posut Vsekako 7;animanja vredna stvar. Javnost s pozornostjo sledi tej zimski pravdi v poletni vročini.
Prva letošnja žrtev Save je bil droben fantiček, čigar kratka, a lepa zgodbica je vredna spomina. Pripravljal so jc za prvo sveto obhajilo. Dan prej jo povedal, da bi najraje kar takoj umrl. Na Vnebohod mu je bilo prvo sveto obhajilo in še isti dan popoldne ga je poklical Gospod. Žalostni so bili njegovi starši, ker jc bil fantek dober ko angelček, pa veseli so tudi bili, ker vedo, da je njegova smrt lepa. Za skrb jim jih je pa še tako ostalo pet bratcev in sestric malega utopljenca.
Majevi motivi
13.
1
Veliko mora biti veselje matere nad svojim novorojencem, da jo celo Kristus v priliki, ko govori o veselju, omenja: »Ko pa porodi dete, ne misli več na bridkost, od veselja, da je človek rojen na svet.« (Jan 16, 21.) To veselje je bilo v neizmerni globočini tudi Marijin del. Kako je pač v betlehemski noči drhtela od veselja, da je rojen Bog človek na svet. Kdo na,i opiše veselje, ki je prevzelo božjo Mater, ko jo je pogledalo božje Dete s prvim nasmehijajemf Le zdaleč moremo slutiti to veselje, ko beremo, kako opisuje Jezus svoje prihodnje svidenje z učenci: »ali spet vas bom videl in veselilo se bo vaše srco in vašega veselja vam ne bo nihče vzel.« (Jan 16, 22.) Božično veselje se vsako sveto noč in vsak božični čas razliva v krščanske hiše in družine. Nobeno praznovanje se v pogledu splošnegn veselja nc more meriti z božičnimi prazniki. Temu veselju sta podobna samo šc dva dogodka, ki ue mineta v družini brez velikega veselja. To je takrat, ko se rodi v družini prvorojen-ček in takrat, ko pristopa prvorojenček k prvemu sv. obhaliju. Vsa naslednja rojstva in obhajila so in naj bodo le lep in hvaležen spomin na prvo rojstvo in obhajilo. Kako visoko ceni to veselje nebo samo, je označeno tudi v sv. pismu z besedami: »Iu v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: Slava Bogu na višavah in nn zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.« (Lk 2, 13—14.) Ali ni tok angel vsak novokrščenee in novoobbajancc? Ko hi svet na vse to dogodke in dobrote gledal z nebeškimi očmi, ne bi nnšll toliko družin, ki se boje ali žaloste nad številom svojih otrok. Gospod, ki za vse skrbi, vendar govori »od veselja, da je človek rojen na sv«t«. Tu v tolažbo iu veselje vsem, je rojen Bog in človek.
14
Največ veselja ubije človek človeku sam. Ulovek ubija veselje človeku z molkom, ki je navadno meč oblastnih in škodoželjnih; človek ubija človeku veselje s krivično kritiko, ki je znamenje ničemurnih in prevzetnih. Danes so nad nami časi takega ubijanja: vse kritikuje, celo mladina kri-tikuje, modri in preizkušeni pa molče. Šola življenja človeka bolj izuči in izmodri ko vsako vseučilišče. Šola, ki človeka ne stori preprostega in ponižnega, nad svojim učencem ni spoinila svoje naloge. Več človek ve, bolj se mora zavedati, kako malo ve. »Nikar se ne zanašaj na svojo modrost«, opominjajo Salamonovi pregovori (3, 6). »Na vseh svojih potih premišljuj Gospoda in bo vodil tvoje korake. Zaupaj vanj iz vsega svojega srca.« To je navodilo in ravnilo preprostih src. Tako je ravnala Marija; njen molk je zgovoren in njen govor je molčeč in vse njeno vedenje in govorjenje je vsak čas preprosto, prikupi j ivo, ljubeznivo, veselo, usmiljeno. Starinoslovci trdijo, da se najstarejša Marijina slika nahaja v cerkvi Sv. Marije onkraj Tibore, na mestu mučeniško smrti papeža Kal ista t 222. Podoba, pred katero je po starem izročilu molila že sv. Cecilija, je lep spomin in dokaz, kako veselo in ljubeznivo so si Marijo predstavljali prvi kristjani. Zaradi svojega ljubkega izraza nosi slika naslov: »Madonna della elemenza: Mati usmiljenja«. Rimska legenda pravi, da je na tem mestu ob rojstvu Marije Device vzni-knil oljnat studenec, ki je znamenje usmiljenja in dobrohotnosti. Tak oljnat vrelec naj bi bil v svojem namenu vsak govor in spis: in videli boste, koliko več veselih src in obrazov bo med nami; videli boste, koliko več iK)slušalccv bodo imele naše leče in koliko več naročnikov in čitateljev bodo šteli naši I lati. Dobrohotnost je močan vir veselja.
15.
»Caritas sine doniš non est earitae«, piše
sv. Avguštin — »ljubezen brez darov ni ljubezen.« Toda prave ljubezni prvi dar je: veselje. Preden so Modri z Vzhoda pred detetom z Marijo »odprli svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire«, je o njih zapisano, da: »so se silno razveselili«. Prvi dar ljubezni jc veselje. Prvi pozdrav Marijin prvo rej en cu je bil vesel pogled in vesel na-smehljaj. Kaj so vsi darovi hrez veselja, ki ga rodi ljubezen! Dvakrat daruje, kdor z veseljem daruje; kdor pa s čmernostjo daruje, vrednost daru zmanjšuje. Ali se nismo mi kristjani odvadili; da bi darovali svoj dar z veseljem? Deliti darove in dobrote ne moremo več z veselim srcem. Treba nam jc umetnih injekcij, da nekoliko pospešimo človekoljubnost. Na »dobrodelne« prireditve s petjem in plesom, z godbo in zabavo se šc damo privabiti; na hvaležen in t«i»cl pogled obdarovančev, če smo ga ms z dobrotnim srcem obdarovali, se ne razumemo več. Zato pa prosjaki in siromaki preklinjajo naše »dobrodelne« zabave, ki sicer dobro denejo lahkoživcem, obenem pa šc bolj obtožujejo življenje kruhoborcem. Kadar si bomo spet priborili našo staro slovansko gostoljubnost, kadar bomo vsak obisk z veseljem sprejeli in ga po svojih močeh z veseljem nai>olnili, takrat bo tudi za nas vstala zvezda sreče in blagostanja. Vsem našim dobrodelnim iu drugim socialnim nnredbam več ali manj le enega manjka: Hožjega blagoslova. »Usmiljenja hočem in ne darov« pravi Gospod (Mt 12, 7.) »Pravice hočemo, ne usmiljenja!« kličejo zatiranči. Kristusu in njegovemu ljudstvu bi bilo ustreženo, ko hi spolniM bc seno: »Zn vse jo svet dovolj bogat, in s ročni vsi bi bili, če kruh bi z bratom brat delil s prav srčnimi čutili-« (S. GregoričJ
Ljubljanske vesli s
Ženska ročna obrl
v zgodovinskem razvoju
Mariborske vesli:
Mesarji hočejo na Rotovšhi trg
Včeraj dopoldne je odprla dvorna dama gospa Tavčarjeva v muzeju (kjer je bila dosedaj muzejska galerija slik) razstavo ženskih ročnih dal, ki kažejo v zgodovinsko-razvojni črti vee plemenito prizadevanje elovenske žene za lepo ročno obrt iz preteklih stoletij. Razstave so se med drugim udeležili župan dr. Puc s soprogo, predsednik Narodne galerije dr. Windischer, kanonik Vole, msgr. Steska, ravnatelj dr. Mal, konservator dr. Štele ter predstavnice raznih ženskih društev. Gospa Tavčarjeva je predvsem poudarila veliko delo slovenske žene v preteklosti, ki si јг z domačo ornamentiko krasila domače ognjišče in to njeno plemenito prizadevanje naj pride do izraza na tej lepi in skrbno prirejena razstavi. Nato se jc zahvalila glavnim sodelavkam razstave (zlasti gospe Marjanci Lindtner-jevi), nakar so si gostje ogledovali v resnici lepo prirejeno razstavo.
Red birmovanja
v ljubljanski stolnici o binkoštih
I.	Binkoštna nedelja — 20. maja:
a)	Dopoldne: ob devetih (9) pontifi-kalna škofova maša. Po končani maši ob desetih (10) se prične binnovanje. Zadnji blagoslov svete birme se podeli dvakrat, prvič ob enajstih (11), drugič ob sklepu birinovanja;
b)	popoldne: ob pol treh (ХЗ) slovesne večernice. Ob treh (3) začetek birinovanja. Zadnji blagoslov sv. birme ob sklepu birmo-vanja. Po sv. birmi slovesne litanije.
II.	Binkoštni ponedeljek — 21. maja:
Ob desetih (10) dopoldne pontifikalna sv. maša. Po maši, ob e n a j s I i h (11) začetek birinovanja. Zadnji blagoslov sv. birme ob sklepu. — Pofx>ldne ni birmovanja.
Botri in botre naj poskrbe. da prejmejo bir-manci tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu sv. birme. Znamenje za ta blagoslov se da vsakokrat z zakristijskim zvonom stolnice.
Svečana predstava ob 40-letniei »Danice« »IGRAVEG IN MILOST« - PRELOŽENA
Rudi detovuega reda v operi Je bito nemogoče izvrSiti vee potrebno priprave zn vprizorltev dne 18. mula. Zalo smo predstavo v sporazuma 7. gledališko upravo preložili na 25. innj. Vstopnice ostanejo seveda v veljavi.
Razstava je razvrščena v treh sobah. V veliki ! dvorani je razstavljena zlasti cerkvena umetnost, kjer je zanimiv zlasti etari gotski križ, krasno vezeni so baročni plašči iz šentjakobske cerkve, lepi so vzorčniki raznih tehnik (od 1813 dalje), med katerimi je tudi delo Erneetine Jelovškove. V sobi pri vhodu je razstavljena predvsem narodna umetnost od gotike do bidermaierja. Razvoj naše avbe. Dalje posteljna odeja Kalanov (Visoška kronika) na Visokem. V prvi vrsti pa so razstavljena moderna ročna dela (klekljane čipke itd.), ki pričajo o umetniškem doživljanju naših umetnic. Te razstave, ki ima nedvomno lep namen, se bodo gotovo z zanimanjem udeleževale naše žene, zlasti one, ki imajo čut za umetno žensko obrt. Razstava bo odprta do 31. maja in sicer sleherni dan od 9,—13. in od 15,—18.
Oo petka
Ш zvečer oddane obleke v kemično čišče- ■ I nje, plisiranje, barvanje, pranje in sve- g ™ tlolikanje perila izgotovi sigurno do ™
binkošti tovarna J os. Reich
tem časom so stali vagončki lejjo v vrsti. Pač j>a se je nadaljevalo delo pri čevljarskem mostu, kjer že betonirajo dno.
0 Tlakovanje Poljanske ceste ob tramvajski progi, kjer je bil tlak zarudi gradnje krožne proge razdrt, lepo najireduje ter so včeraj delavci pričeli popravljati tlak na Krekovem trgu.
© Racija na bosanske krošnjarje. Policija j je zadnje dni ponovno pričela ostreje nadzorovati razne bosanske krošnjarje, ki so se že malo oddahnili od strahu, prestanega pred dobrim mesecem. Takrat so morali namreč vsi nu magistrat, kjer so pregledali ajiliove listine in so pri tem marsikoga dobili s|>loh brez listin. Sedaj pa so se zopet pričeli množiti, kor je eeveda vzlmdilo čujeenost jxvlieije. Zanimivo je, da so dalmatinski krošnjarji vestnejši ii. imajo jk> navadi listine bolj v redu kakor bu-sansk L
O Pumparce, modne hlače, najboljše kupite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
0 Zastajanje vode in smrad. Ljubljanica iz
Gruberjevega kanala, ki se steka na Selu v glavno strugo, tu popolnoma zadržuie tok vode proti Fu- ! iinam in ker se v odseku med Zmajskim in železniškim mostom steka obilo hišnih, bolnišničnih in cestnih kanalov s svojimi meteornimi vodami v glavno strugo, ki se na solncu cel dan parijo, se ves smrad tu koncentrira. Potem pa ta okuženi zrak razni vetrovi na vse strani po bližnjih mastnih delih raznašajo. To zastajanje Ljubljanice pa ne bo prej odpravljeno, dokler ne bo struga tudi proti
_Fužinam poglobljena m regulirana, s čemer bi sc
odtok vode pospešil.
0 Prvi letošnji tičji zarod je гг »zletel«, toda opaža ee. da ni obilen. Po mestnih parkih in drevoredih so izpeliani mladiči kosov, ščinkavcev, sinic in taic napram prejšnjim letom v številu slabejši; morda bo drugo valjenje obilnejše. Eni kot drugi | pa pridno obirajo mrčes po sadnem drevju.
0 Opozorilo birmanskim botrom. Foto Staut, Ljubljana, Gledališka ulica 16, slika birmanee po znižani ceni.
Hočete samo poceni kupiti ali pa hočete kupiti poceni in dobro
potem kupite
čevlje6 . Pil IS'-
Damske
čevlje . „ lf Jj "
Otroške čevlje . „
fer vse druge poletne čevlje, sandale, kopalne čevlje itd. po najnižjih cenah pri tvrdki
Ant. ffrlsper-LiuMtano
Mestni trg 26	Stritarjeva 1-3
© šentjakobski živilski trg nikakor ne kaže znamenj, da se bo obdržal. Medtem, ko je bilo prve dni po začetku še precej življenja na trgu. ga je sedaj vedno manj. Seveda, prve <1 n i so gospodinje hodile bolj iz radovednosti na ta trg, toda ta radovednost jc kmalu splahnela. Izkazalo se je tudi, da niti ojiustitev trž-nine ne [joniaga dosti, ker branjevke in prodajalke raje plačajo tržnino, samo da so na Vodnikovem trgu. Res je, da tržno nadzorstvo pošlje precej prodajalk na šentjakobski trg ter so tam zasiojKina živila vsake vrste, enako kakor na Vodnikovem trgu, toda kaj pomaga, ko pa ni gospodinj, ki bi kupovale. Bilo bi škoda, ako bi ta trg propadel, zlasti, ker se pozna sedaj tudi na Vodnikovem trgu, da je gnječa znatno manjša.
0 Letošnja stavbna doba je v znamenju poje-manja. Zidarjev je največ zaposlenih pri dveh novih velikih hišah v Spodnji Šiški in stanovanjskih hišah v mestu (Bežigrad, Reslieva cesta in »Pegle-zen«). Adaptacij јг še malo, novih zgradb večjega obsega tudi nL Ker se je materijal podražil, se to pri zidanju čuti, najbolj ee pa čuti pomanjkanje — stavbnega kapitala.
0 Nezgoda na vzpenjači. Včeraj okoli t popoldne je prišlo pri regulacijskih delih v Ljubljanici do neprijetne nezgode, ki jn z-a nekaj časa zavrla delo: jeklena vrv, po kateri so vlekli vagončke iz struge na breg, se je namreč utrgala. Včasih se kaj rado pripeti, dn odpovedo vsi računi «strokovn iakov in tako je bilo tudi pri tej vrvi, ki jc bila i>reračunnun celo za večja bremena, kakor pa sta dva polna vagončka blata. Delo v tem delu struge se je ла nekaj časa ustavilo, dokler niso nadomestili pretrgane vrvi z novo krepkejšo, ki bo dovolj močna. da do »lične nezgode ne pride več. Med
Cerkveni vestnih
лкирпп molitvena ura v stolnici bo drevi zopet i.iKuj po šmarnicah. Litanije se že vSlejejo v molitveno uro. Menjajo 7. ljudskim petjem se motijo odstavki 12. ure.
Izredno tratenje sv. H. T. bo drevi v stolnici takoj po skupni niotitveui uri. Pričetek okolu pol 9. ure.
Moli sc 10. ura: Zahvala 7,a božjo dobrote.
*
Verlcj. V Hale/.ijaiiskeui zavodu v MartjaniSču bodo letos obhajati praznik Marijo Pomočnice 27. ninja, zadnjo nedeljo tega meseca. Ker je znnuo, kako radi časti) Marijo Pomočnico prebivalci Murskega polja. Slovenskih goric in Prekmurja, nnj se odzovejo vsi na prisrčno vabilo, s katerim vabi Ona vse na dan nvo-jogn prnznikn k sebi. Marijine družbe /. gg. voditelji iskreno vabljene. Prinesite zastave s seboj, ako Vnm lo mogoče.
Vitanje
Izredna slavnost. Preteklo soboto, dne 12. maja se je vršila v naši župniji sv. birma. Naš trg se je izpremeuil v pravcati gaj visokih mlajev in zastav. Nemala zasluga temu gre (bodi mimogrede omenjeno) našim požrtvovalnim dekletom in fantom, ki niso štedili s trudom in časom pozno v noči, da so, kar se le malokje vidi, tako okusno okin-čali mogočne slavoloke, postavili od 20—30 m visoke mlaje in izpremenilo cerkev v en sam šopek rož. Za slovesni trenutek, ko sprejme v' svojo sredo prvič prevzvišenega knezo-škofa dr. Tomnžiča, se. je zbrala sredi trga domala vsa župnija, ln kljub nevihti, bliskom in treskom je ta množica vztrajala na svojem mestu. K sprejemu je prihitel vos občinski odbor, gasilci. Mar. družba. Marijin vrtec in vsa šolska mladina z nčitelj-stvom, domača in bližnja duhovščina. Ob močnem grmenju topičev je ob 5 prispel i7. Nove Cerkve Prevzvišeni, ki se je vidno ganjen ob tolikšnem navdušenju ljudstva po kratkih pozdravih od strani duhovščine in zastopnikov, posameznih javnih korporaeij ter učenke Zintauer med prvimi kaplami dežja v sprevodu podal v župno cerkev, kjer se je vršila skušnja otrok, ki je izredno zadovoljivo uspela. Dr ligi dan, v soboto je Prevzvišeni podelil sv. birmo okrog 400 otrokom. Popoldne ob 4 se je ponovno zbrala množica žnpl.janov k slovesu in sprejela blagoslov pre vzvišenega knezoškofa, ki se je podal proti Vojniku. Lep in prisrčen je bil za vso župnijo ta redek dogodek — le žal, da je tako пав:)о minul. V srcu vseh bo pa ostal v neizbežnem spominu.
Šolski pouk. Na naši G razredni šoli šc vedno manjkata dve učni moči. Citali urno, da je podpisanih 500 dekretov o nastavitvi učiteljskih moči, zato,menda lahko že z gotovostjo pričakujemo tolikanj potrebnih vzgojiteljev, to tembolj, ker mora v zadnjem času le trojica poučevati šest razredov, deklice pa v nekaterih razredih nimajo sploh nobenega ročnega dela.
Nevihta razsaja. Naš kraj, ki leži v glo-beljl med hribovjem, ni ravno izpostavljen hudim elementarnim nezgodam. Letoe pa, kakor vse kn.že, tndi nam ne bo prizanešeno. Prvo nezgodo, žrtev divjanja strele, lahko zabeležimo med nevihto v noči od prešlega četrtka na petek. Na vrhu Pnke je udarilo v drevo, od tam šinila v hlev in ubila dotič-neniu posestniku junca. K sreči je ostalo poslopje nepoškodovano.
Teharje
Med mariborskimi mesarji, ki jmajo stojnice na Glavnem trgu, je završalo: V Stross-majerjevo ne gremo, pravijo in pri tem so vztrajali na ponovnem zborovanju, ki so se ga polnoštevilno udeležili. Sklenili so: ali naj se stisnejo stojnice tam, kjer so, bolj skupaj in čisto do pločnika, da bo dovolj l>rostora za avtobuse, ali se naj postavi 9 tržnih lop s skupno 72 stojnicami na novem Glavnem trgu, ter so pripravljeni sami plačati svoje deleže, da občine zgradba ne bi nič stala, najraje pa bi šli na Rotovžki trg, ki je v neposredni zvezi z zelenjadnim trgom ter bi bili tu v zatišju, brez prahu in voznega prometa. Ker so bo magistrat itak v doglednem času umaknil v grad, bi bila slednja rešitev začasno še najprimernejša, dokler ne dobimo tržnice. — Na občini so še niso odločili, kam z mesarji, le v tem so si edini, da morajo z Glavnega trga proč. To zahteva predvsem regulacija prometa, ki se bo izvedla tako, da se odpravijo nevarna sedanja križišča pred mostom, ua vogalu Gosposke in Glavnega trga ter na vogalu Ve-
trinjeke in Tattenbachove. Po novem načrtu so bo izpeljal avtobusni promet z mosta naravnost proti Gosposki ter zavil proti Ve-trinjski in Tattonbachovi. Za te avtobuse bo postaja nasproti Zinthauerjeve pralnice. Nazaj bodo, kakor že omenjeno, vozili avtobusi skozi Gosposko ter se ustavljali pri vhodu na Glavni trg. Sedanje avtobusno postajališče poleg mosta odpade. S tem se bo pospešila hitrost vozil, ker bodo delala mesto treh . aino en zavoj, razbremenila so bodo križišča, zlasti ono pri vhodu v Tattenbach-ovo, ker odpade prometna senca pred Vid-marjevo lekarno, obenem pa se bo pomaknilo najnevarnejše križišče na začetku mosta nekoliko nazaj proti središču Glavnega trga ter se uredilo s tako zvanim otokom za prometnega stražnika. Če se odstranijo mesarske, stojnice s sedanjega prostora, potom bo tudi zveza s Koroško cesto primerno široka, obenem pa se bo radi varnosti trgujočega občinstva tržni prostor na starem Glavnem trgu nekako omejil napram cestišču.
□	Sv. birma v stolnici. Na binkoštno ne; deljo bo prevzvišeni vladika delil v stolnici zakrament sv. birme. Ob devetih bo slovesna pontifikalna sveta maša, kmalu po desetih se začne birmovanje. Ko bo prva vrsta bir-mancev birmana, se bo dalo znamenje z velikim zvonom. Vsi, ki so bili že birmani, se zberejo tedaj v cerkvi, da se opravijo zanje sklepno molitve in da prejmejo birmski blagoslov. Okrog 11 se začne birmovanje vnovič.
□	Akademski pevski zbor iz Ljubljane ponovi svoj ljubljanski program na nocojšnjem koncertu v mariborski unionski dvorani. Program obsega devet belokranjskih narodnih pesmi v priredbi g. prof. M. Tom-ea in devet korošik v priredbi gg. Tomca, Marolta iu Deva. Zbor, ki šteje 60 pevcev in ga vodi priznani pevovodja g. Fr. Marolt, ,je že večkrat dokazal izredno umetniško višino in je tudi ta program naštudiral z vso vestnostjo in natančnostjo. — Zato naj občinstvo ne zamudi te izredno prilike in naj polnoštevilno obišče koncert. Začetek točno ob 8. Predprodaja vstopnic pred unionsko dvorano.
V vrelcih Zdravilni, Kraljevi In Gizela je
RADENSKA
EDINA
prirodna slatina cele Jugoslavije s težkimi minerali. Težki minerali se nahajajo v krvi in so potrebni za njeno normalno delovanje in za zdravje.
V preteklem tednu je bilo pri nas rekordno število smrtnih slučajev. Umrli so zaporedoma v par dneh gospodarji: Novak Jožef v Št. Janžu. v St.Lovrencu pa Levstik Jožef in Anžner Franc. V ponedeljek zjutraj so je pa razširila žalostna vest. da je umrln v Straži vsem znana in spoštovana mlada irospodinja. komaj 32 let stara Marija Krof-lič p. d. Vrhenšekova. Mnčila jo je dolgotrajna pljučna bolezen. Znpuščn žnlujnčearn mnžn in p^t nedoletuih otrok. Naj v miru podiva in 1
□	Mladinski dom aH Rotovški trg? Gledališče vprizori za Mariborski taden Molierovega »Žlahtnega meščana« na prostem. Iščejo sedaj prostor za vprizoritev ter ®i je posebna komisija strokovnjakov ogledala Mestni mladinski dom v Ljudskem vrtu, ki bi nudil s svojo stebričasto fasado naravno najprimernejše ozadje vsem dajanjem žlahtnega meščana. Težkoče so, kam z deco iz doma ob času predstave. Na drugem mestu pride v poštev za gledališče Rotovški trg, kjer pa bi bile potrebne mnogo večje investicije radi kulis. Komisija se zaenkrat še ni odločila za prostor,
□	Poročeni. Zadnje dni so se v Mariboru'poročili: Pospch Jožef, pos. sin, in Divjak Ivanka.
—	Šmigoc Anton, viničar, in Kurbus Marija. — Pirš Stanislav, kolar. mojster, in Simončič Ivanka.
—	Franc Drahtschneider, ključavničar, in Marija Klampfer. — Franc Rižnar, briv. pomočnik, in Jožefa Koprivec. — Koren Franc, delavec drž. žel., in Mačkovšek Antonija. — Lobnik Anton, trg. pomočnik, in Slruc Julijana. — Sivka Franc, delavec drž. žel., m Černs Venceslava. — Dvorščak Jožef, usnjar, delavec, in Vouda Albina. — Studenčnik Jožef, pasar. pomočnik, in Grasl Ivana. — Kozel Jakob in Udnoč Marija. — Tenko Jožef, miz. pom., in Lubajnšek Zofija. Bilo srečno!
□	Vzgajališče za izprijeno deco. Na seji mladinskega sveta je bilo govora, da bi bilo v Mariboru nujno vzgajališče za izprijeno deco, katere je v mestu vedno več. Izprijene otroke, ki so pristojni v Maribor, pošilja občina v vzgajališče v Požego ter plačuje za vsakega 450 Din na mesec, je pa v mestu še dosti otrok, ki niso S2mkai pristojni in s temi ne vedo kam. Marsikdo bi se lahko rešil zločinske poti, na katero je zašel v mladih letih, če bi bilo 11a razpolago tako zavetišče v omejenem obsegu za kakih 10—14 otrok.
□	Ogledalo mariborske malomarnosti so gramozni kupi, ki čakajo že od regulacije Alsksandro-ve ceste na obeh straneh stopnišča, ki vodi iz kolodvorske rampe na Aleksandrovo, da bi sc jih kdo usmilil ter odpeljal tja, kamor spadajo. Poleg gramoza se sedaj nabira tu najrn/novrstnejša navlaka, kakor stari lonci in slična ropotija. Tujski promet in taka šara sredi mesta — to ne gre skupaj!
□	šnhisti. V torek zvečer sta se odigrali v kavarni Central zadnji dve partiii prvega kola šahovskega prvenstvenega turnirja. Goleč je izgubil v čisti remisni poziciji radi napake proti Kramerju, Ostanek pa јг podlegel Fišerju.
□	Pereče higiensko vprašanje. Največje mariborsko tovarniško podjetje — dclavnica državnih železnic še vedno nima higienskih novodobnih stranišč. Poleg tega se S2daj delavetvo pritožuje, da niso bile greznice ie kdove kedaj izpraznjene.
G Povsem nizke cene... Kmetje letos skoro nič ne izkupijo na trgu. Včzraj so na malem trgu prodajali piščance par že za 10 Din, najlepši so bili za 25 Din. Tudi ostalo vse po ceni: salata 1, jajca 50 par komad, krompir 0.75 Din za kg, čebula 1.50 itd. Le novina še dosega boljše cene: črešnje 6—8, jagode 14—16, grah v slročju 7—8, letošnji krompir 7—8 Din.
□	Vendarle še ena številka. Okrajno načelstvo v Mariboru — desni breg — jc vendar dobilo svoj posebni telefon ter ima številko 21-80.
□	Rdeči petelin in keha. Te dni is gorelo v Račah pri nekem posestniku. Pogorelo mu je gospodarsko poslopje. Radi suma požiga so pa orožniki posestnika aretirali ter oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
□	Otroci zažgali. V Vidoncih 60 pogorsli trije posestniki Anton Zelko, Franc Vrečič in Jurij Vre-čič Prvemu je zgorelo gnsnodarsko poslopje, obema Vrečičeina pa poleg gospodarskih poslopij še
ostrešje na hiši. V ognju je našla smrt ena krava in troje svinj tar celotno gospodarsko poslopje in mlin na veter. Celokupna škoda znaša 55.000 Din. Zažgali so otroci pri igri.
□	Atentat na »Balo«. Izložbena okna tvrdke »Bata« v Mariboru so bila že nekajkrat predmet atentata. Včeraj ie stal pred sodniki radi takega atentata brezposelni čevljar Ljuba Kukalj, rodom iz Šibenika. Vrgel je v izložbo debel kamen, da se je 15.000 Din vredna šipa sesula v črepinje. Sodnikom je priznal ter povedal, da si je hotel ohladiti nad Bato svojo jezo. Obsodili so ga na 2 meseca strogega zapora, pogojno na 2 leti.
□	Vode... Na Glavnem trgu pri avtobusni postaji je hidrant, ni pa vodnjaka. Šoferji si morajo hoditi po vodo za hladilnik v Veliko kavarno, kjer jim zaenkrat gredo na roko. Kaj pa, če se nekega dne ta gostoljubnost neha.. .1
□	Povožena od kolesarja je bila na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ulice 54-letna posestnica Marija Vrečko. Ima poškodbe na rokah in nogah. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico.
□	Birmanee slika krasno ob vsakem času loto Меуег, Gosposka ulica 2. Velika izbira fotografičuih aparatov.
Celje
& Srebrno poroko sta obhajala v torek g. Pribovšič Vinko, poveljnik policijske stražnice v Celju, in njegova gospa Marija. Čestitkam, ki sta jih prejela ob tej priliki, se pridružujemo tudi mi z željo, da bi ju Bog ohranil še dolgo let.
-9" Izlet Zagrebčanov v Celje. Združenje sv. Roka v Zagrebu, pogrebno društvo uslužbencev državnih železnic, priredi na binkoštno nedeljo društveni izlet v Celje. Izleta ee bo udeležilo okrog 600 članov in članic in bo prišel posebni vlak v Celje okrog 9, odhajal bo pa ob 20.30.
0 Vreča bele moke na cesti. Dne 14:/maja ob 13.30 je bila na banovinski cesti v Tnemerju najdena 80 kg težka vreča bele moke, kater* je gotovo izgubil kak voznik.
0 Tatvina kolesa. V torek okrog 11 dopoldne. je bilo ukradeno iz neke veže na Cankarjevi cesti nekemu posestniku črno pleskano kolo, evid. št. 2-8798"-". vredno 1000 Din.
Ptuj
Hud pes. 10 letnega Ivana Habjaniča iz Les. kovca v Halozah je pes obgrizel po celem obrazu tako hudo, da so otroka morali prepeljati v ptujsko bolnišnico.
Hudo se je ponesrečil 24 letni jjos. sin Ivan Lubec. iz Grajene pri Ptuju. Pri podiranju lesa' v gozdu je padlo nanj drevo, pri čemer je dobil smrtnonevarne notranje poškodbe. Spravili so ga v bolnišnico.	*
Nož. Preteklo nedeljo je prišlo v Vurbergu ! pred gostilno Klemenčič med domačini do pre-I pira in pretepa. V splošnem metežu je dobil 62 letni delavec Jožef Fižolnik, zaposlen pri gra-' ščinski upravi, z nožem vbodljaj v glavo, da so ga morali nemudoma prepeljati v ptujeko bolnišnico.
Tatvina kolesa. V veži okrajnega sodišča v Ptuju je pustil svoje kolo Alojz Lovrec, posestnik iz Jiršovcev. Med časom, ko jc imel opravke pri sodišču, mu je nekdo ukradel 800 Din vreden bicikelj.
Šoštanj
Selekcijsko društvo za marijodvorsko pasmo ustanovljeno. Pred dnevi se je vršil v dvorani Slomškovega doma ustanovni občni zbor. Organizacija deluje v Šoštanju že tri leta pod imenom ( »Rodovniški odsek Kmetijske podružnice«. Sedaj je popolnoma samostojna in včlanjena pri Zvezi зг-lekciiskih organizacij v Mariboru. Društvo vrši evidenco že nad velikim številom krav-marijadvork, pri katerih vodi redno mlečno kontrolo. Za dobo treh let ga bo upravljal naslednji odbor: predsednik posestnik in bivši župan gosp. Novak Anton, podpredsednik posestnik gosp. Menih Anton, blagajnik oskrbnik gosp. Mele Ivan, tajnik posestnikov sin gosp. Košan Ivan, odborniki gg.: Berdnik Jože, Medved Franc, Novak Anton in Deheršek Baltezar.
V občinsko zvezo so bili na zadnji odborovi seji mestne občine sprsjeti: Hribernik Ivan. kolar; Gregorc Mihael, tovarniški delavec; Schneider Rudolf, avto-podjetnik, Szabo Štefan, tovarniški nameščenec; Burkelc Ivan, kovaški mojster; Kranjc Franc, tovarniški delavec; Dalobst Josip, pekovski mojster; Kojc Alojz, vrtnar; ?.ager Franc, tovarniški delavec; Razstočnik Franc, posestnik.
»Slovenca«, dnevno in nedeljsko izda'o morele dobiti v prodaji v trafiki g. Valdlove na dr. Vošnja-ka cesti in v trgovini g. Gruberja v Družmirju.
Jesenice
Nov vozni red. Dne 15. maja je stopil v
veljavo nov vozni red državnih železnic. Za Jesctiico ni nobenih bistvenih sprememb, le
E opoldanski in večerni osebni vlak proti jubljani odhaja 3 minute prej kakor dose I daj, večerni brzi pn 6 minut prej. Proti Ble-1 du pojmldanski 3 minute, večerni pa 4 minute proj. večerni brzi proti Bohinju pn .10 ininm prej.
Prvi absolventi jeseniške meščanske šole so na svojem sestanku sklenili, da proslavt desetletnico s tem. da se popeljejo z avtobusom med brate onstran Karavank ter sO vrnejo čez Jezerski vrh na Jesenice.
Zlate kapljice v Slov. Krajini
ja deževalo ves dan, popoldne od ene do treh pa je kar lilo.
Dež je priSel v zadnjem trenotku, kajti zemba je bila že popolnoma izsušena. Imela je 5 cm široke razpoke — po nekod pa še bolj široke.
Dežja seveda ni padlo dovolj, a toliko ga je bilo, da jc osvežil naravo in bodo mlade rastline vsaj nekaj dni mogle rasti.
Slov. krajina, 16. maja.
Včerajšnii dan, god sv. Zofije, bo z zlatimi črkami zapisan v srca prebivalcev Sloveneke krajine. Z neba so padale zlate kapljice,
Izpolnila se je vroča želja in uslišana je bila glasna prošnja desettisočev: nebo je poslalo dež. To je bil prvi izdatnejši dež v tem letu. Pomalem
Kaj pravite
Zakaj le priporočajo, da lepimo znamke v gornjem desnem oglu? Bil sem na neki zakotni pošti; tam najbrž to ne velja, ker poštar sam »pri-Uma*• znamko, kamor pni prileti, ali v levi ali desni kot, ali zgoraj ali spodaj! Saj je vseeno, obrni pismo sem ali tja, pn bo i imel znamke vedno v gornjem desnem kotu! Torej, čemu nam vele drugače, ko sami delajo spet po svoje. Sicer pa je to malenkost, kaj ne?
Se eno »malenkost« sem doživel »neki* dan! Vozil sem se v avtobusu. »Strogo zabranjeno pu-Шп — je bilo zapisano. Bilo nas je deset. Nihče ni »pušiU, samo uslužbenec je pa tako pridno in vztrajno kadil, da me je kar glava bolela. Ne mislite pa, da je to bilo v Sloveniji! Saj ie po napisu ... »zabranjeno рцШи lahko sklepate. Nedolžne rodne zemlje ne bom po nedolžnem sodil! Samo tako je na svetu in taki smo, da morame nekam izliti svojo jezo. Pišem pa sploh za pridne kadilce, naj bodo toliko olikani, dn ne kadijo tam, kjer imajo svoj količek nekadilci, posebno ne v vlaku — in v avtobusu tudi ne! Velja!
Mamutov zob najden v Save
i
Ribič Rifat Hadžič je pri Slavonskem Brodu v Savi z mrežo lovil ribe. Sava je na tistem kraju, kjer je vrgel mrežo, globoka več ko 30 metrov Ko je naposled s težavo izvlekel mrežo, je zagledal v njej neko dolgo in težko stvar, podobno ogromnim oklom. Bil je mamutov zob, kakor so pozneje ugotovili strokovnjaki. Zob je 32 kg težak in dva metra dolg. Naravoslovci trde, da je zob nad 20.000 let star in je od mamuta, ki je nekdaj v velikem številu živel v ondotnih pragozdovih.
Toča na otoku Žirje
Žirje, 12. maja.
Strahovit vihar in debela toča — ponekod debela kot orehi! — je v četrt ure uničila ves letošnji pridelek na polju in v vinogradih, posebno proti severovzhodni strani, kjer imajo ljudje najlepšo zemljo. Ljudstvo je vse obupano. — Od druge strani imajo vsaj to malo tolažbo, da nekaj več pridobijo pri ribah! Ko bi pač eena hi ln bolj krščanska. Torej kar toča vzame, morje povrne.
Slovenci smo raztreseni po vsem svetu. Tudi na otok Žirje nas je zaneslo. V »Slovencu« se še nismo nikoli oglasili, pav je . včasih bolje, da se ne. Vsak začetek je težak, pa upamo, da bo šlo. — Otok je sam zase župnija; samo kratek pregled nazaj. Proslavo svetega leta smo imeli od 23. do 28. novembra 1933, prišel je vlč. g. salezi.janec Alojzij Kovačie, ki je našemu župniku pridno pomagal. Misijona že niso imeli na tem otoku od leta 1908. — 4. aprila 1934 je bila birma, 100 moških in 85 žensk, med njimi 11 moških in 6 žensk poročenih. Isti dan je šibeniški škof dr. Jerolim Mileta posvetil novi zvon sv. Jožefa, ki ga je daroval cerkvi preč. gč dekan Jožef Ćižek iz Jarenine. Obenem je blagoslovil novo sliko sv. Terezike, ki jo je poslala še živeča najstarejša sestra sv. Terezije iz Lisieuxa. — Na otoku je zdaj živahno gibanje. Sicer je nekaj časa bilo nekaj »svercanja« in »šmuglanja« pa saj veste, »ko-ntrabant« (kakor tu pravijo) ne more uspevati. — Redno vožnjo med Šibenikora in Žirjem vzdržuje navadno parobrod »To-maseo« (Jadranska plovidba).
Koledar
Četrtek, 17. maja: Bruno, škof; Paskal Bajlon.
Novi grobovi
■f- V Ljubljani je umrl 16. maia ugleden ljubljanski meščan, od vseh čislani gospod Franc Ver-bič, ki je dosegel starost 83 let. Kdo ni poznal g. Franca Verbiča? Rojen v Hrušici pod Ljubljano, se Te po svoji veliki pridnosti in solidnosti izučil usnjarske obrti, veliko potoval po svetu in končno v Ljubljani osnoval usnjarsko obrt, katera je bila daleč okoli znana. Umrla mu ie nenadomestljiva družica življenja in hčere in ostala sta zdaj za njim samo dva sinova, ki sta tudi kakor oče splošno priljubljena in ugledna člana ljubljanske družbe, g. Franc sij, ki je potnik pri tvrdki I. C. Мауег, ter g. Anton, znani trgovec. Stari gospod Franc Verbič je na stara leta živel pri sinu Antonu, žali-bog pa je prišla ponj bela žena tako nenadoma, da sc ni mogel posloviti od svojih einov, ker sta obadva na potovanju. Bodi staremu gospodu Francu lahka zemliica, obema sinovoma in njunima družinama pa nad težko izgubo naše najiskrenejše sožalje!
Privoščite si čašo zdravja!
Najprej kozarcc
rogaške slatine,
potem iejte! To dobro tekne, to dobro stori.
Rogaška slatina je užitek in zdravilo ob enem. — Dobra je, ukusna in poceni!
Osebne vesti
= Diplomirani so bili v sredo na juri-dični fakulteti ljubljanske univerze, sledeči gg.: Dobovišek Dolfe iz Šmarja pri Jelšah; Kreenik Mihael iz Zidanega mosta, in Vidic Jože iz Štor pri Celja.
= Izpit so napravili za nižjega voj. tehn. uradnika IV. razr. topniško tehnične stroke topniški naredniki vodniki III. razreda Jožef Glavina, Stanislav Peček, Janko Bitcnc, Pavel Macinger, Franjo Mordej, Miloš Božič, Ivan Bogdan, Mirko Pešalj, Milan Vlucek, Anton Sagadin, Mihael Seleršek, Franc Oro-sel, Ivan Čok, Janez Milošič, Josip Škabar, Leon Cimerman in Franjo Zupančič; za čin akt. peh. kap. II. razr. poročniki Rožo Medenica, Branko Maric, Ivan Srakar, Milko Va-gner. Ferdinand Kondrat, Ivan Majksner, Miroslav Štampar, Danilo Lalas iu Josip-Antou Magaš; za čin akt. topu. kap. II. razr. poročniki Andrej Slapar. Maksimilijan Ja-pelj in Frančišek Zidar; za čin akt. inž. kap. II. razr. poročniki Rajmoud Staloker, Ven-delin Šimenc, Rudolf Ramšak in Leoni d Ver-cineki; za čin akt. san. kap. 11. razr. poročnika dr. Stanko Jereb in dr. Oskar čičin: za čin akt. lekarniškega kap. II. razr. poročnik Emil Šturm; za čin akt. vel. kap. II. razr. poročnika Franjo Zorne in Silvi.j Hruš: za akt. nižjega voj. uradnika II. razr. ekon. stroke nižja voj. uradnika ITI. razr. tvan Hranueli in Robert. Rebolj in za čin rez. peh. kap. II. razr. rez. peh. poročnik Peter Stupnikar.
Ostale vesti
—	Čebelarji še je čas, da si naročite pri glavnem tajništvu Čebelarskega društva v Ljubljani legitimacijo za četrtinsko vožnjo k proslavi 200 letnice rojstva Antona Janše, ki bo dne 20. maja t. 1. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Legitimacije veljajo po 10 Diu. Ta znesek pošljite z uaročilom vred v znamkah glavnemu tajništvu, ki vam bo legitimacijo in navodilo poslalo z obratno pošto. S to legitimacijo se bodo udeleženci pripeljali v Ljubljano za četrtinsko ceno. Glavni odbor je uredil vse potrebno, da bo proslava čim lepše uspela. Tudi na Breznici, k.ier bomo Janševo obletnico proslavili dne 21. ma.ja ob 14. pridno pripravlja ondotua čebelarska podružnica za proslavo in odkritje spominske plošče, ki jc tudi že gotova. Pripomnimo, cla so novo ploščo darovali vrli bohinjski čebelarji, na čelu jim g. Jan Strgar in tako izkazali trajno hvaležnost svojemu čebelarskemu učitelju. Udeleženci proslave si bodo v spomin lahko preskrbeli za mal denar slike Antona Janše, ki bodo lep okrasek v vsaki čebelarski hiši. Slike se boclo prodajale pred dvorano. Ako bodo čebelarji izvršili svojo dolžnost in napolnili dvorano, bo proslava lepo uspela in bodo s tem izkazali Janši svojo hvaležnost in spoštovanje, ki ga Janša po vsej pravici zasluži.
—	Legitimacije za četrtinsko vožnjo pri »Slavčevi« proslavi. Pevsko društvo Slavec, ki je dobilo z odlokom ministrstva prometa ugodnost znižane vožnje ob priliki proslave društvene 50-letnice, opozarja vse, da ta vozna olajšava ni bila dovoljena za to, da se bo izkoriščala v namene, ki nimajo z našo proslavo nič skupnega (trgovska potovanja). — Vsaka zloraba je nedopustna.
—	Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josei« grenčice Predstojniki vseučiliškib klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef« vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov.
—	Uporaba znaka Rdečega križa. Glasom čl, 27 zakona o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, 2. odst., se more uporaba tega zaščitenega znaka dovoljevati tudi pomožnim postajam, ki izključno brezplačno dajejo pomoč ranjencem in bolnikom. To dovoljenje daje samo izvrševalni odbor Rdečega križa v Belgradu. Vse one inštitucije, katere uporabljajo znak Rdečega križa (gasilna in reševalna društva L si.), naj zaprosijo za predmetna dovoljenia po Dravskem banovinakem odboru društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
—	Dar za trboveljske rudarje. Akcijski odbor za pomoč stradajočim rudarjem je prejel od g. Leona B I i n c a, šefa tvrdke Kolman, darilo 3000 Din, katere je velikodušni darovalec daroval za najbednejše rudarje v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v spomin na svojega t očeta. Velikodušnemu darovalcu prisrčna zahvala!
—	Zemlja se je napila moče. Kmetje eo zaenkrat zadovoljni z dežjem. Trijaci in Zoika so sicer tu pa tam nasuli med dežjem malo toče, v ostalem pa prizanesli s slano. V Ljubljani in njeni okolici je zemlja namočena od 20—30 cm globoko.
—	Za srce, ledvice, kamne, jftra, želodec notranje žleze io čiščenje krvi je vendar oajbohša naia Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno le Radensko slatino.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovin« od 16. t. m. je objavljena »Naredba o viSini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in. žganje«, dalje »Navodilo o pobiranju taks za obnovo spora pri upravnem sodišču ali drž. svetu«, »Razveljav-ljenje oprostitev glede plačevanja taks«, »Dopolnitev prvega odstavka t. 6. čl. 5. zakona o taksah«, »Razglas banske uprave o odobritvi proračuna Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za leto 1934«, »Razglasi banske uprave o razpisu volitev občinskih odborov za občine Bočna,' Gotovlje in Velenje«, »Popravek k zakonu o notranji upravi« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1934«.
—	Odprti sta obe koči v zelenje odele planine Golice. Vsako pomlad se povzpne vej tisoč-glava množica na vedre trate, čez katere razgrne vsako leto Flora svoj najbuinejši plašč, кјет ei vcuk natrga šopek narcis in murk. Pot na Golico je primerna tudi za neizvežbanega turista ter traja do
vrha tri ure, računajoč od postaje Jesenice. Pred odhodom iz Ljubljane, naj se vsak prepriča, ako je ie plačal članarino pri SPD za leto 1934, ker sicer ne uživa članske ugodnosti po kočah, pri vožnji na železnici ter nima legitimacije za graničarje, ki : VTŠijo svojo službo ob meji na Golici.
—	Prešernova koča na Stolu je elalno odprta J 'n oskrbovana.
—	Pri revmati/.mn v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih usedu (llexenscliuss) st uporablja (lariivna »Franz josefova« vodo z velikim pridom on vsnkdaniein izpiraniu prebavnega kanalo
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledečo knjige: BergholT Eln Gane durchs Evangeliuin. Nedeljske pridige o Kristusu. 268 strani. Nevezano (58 Din; Uerghot'i', Der ganze Christ, Pridige za vse nedelje in praznike v letu na podlagi evangelijev. 247 strani. Nevezano (54 Din; Drinkvvelder, Voll-euduiifr in Christ.us. 204 strani. Vezano 136 Din; Fuglein, Zunc.en und Zeichen Gottes ans vergangener Zeit. Priložnostne pridige. 119 strani. Nevezano 44 Din; Huber, Vodi Christentuni /,um Ueiehe Gotles. 175 strani. Nevezano 58 Din. Kock, Die Glaubenslehre nach dem Katechismus in Kurzpredigten. 211 strani. Nevezano 66 Din; Neuss, Ein Pri-ster unserer Zeit. Življenje in delo Jožefa Stoffelsa, namest.nega škofa v Kolini 1879— 1923. 150 strani. Nevezano 72 Din; Spiegel, In Gottes Auftrag. Pridige. 376 strani. Nevezano 1011 Din; Svoboda, Predigten zur Zeit. 168 strani. Nevezano 61 Din.
—	Zobozdravnik dr. Kodosehecg nc ordi-nira do 28. maja.
—	Denarni zavodi v Dravski banovini due 19. t. ni., to je na Binkoštno sohoto ne poslujejo.
—	Predavanje o Kadionu. Gotovo vse gospodinje so že cule o Radionu, mnoge ga stalno rabijo, a le malo jib je, ki popolnoma poznajo vse njegove odlike. Na predavanjih, katera se vrše te dni v kinu Ideal v Ljubljani, se nudi vsem cenjenim gospodinjam prilika, da se na ugoden in zanimiv način seznanijo s tem saniodelujočim pralnim sredstvom. Na teh predavanjih se tolmači, kaj je Radion in kako se z njim pere. Demonstriralo se bo poskusno
j pranje z Radionom, za zabavo bodo skrbeli razni filmi kulturne in šaljive vsebine. Vabimo vse ce-I njene gospodinje, da se blagovolijo udeležiti tega j zanimivega predavanja. Vstopnina je prosta. Prostori se na željo rezervirajo pri blagajni predpol-dne. Začetek predavanj popoldne ob 16, zvečer točno oh 20.
—	Pri boleznih srca In poapnenju žil. nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčiea lahko izpraznjenje Črevesa brez vsakega napora
Št. Lovrenc na Dr. polju
K lepim birmskim slovesnostim na Dravskem polju, ki so pokazale vso vdanost našega ljudstva Cerkvi in Nadpastirju, je vredno, da omenimo še naslednje: V petek, na dan odmora med birmovan jem, se je Prevzvišeui v spremstvu g. dekana, svojega tajnika in domačega .župnika podal med pogorelce v Spodnjih Ple-terjah, ki jih je od pogorišča do pogorišča obiskal in tolažil te-r dajal poguma. Solze hvaležnosti v očeh prizadetih so poleg njih besed kazale, kako globoko jih je ganila sočutna ljubezen Nadpastirja, ki je poleg tega vsem bir-mancein pogorelcev naklonil spominski dar. — Naj mu bo Bog plačnik!
Župečja vas. Vest o požaru pri Jakobu Sre-dinšeku na srečo ni bila resnična in ne vemo, kako je nastala. Saj je že resničnih — žal — veliko preveč I
SpOlf:
Radovljica
Št. Jernej
Sodnik Bidovec odhaja. Čeprav smo vedeli, da bo enkrat moralo priti, do česar je prišlo, vendar je prav vse presenetila vest, da je moral naš pril.iuhljeui sodnik g. Bidovec tako hitro oditi na svoje novo službeno mesto v Ljubljano. Njegovi prijatelji so mu v soboto priredili odhodnico. Število navzočih je pričalo, kako si je v petih letih bivanja med nami pridobil s svojim delovanjem simpatije in zaupanje vseh. Samo najlepše nam je zapustil: vero in mnogo zaupanja na lepšo bodočnost ter polno življenjskega optimizma. G. sodnika ne pogrešala samo njegova najbližja okolica prijateljev; ves sodni okraj jc v njem izgubil svojega dobrega zaščitnika. Njemu se je zaupal naš kmet, njemu je potožil svoje stiske in gorje zatirani in ponižani. V izvrševanju svoje težke in odgovorne službe ga ni nikdar slepila strast nepoštenja; vedno je šel ravno in jasno pot. Nikdar ni izgubil vezi in stikov z ljudstvom, iz katerega je sam izšel. Baš vsled tega bo vrzel pri nas, Ljubljana pa dobi z njim poleg dobrega sodnika, najboljšega človeka, ki zna ločiti trdoto zakona od življenjske resnice in ki ima vedno toplo in prijazno besedo za vse, ki rabijo pomoči. Na njegovem novem službenem mestu mu želimo: vso življenjsko srečo in zvestobo do-sedaujemu delovanju.
Najlepši dan v življenju je doživelo v nedeljo 150 naših otrok, ki so tega dne prvič prejeli Jezusa v svoja mlada, nedolžna srče-ca. Srečne prvobhajance je z ganljivimi in vzpodbudnimi besedami nagovoril priljubljeni katehet g. Mirko Gande. Popoldne je bilo sprejetih v Marijin vrtec okoli 200 novih članov, na čast prvoobhajancem pa so vpri-zorili v dvorani lepo in poučno igro. — Bil je res lep dan in do še dolgo vsem ostal v prelepem spominu.
Zdravstveno stanje v krvavem pretepu težko ranjenega Pavliča iz Stare vasi se ,ie v novomeški bolnišnici precej izboljšalo in je upanje, da bo okreval. Njegovega očeta, ki je bil tedaj ubit, pa smo pokopali v soboto po izvršeni obdukciji. Fantje oz. možje, ki so zakrivili krvavi poboj, pa se niso vračali iz cerkve od večernic — kakor poroča neki ljubljanski dnevnik — ampak iz vinogradov, kjer so preživeli nedeljsko popoldne in se nato na večer razigrani vozili domov.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20)
Ootrtek, 17. mn.la: Mojster Anton. Učil Cetrtok. Potok, 18. maja: Znprlo (generalka). Sobota, 19. ninja: Gospoda Glcmbajevi. Gostuje člnniea osijefikega gledališča Sava Soverjcva. Cone oii 20 Din navzdol. Nedeljn, 20. maja ob pol 21: Slehernik nn Kongresnem trgu.
OPFRA (Začetek ob 20)
Sred«, IS. mnja: Carmen. Tleil A. Cetrtok, 17. niuja: Zaprto.
Češkoslovaška: Anglija 2:1 (S:t)
Praga, 15. maja p. Na igrišču Sparte ae je danes odigrala izbirna tekma za svetovno nogometno prvenstvo med Češkoslovaško in Anglijo Za tekmo je vladalo izredno zanimanje, ker je bila pred nedavnim v Budimpešti Anglija premagana 2:1. Poleg tega pa je to po 26 lelili prva igra angleške reprezentance v Pragi. Leta 1908. je angleški nacionalni team premagal reprezentanco Češke, v kateri so bili izključno igralci Sluvije, 4:0. Današnja tekma se je začela ob tri četrt na 6 in je privabila nad 85.000 gledalcev. Angleži so nastopili v nekoliko spremenjeni postavi, ker sta igrala dva nova igralca. Obe moštvi prav za prav nista bili enaki, kor so Cehi pokazali skoro še boljšo tehniko kot Angleži. Nekoliko je sicer molilo, da so angleške igralske navade ostrejše kot kontinentalne. Tekma je končala /. rezultatom 2:1 (1:1) za Češkoslovaško. Gole so zabili: v 20. minuli prvega polčasa VVilson, v 24. minuti prvega polčasa izenači Nejedly 1:1, v drugem polčasu v 17. minuti pa je iz velike daljave zabil zmagonosni gol Puč za Čehe. Uspeh Čehov je popolnoma 7«ч-služen, ker so igrali zelo dobro. Seveda pa so jim bili Angleži trd oreh, kar je pokazalo majhno število golov. Sodil je dobro belgijski sodnik J Langcnus, ki pozna lako kontinentalna pravila ko angleška pravila. Vreme je bilo ugodno, saj je bila temperatura za 10 stopinj nižja kot lemperalura v Budimpešti, ko so igrali Madjari z Angleži.
GAK (Graz): Primorje
Za binkoštne praznike bo gostoval v Ljubljani avstrijski amaterski prvak GAK iz Gradca, ki nastopi oba praznika proti ligi moštvu ASK Primorja. Primorje išče še tretjega nasprotnika, ter bi v tem slučaju priredilo binkoštni nogometni turnir. O prireditvi, ki bo pravi športni dogodek za letošnje binkoštne praznike, bomo še poročali.
Teniški turnir za prvenstvo dravske banovine
BinkoStni turnir SK Ilirije se bo vršil pod pokroviteljstvom bana a. dr. Draga Maruiiča.
Se par dni nas loči od Binkofili, pa se bodo pomerili v Ljubljani nu teniških igriščih SK Ilirije najboljši slovenski in jugoslovanski teniški igralci v plemeniti borbi za naslove prvakov dravske banovin« v posameznih disciplinah.
Zaenkrat še ozok krog tenifikegn športnega občinstvu z zanimanjem pričakuje turnirja z zavestjo, (la se bodo na IUrljanskem turnirju videlo zanimive igre, ki se bodo stopnjevale od igro do igre. Iz Zagreba se boilo turnirja udeležili odlični igralci, člani klubov- Iiaška, Concordijo, ЛТК Zagreb, iz Varuždine se jo prijavil Karlek Fridrih, lanskoletni prvak drav-vske banovina. Videli pa bomo poleg drugih tudi siin patičnegu Mltiča iz Zagreba, ki je up in nada toni škega športa v Zagrebu, dalj« Mogina, ki .le sodeloval nu enomosočnl turneji po Afriki in bil double partnei državnega prvrika Palade. Povabljena j« tndi državni prvukinja ,in dosedaj fie nepremagljiva dnmska igral ka ga. Vlnsta Gostifievn iz Zagreba. Iz Slovenije si nam obeta polnoštevilnn udeležba, posebno iz Muri bora, kjer delujejo trije klubi in je ielos posebno ma riborski Ilupid v odlični formi z znanim Karlom Hitz lom nn čoln. Ljubljanski Igralci bodo povečini sinil« Ilirijani, ker goji predvsem I lir i jn tenis kot tekmovalni šport in moremo s sigurnostjo računati z dobrim sturtom nafiih igralcev s Trudnoin In Ravuihnr-jevp na čelu.
Turnir se bo pričel nn binkoštno soboto ob 16. nadaljeval se bo v nedeljo ob S in 15 ter v ponedeljek ob 8 zjutraj. Vse dni bo turnir trajal (lo mraka. Finalne ipre, -n katere vlada največje zanimanje, sr prično na binkoUni ponedeljek oh IU. Vstopnina jc mini-mnlna, zn vse Irl dni 15 Pln, zn enkrnlnl vstop pn 5 liln. Našo športno javnost opozarjamo na ob.lnvo v dnevuem časopisju, ki bodo prinesle Se podrobnosti o prijavnh lil o turnirju.
*
SK Grafika. Danes ob 7 zvečer se vrši važen sestanek vseh nogometašev v društvenih prostorih radi predvidenega gostovanja v Mariboru. Vsi in točno.
Danainji nogomet v Celju. Danes v četrlek bo ob 18.30 nu Glnziji prijateljska nogometnu leknia med SK Celjem in SK Olimpom.
ICorošica — tu smučarski ruj v Savinjskih Alpah
—	fie vedno vabi smučarje na svojo- bele snežne poljane. Se vedno najde smučar tu, pod veličastno Ojslrlco, svoj beli raj, kjer je fie vedno poldrug inet«r suoga. Gostoljubna streha Kocbekovega domu nudi pluuin-oera udobno zavetišče, dobro oskrbo. Tu so počutiš kakor doma. Iz Luč v Savinjski dolini vodi nn Koro-šico pefipot, opremljena z zimsko markacijo. Drng« markirana pot gre iz Kamniške Bistrice čez. Presed-ljuj. Iz Celju in z žoloznifike postajo Šmartno ob Paki oskrbujejo avtobusi z Lučnmi vsakdanjo redno potni ško zvezo.
Nevarnost v planinah. Savinjske Alpo so šo na visoko pokrite s snegom in je zato nevarnost zaradi plazov sodaj največja. Planincem se odsvetuj« posln žili se prohodn iz Logarske doline čoz Škarje lin Ko roSico ali s Kamniškega sedla čez Snkalnik in Planjavo, -ker so ti prehodi sedaj spomludi smrtnonovami
—	SPD podr. Celje.
Schmcling—Paolino neodločeno! Za boksarsko borbo, ki sta jo absolvirala bivši svetovni prvak, I Nemec Maks Schmcling in Španec Paolino, sc je zanimal ves športni svet. Kljub temu, da je Maks nlajši od Španca, kateTega je že pred leti tolkel, ni prinesla -današnja borba ljubljencu nemškega na-i roda one zmage, ki io je pričakoval. Kajti neodločen rezultat še dolgo ne zadostuje, da bi ee smel i Schmeling prištevati med one izbrance, ki so upra-| vičeni potegovati se za naslov svetovnega prvaka. Poleg tega pa je bila borba precej nezanimiva in malo napeta in je trajala 12 rund. — Poročila pravijo, da je bil Maks boljši; bil je hitrejši, ofenziv-nejši, sploh je vodil borbo si^urneje kakor Paolino, vendar ni bilo take razlike, da bi moral po točkah zmagati. Tudi dejstvo, da ni bil Paolino v svoji najboljši formi in da se je boril kol kak starejši boksar, ne daje baš ugodnega spričevala Maksu. Ravnotako se o Paolinu ne more reči nič kaj ugodnega. Ni imel prav nobenega veselja za napade in sc mu je videlo, da je že vnaprej opustil misel za k. o., ki bi mu edini mogel prinesti sigurno zmago, kakršno potrebuje oni, ki misli na naslov svetovnega prvaka. — V prvi rundi sta bila oba zelo previdna. Isto je bilo pri drugi rundi. V tretji je padel Paolino. V četrti jc še tudi nekoliko držal svojega nasprotnika, dočim je bil potem Nemec v premoči. Paolino je napravljal utis trudnega človeka, ki sc je samo izogibal udarcem Maksa. V 11. rundi je Paolino še enkrat zbral moči ter je bil tudi v premoči, v 12. pa je bil zopet Nemec na vrhuncu. — Schmelingu sc je s tem — lako pravijo poročilu — ker se je končala borba neodločeno, zgodila kri vica, to pa na stvari, kar se tiče njegovih sposobnosti, da bi se smel še kdaj prištevati med kandidate za naslov svetovnega prvaka, prav nič ne spremeni.
Oj ti rekordil Kot z nemirnim duhom, tako jc z današnjimi rekordi. Prav nič nimajo obstanka Onim ki si jih hočejo na pamet zapomniti, se hod« gotovo glave zmešale, tako hitro se namreč dandanes menjavajo svetovni rekordi. Sedaj poročaji iz Karlsruhe, da je težkoatlct Jagle obojeročno sunil 104.88 kg, kar bi značilo nov svetovni rekord
—	Avstrijska atletinja Gottlieb je s skokom v višino z mesta postavila nov svetovni rekord z znam ko 1.32 m. In prav malo ji je manjkalo, da ni sko čila 1.35 m. Kajti že je bila preko prečke in v trenotku, ko je vstala iz doskočišča, padla prečka na tla.
Kje so ostale letos lastovice?
Iz Temeniške doline
Letos opazujemo pri nas izredno malo lasta-vie, kakor še nikdar doslej. Ze vrnile so se k nuni pozno. Prvo sem opazil šele 8. aprila, ko dohajajo k nam navadno okoli 25. marca ali še prej. Da so se letos tako kasno vrnile, bo krivo morda prav mrzlo in neugodno vreme v začetku aprila, saj smo imeli 4 dni, od 3—6 zjutraj mraz- 4. in 5. aprila zjutraj ob 5 celo po —5 stopinj Celzija zime. Držala pa je tudi nuda burja, da je bilo prav mrzlo, 3. aprila pa je celo večkrat snežilo. Od 8. pa do 16. aprila nisem videl nobene lastuvke več, pa tudi nekateri drugi ljudje letos sploh ali niso nobene videli, kakor so mi trdili, ali na samo kako posamezno. Sploh sem jih videl letos do konca aprila vseh skupaj komaj kakih 15, četudi sem hodil veliko okoli in natančno opazoval, če jih bom kje zagledal. Pa saj jih menda tudi drugod ni. 9. Aprila sem se vozil z vlakom v Ljubljano in 10. zopet nazaj in sem opazoval po vsem potu iz vlaka, bom li videl kake lastovke, kakor sem jih opazoval druga leta in vselej navadno videl po več, a leios oba dneva nisem videl niti ene. Pa tudi v Ljubljani nisem videl tista dva dneva nobene. Nekdaj, in to še pred malo leti, jih je bilo po Temeniški dolini ot>ilo, ki so letale nad Temenico kar v jatah in posedale po brzojavnih žicah. Tudi naše vasi so jih bile polne in so gnezdile po mnogih hišah, skednjih i. dr. V nekaterih hišah so jih imeli kur po več gnezd. A danes je naš zrak mrtev, brez teh tako ljubkih in koristnih ptic. Tako pa tudi vasi in hi.še. Že lani jih je bilo pri
ka žica in vrv jih nosi, kolikor jih more sesti na njo. A tudi to so brezsrčni tičarji obrnili v svojo korist. Sedaj gredo tako daleč, da ob selitvi ptic spuste na morje razne nalašč za to napravljene ladje, ki so preprežene z žicami, na katere tiče sedajo. Ko se jih je nabralo polne žice, spuste močan električen tok v napeljavo in na mah jih popada na tisoče mrtvih po tleh. Ker se to vrši v velLki meri, je skoraj neizogibno, da bodo razne ptice selivke v dogled-nem času popolnoma izginile in da bo n. pr. lastovka v naših krajih nenavaden pojav. Vsi ti stotisoči selivk so uničevalci žuželk in vešča-ki trdijo, da vsak par lastavk v teku enega samega poletja uniči en milijon žuželk.«
Naj navedem še, kaj je pisal o zatiranju in uničevanju naših ptic selivk že Fr. Erjavec v svoji knjigi »Domače in tuje živali v podobah«, lil. del: Ptice, str. 17, ki jo je izdala Moh. dr. 1. 1870:
»Na milijone potujočih drobnih tičkov po-lovi človek v nastavljene mreže in zanke in na limanice. Najhujše se jim godi na Laškem, kjer izza vsakega grma preži na nje lakomnež, ki podavi vse, kar nosi perje, naj ima še tako malo mesa. Baš na Laškem se polovi na kože naših najljubših pevcev: penic, taščic, slavcev, kvačkov in drugih. Samo ob »velikem jezeru« (Lago maggiore) v gornji Italiji jih polove na leto okoli 60.000 in v neapoljski dragi so ujeli v enem dnevu 100.000 prepelic. Velika sreča pa je za potujoče ptice, da jih afriški narodi prijazno sprejmo. Ako bi tudi oni posnemali izo-
Poljski zunanji minister Beck je te dni obiskal romuusko prestolnico. Na postaji ga je pričakoval zunaoji minister Titulescu (na njegovi levici). Gre za to, da se prijateljstvo med
med obema državama utrdi.
nas in v naši okolici izredno malo v primeri z nekdanjimi leti, samo v jeseni jih je bilo videti nekaj več, ko so se selile mimo nas. A letos jih ni skoraj nič, samo kaka posamezna ee še opazi včasih, nekateri teden pa vse dni noi »ena.
Kam so zginile letos? Morda jih je oplašila lanska doselitev k nam na Dolenjsko in sicer na dan sv. Jurija 24. aprila. Ta dan se je bilo pojavilo namreč v Novem mestu, v šmihelu in v okolici izredno veliko lastovk, o katerih mi je bil sporočil. novomeški g. gvardijan p. Ci-prijan in kar sem priobčil potem v lanskem »Lovcu« na str. 292—293 pod naslovm: »O nenavadno velikem pojavu lastovk dne 24. aprila v Novem mestu in okolici«. Pisal mi je o njih: »Na dan sv. Jurija popoldne ob t ee je pojavilo nad Novim mestom na tisoče lastavk. Cele jate jih je obletavalo naš samostan in so kar silile v naše celice. Nekatere smo obdržali kar v sobah, ker je naletaval mrzel dež, ponoči pa je bilo —3 stop. Celzija mraza. Lahko rečem, da je na našem samostanu in na zvoniku prenočilo nad tisoč lastavk. Zvonik je bil kar črno obrobljen od laetavk. Posebno veliko jih je prenočilo na severni strani samostana pod podstrešjem. Drugi dan, 25. aprila, je močno snežilo in tako so lastavke ostale pri nas. Posedale eo na okna in se dale kar prijemati. Ostale so skoraj teden dni tu — potem pa zginile. Danes ne vidim niti ene. Pomrlo jih je gotovo precej, pri nas je bilo na vrtu sicer samo 10 mrtvih, a držale so se tudi po drugih hišah, in zato je bilo mrtvih samo v Novem mestn gotovo na stotine. Še nikdar nisem videl takega pojava. Čudno je bilo pri tem tudi to, da niso bile kakor prilepljene na stene ali tra-movje posamezne, temveč so se instinktivno »tiskale v več gručah, da celo druga na drugi so se grele. Bilo je videti kakor roj čebel. Kar cepale so v sneg in smo jih veliko rešili. Pobirali smo jih v snegu, jih nesli v sobe in zavili v cunje, da so se pogrele, potem pa izpuetili. Vršili smo samarijansko delo. Žalostno je bilo gledati, kako so letale nad Krko, in to prav nizko in med snežinkami seveda muh in mrčesa ni bilo, zato so pomrle bolj od gladu kakor od mraza. Kam so od letele od nas, seveda ne vem. Storili smo za nje, kar je bilo v naši moči.« lako se glasi novomeško poročilo.
Ali ni morda ravno to lansko tako nenavadno in silno neugodno in mrzlo vreme od 19.—26. aprila, ko je po Dolenjskem kake 3—4 dni obilo deževalo, oziroma snežilo, in je bilo prav hladno, saj je bila (Hidla temperatura od 24.—26. apr. pod ničlo, krivo, da se letos lastavke niso vrnile k nam, ampak so se preselile v druge kraje, ker jih jc lanski april tako opiušil?
Drugi vzrok, da je v naših krajih vsako leto manj ptic selivk sploh, kakor posebno šc lastovk, pu tiči v tem, ker jih prebivalci ob Sredozemskem morju, posebno Italijani in Španci, ob času selitev, spomladi in jeseni polove in uničijo na stotisoče, ker so jim ptice selivke posebna delikatesa. Na sto- in stotisoče jih, posebno vsako iesen, polove in pojedo, ne tneneč se za to, je li to eplošnosti v škodo ali ne. O tem so pisali časopisi že večkrat in pred leti. Naj navedem tu nekoliko podatkov iz »Slov.« L 1927. z dne 4. okt. št. 224, kjer piše pod naslovom »Barbari«:
»Ob selitvi so parniki, ki voziio v smeri ptičjega poleta, polni raznih utrujenih »tic. V«a-
bražene Evropce, bilo bi že davno vseh konec.« Гако je pisal Erjavec pred 64 leti. Če so torej Italijani in drugi ob Sredozemskem morju že pred toliki leti tako brezvestno in v tako velikanskem številu uničevali naše ptice selivke, ptice pevke i. dr., potem je le čudno, da se jih vendar še kaj vrača vsako leto k nam.
Naj dodair. k sklepu še, kaj je pisal »Slov.« 1. 1930, z dne 7. jun., št. 130, pod naslovom »Lastavice in niušja gnezda«: V zadnjih letih opažajo po vseh evropskih deželah — tudi v Jugoslaviji — kako prihaja poleti vedno manj lastavic. Po vaseh, kjer je prej migotalo lastovic, danes ni videti nobene več. Zato se pa tembolj množe mušje zalege in to vkljub različnim strupom, s katerim jih v novejšem času ljudje zatirajo. Vzročna zveza je jasna: Lastovicam so muhe in mušice vsakdanja hrana in lastavičja družina, ko se izvale mladiči, jih pospravi vsak dan ogromno množino. Čim ni lastavic, imajo muhe mir in se kote brez meja... Najbolj pa občuti pomanjkanje lastavic živino po hlevih. Kjer v hlevu gnezdi lastovico, imajo živeli mir pred muhami. Pa tudi ljudje sc brez lastavičje pomoči le težko branijo mušje nadloge. Našim starim je bila lastavica najljubši gost pori streho in so verovali, da prinaša hiši srečo. Prav eo imeli!«	L šašelj.
Iz Рагкапуја v bližini Bratislave no Slovaškem poročajo o neprijetnem presenečenju domačinov, ki so čakali na dež po dolgi suši. Nenadoma so ugledali velik oblak, ki se je raztegnil in zakril celo solnce. Toda dežja le ni bilo. Kmalu eo kmetje opazili, da je to oblek velikih kobilic, ki se je spuščal na zemljo. Kmetje so tedoj zažgali velike kresove in tako z dimom pregnali nevernega škodljivca. Tako velikega roja kobilic še niso videli v okolici Рагкапуја.
„J'accuse l"
Bolgar Dimitrov Jurij, ki se je zatekel v Rusijo in je znan po znanem procesu radi požiga nemškega parlamenta, je spisal knjigo »Moj proces — ne obtoženec, temveč obtoži-telj«. Knjiga je izšla v istem času v Ameriki, na Angleškem, Franciji, Švici, na Danskem in Švedskem. Te dni izide v češkem jeziku.
Proli nemškemu orodju
Društvo angleških zdravnikov (British Me-dicol Association) je stavilo carinskemu odboru (Import Duties Advisory Comittee) predlog, noj vloda poviša carine na nemško kirurgično orodje. Predlog ugotavlja, da vse polno angleških kirurgov in zdravnikov rabi nemško orodje, ki je izpodrinilo v veliki meri angleški
trg-
Ti edini se še sporazumejo
Mar podpisujejo koristno mednarodno pogodbo, ki bi tej ali drugi državi prinesle kako korist? Ko bi se mogli tako sporazumeti na razorožitveni konferenci, kakor so se v New-Yorku Imksorji! Kalifornijec Max Baer je pozval na boj Italijana Primo Carnero, ki nosi naslov svetovnega prvaka. Boksarja se spoprimeta 14. junija. Pogodba jc podpisona. (>d leve proti desni sede: Max Baci, James Johnston, ravnatelj podjetja MadUou Stjuare Garden, Primo
C&ruera; zadaj menagerji.
atn
Poljski ministrski predsednik Jenderzejevtcz, ki je iz zdravstvenih razlogov podal ostavko;
sledili so mu tndi ostali člani vlade.
Letalski pouk na gimnaziji
V mestu Teanecku (New-Jersey) so uvedli v šole letalske tečaje. Zdaj je temu zgledu (ledila tudi gimnazija v Rochesteru v državi New York. Letalski pouk je obvezen in se vrši petkrat na teden po dve uri!
Samo Kitajci naj se opajajo z opijem!
Japonska oblostva v Mandžuriji so izdala prav zanimivo naredbo. V smislu tega ukaza bo za naprej smelo kaditi opij samo kitajsko prebivalstvo v Mandžuriji. Japonskim in man-džurskim četam bo opij strogo prepovedo. Japonci trdijo, da so dovolili Kitajcem kaditi opij zato, da bi se japonske čete prikupile kitajskemu ljudstvu. Statistika knže, da je samo v Mandžuriji 9 milijonov kadilcev opija.
Tako je pač danes
Pariški listi ugotavljajo z obžalovanjem, da Francozinje ne kažejo na pariškem pokopališču svojim otrokom grobov umetnikov, kakor so bili Musset ali Barbey d'Aurevilly, temveč, da jih vodijo k drugemu grobu: »Poglej otrok, pravijo, tu je pokopan Stavijski... Zanimanje za Stavijskega je torej večje, kakor zo grobove velikih mož. Poč znamenje današ-njih dni.
To želi mali
Postati oče, še ne pomeni biti sposoben za vzgojitelja.
*
Očetovstvo postavlja dolžnosti, ki jim gre rednost pred pravicami, in zahteve spoznanja,
i ne opruvičujejo nadoblasti.
•
Res možati mož se ne boji vselej priznati
moči žene kot matere.
*
Mati ni dolžna molčati, če oče govori; materino mnenje je enakovredno očetovemu. *
Moder mož se prostovoljno odpove pravicam, o katerih ve, da gredo ženi kot materi. *
Spoštovanje in priznanje, ki se izkazuje ženi kot materi, postavlja temelj družinski sreči. Spoštovanje ee ne sme izgubljati v poetičnih besedah, temveč stati mora kot častna trdnjava na trdui zakoniti podlagi ženske ena-Lcg^favaoeti.	(Louice DdeL)
Od leve proti desni: londonski poslanik kraljo Vahabitov šejk Vahbe, prestolonaslednik va-habitskega kraljestva Emir Feissal; kralj Vahabitov Ibn Saud ir. dva njegova mlajša sinova. Ti bi radi zavlodoli nad vso Arabijo. Končno so vendar pristali nn premirje z jemenskim kraljem Imanom, ki po je prišel v njegovo odvisnost.
Medicincev in juristov preveč
Pri nas, kakor tudi v marsikateri državi v Evropi je nezaposlenost inteligence res velika. Dijak z izrednim trudom dokonča svoje nauke, nazadnje ne najde kruha. In kako je na Francoskem? Danes čaka vsakega absolventa politehničnega zavoda v Parizu šest prostih mest, na 11 prostih mest v rudnikih pride samo 1 rudniški inženjer, t profesor lahko izbira med 12 mesti na višji normalki. Vlada je dalo priobčiti te številke, ker je statistika dokazala, da preveč mladine študira medicino in jus, mesto da bi si zbrala omenjene poklice. Število absolventov juridične in medicinske fakultete je tako veliko, do ne nojdejo zaposlitve. Tudi farmacevtov je preveč. Poročilo pravi, da je vstop v akademske poklice inozemcem silno otežkočen, čeprav si pridobijo francosko držav-ljenstvo. Napraviti morajo še enkrat zrelostni izpit (Baccaloureat).
Arktih v podobi
Moskovski muzej za promet no vodi imt poseben oddelek, posvečen osvajanju severnih dežel. Tam je postavljen velik reliefni zemljevid, na katerem so označene glavne proge sovjetskih jx>larnih ckspedicij. Poleg tega je razvrščenih vse polno fotografij iz življenja Če-ljuskincev. Pot ledolomca »Čeljuskina« bodo prikazali grafično od začetka do nastopa katastrofe. Nadalje jjostovijo v ta oddelek vse fotografije in druge listine, ki pričajo o reševanju Nobilovih spremljevalcev, kakor Zappija, Velliera in Marianijo. Nadalje so prikazane tudi letalske zveze v Arktiku. Druge slike zopet kažejo, kako dvigajo niinonosca »Kalia-krija«, ki go je rdeča armada fjotopila za časa meščanske vojne. L. 1924 so ladjo dvignili iD jo popravili. Danes plove po Črnem morju jjod imenom »Feliks Džerdžinski«.
KULTURNI OBZORNIK
Glasbena književnost
V zadnjem času je izžla vrsta raznih glasbenih revij in muzikainih izdanj. na kalere moramo javnost opozoriti.
Pevec, glasilo Pevske zveze, je pričel zopet z rednim izhajanjem. Dosedanjega urednika prof. M. Bajuka je nasledil skladatelj Matija Tome, da z mlado silo pomore potisniti zopet aaprej to danes lako težavno izhajanje glasbene revije. Izšla sta do sedaj dva zvezka in pričata, da bo revija vnaprej hodila zmerno pot, izogibajoč se ekstremnih novo-tarskih stremljenj, s čemer bo vendar ne nazadnjaška mogla nuditi mnogo glasbenega gradiva našim zborom Književni del pa kaže, da bo vsaj v glavnem seznanjal javnost z važnejšim glasbenim dogajanjem.
Grlica, revijahta zbirka mladinske glasbe, se v srojetn izhajanju dosledno in vredno plete dalje, tako, da je že dosedaj izredno obogatila s tvarino naše mladinske in tudi ženske zbore; vsi morejo najti v njej lepo vrsto visoko vrednih glasbenih umetnin vseh važnejših jugoslovanskih skladateljev raznih smeri. Srečko 1 Kumar, ki revijo smiselno urejuje, bo s tem svojim delom veliko koristil naši kulturi, ker z njim dviga vprav mladino k močnejšemu glasbenemu izživljanju, kar vsekakor stopnjuje pri njej duhovno človeško stran ob danes tako pretirano razgibani telesni.
Zbori, revija nove zborovske glasbe, se trdno drže (izšel ie pred kratkim v uredbi Zorka Pre-lovca aprilski zvezek), kljub temu, da se morajo v današnji miselnosti neprestano boriti z materi-etninu ovirami. Seveda vprav zadnje dejstvo poganja revijo v priobčevaniu skladb h kompromisom, tako da je »nova zborovska glasba včasih nova le po datumu, toda med njo se vsaj tu in tam najde zdravo m za sodobnost pomembno zrno, kar opravičuje njeno eksistenco. V književnem dehi pa revija vestno prinaša vesti o važnejših glasbenih dogodkih in tudi članke, ki imajo vrednost za glasbeno izživljajočega se človeka.
»Majnik poje« je naslov kratki zbirki Marijinih pesmi, lci lih je zložil dr. Fran Ks. Lukman. Zbirka, ki je izšla prav za ta mesec, vsebuje štiri pesmi (razen ene) na besede M. Elizabete in to za mešani zbor in orgle, prva pa v dvojni obdelavi, za meš. zbor a cappella in za otroški zbor s spremljavo orgeL Kompozitorno slone pesmi izključno na dognam modulatorični harmonični osnovi, dočitn je linearna stran malce suha. Vendar so pesmi občutene in bodo zlasti v tem mesecu cerkvenim zborom lahko prav dobrodošle. (Cena: za ude parti-tura po 9 Din, za neude po 12 Din, glasovi pa po 3 in 4 Din.)
»Cirilometodski viesnik«, je glasilo cerkv. pcv. društva »Cirilo-Metodov zbor« v Zagrebu, izhaja sedaj že drugo leto z glavnim namenom gojitve starocerkvene glasbe. Revija stoji na visoki stopnji. Ce preidemo naslovno stran, ki je izredno okusna (simbolno prikazovanje zgodovinskega razvoja bizantinske cerkv. glasbe od prvih počet kov krščanstva do danes), moramo jx>udariti. da je književna vsebina revije zelo bogata tako po resnosti in smiselnosti člankov ter razprav, kot po svoji informativni pomembnosti. Glasbene priloge pa so v izberi zelo Kvalitativne in prinašajo zborovske skladbe, zasidrane v osnovi starocerkvenega sloga. — Tudi naši zbori naj bi segali po tej reviji, da dobe v njej snovi za uspešno gojitev visokovredne in danes zel^pomembne duhovne pesmi.
Srbski znanstvenih o Jesrajevi „Naši vasi44
Znani znanstvenik m pedagog dr. Slobodan Popovič piše v reviji »Život i rad« v 112. zvezku o dr. Jerajevi knjigi »Naša vas« med drugim naslednje :Koncem lanskega leta je izdala Slovenska šolska matica važno delo dr. Jeraja »Naša vas«, ki predstavlja načrt vede o vaei ter zajema psihologiio ne samo odraslih vaščanov, ampak tudi vaške mladine. Knjiga obsega štiri dele, v katerih ee obravnavajo kultura, sociologija, psihologija m pedagodika vasi...
Dr. Jeraj živahno opisuje tip savinjskega kmeta, deloma pa se ozira tudi na srbskega, jugoslovanskega vaščana. Po opisu kmetskih tipov, ki eo ee formirali pod vplivom geografskih ekonomskih m socialnih razmer pisec ostro razlikuje pokrajinske tip* slovenskega kmeta: savinjski, prleški, pohorski, haloški, gorenjski, dolenjski in belokranjski Posebno eo zanimitvi odlomki o psihologiji vaškega otroka, mladeniča in mladenke. Tu so prikazani dragoceni podatki o duševnem živlienju slovenske vaške mladine. V poglavju »Vaška pedagogika« »e avtor kritično bavi e stanjem sedanj* vaške šole ter zaključuje, da je vzgoja, ki jo nudi »Zelo napačna, ker vzgaja va&ki naraščaj popolnoma neodvisno od vaškega občestva in njegovih prirodnih oblikovalnih sil v neke zmedene individualnosti. Zato več'Škoduj« nego koristi. Vaške otroke odvaja od vaškega življenjskega etosa. Vzgojila jih je v polovičarske ljudi, ki niso ne kmet ne meščan.« — Pisec točno opredeljuje osnove kmetskega vzgo-ieelovja ter prikazuje dolžnosti vaSkega učitelja in ležkoče, s katerimi se mora boriti Tudi iz tega poglavja se odraža močno versko občutje. Odlomki o vzgoji vaškega otroka in mladine vsebujejo velike važnih pedagoških zakliučkov.
Vainost te knjige leži predvsem т tem, da ni sestavljena samo na osnovi že objavljenih del o vasi, ampak na osnovi neposrednega in temeljitega opazovanja vsakodnevnega kmečkega življenja. Pisec je marljivo in • toplo simpatijo proučeval va« hi vaščana. Pedagoški realizem se združuje pri njem z zdravim idealizmom. Nazorno spisano in dokumentirano delo zasluži pozornost onih, ki se bavijo z vprašanji kmečke psihologije in kmečke vzgoje.
Knjiga za birmance
Zdi se, da m bilo še nikoli tolike samovolino-sti, nerednosti, pokvarjenasti iu vobče nevzgofenc razveza no sti т vsakem pogledu, kakor jc teh slabih lastnosti danes т podeželnih, a še bojj т mestnih otrokih. Kakor da ni več nobene postave, ne naravne ne pozitivne. Gotovo nosi prvo odgovornost za tako duševno stanje sodobne mladine čas sam. ki je neurejen, soodgovorni pa so tudi starši in vzgojitelji, ker ne nudijo otrokom onega, kar odgo-varaj času in njegovi duševnosti.
Zatorej moramo staršem in vzgojiteljem priporočiti lepo kniigo (zlasti kot bimanski dar otrokom), ki se bavi z vsem delovanejm m snovanjem mladega človeka in ga ne pušča samega in brez nasvetov na nobeno pot. Ta knjiga — imenuje »e »Stori t o« — oblikuje mladca v vseh duievnih in življenjskih razpotjih v plemenitega člani človeške družbe, T vernega mladeniča, т Boga in ljudem dopadlji-vega moža, ki nikjer in nikoli nc odpove. Njegov značaj postane neupogljiv kot hrast njegovo vedenje prikupno, njegovo celo'no življenje vredno življenja. -Stori to-., je prelepa knjiga olike, ki je »pihana v obliki katekizma. Dobiva se pri Društveni nabavni zadrugi, Ljubljana, Miklošičeva 1 a/l. Stane: vezana 3 Dio, broširana 20 Din.
Gostovanje „Sinje ptice44
Na svojem trajnem potovanju se je te dni ustavila tudi pri nas skupina ruskih igralcev, ki jih je združil v anmsambl pod imenom »Sinja ptica« J. Južni. Ta skupina, obstoječa že dobrih 10 let (pred nekaj leti smo jo v Ljubljani že videli), nima ravno visoko umetniških ambicij, temveč služi samo razvedrilu v smislu variietetnih predstav. Toda, kot ie pokazala ta predstava, j* tudi т tej smeri njih produkcija, morda vsled tragike potujočega igralstva, okostenela in neproi.na v invenciji. Zato je v pomanjkanju sveže vedrine celotni učinek medel m nezavzaten. — Operno gledališče, kjer se je vršila predstava, je bilo nabito polno občinstva, kot ni pri marsikakšni domači, po vrednosti neprimerno višje stoječi predstavi.	V. U.
Prijateljem Prehmurja!
Kljub 15 letnemu sožitju je Ртектцгје še premalo poznano. Zato se je ustanovila Založba »Raba«, ki želi za 15 letnico osvobojenja izdali več publikacij, katere naj poglobe spoznavanje najsevernejše jugoslovanske pokrajine. »Prekmurski pisatelji« bo delo, ki bo v uvodni razpravi prikazalo razvoj in značaj prekmurskega književnega dela v 18. in 14. stoletju, v drugem delu pa bo prineslo izbor iz značilnih tekstov. Knjiga bo novost in bo poglobila poznanej naše kulturne zgodovine". Bo ilustrirana in odlično opremljena. Naročniki jo dobe za ceno 25 Din in naj se javijo do 5. juniia L 1. na naslov: Založba »Raba«
—	Maribor, Razlagova 25.
Kulturne zanimivosti
Bibliographie Yougoslave. 1933. V Parizu je izdala Revue des Balkans bibliografijo vseh jugoslovanskih knjig, ki en Kil,- letu 1933 prevedene ali napisane v večjih evropskih jezikih (francoski, angleški, nemški, italijanski). K veaki knjigi je napisal Leon Savardjan kratko vsebino ponekod pa še svoj komentar. Čudno se nam zdi, da je izpuščena Steletova »I.a Sloveuie«, dasiravno so označene vse publikacije (srbske, hrvatske in slovenske), ki so istočasno izšle (ob kongresu 1'en-klubov v Dubrovniku).
Pravkar ie izšel v Jugoslovanski knjigarni znani Timmernansov življeniepisni roman Pieter Bruegel v prevodu F. Kozaka in z uvodno študijo Fr. Steleta: »Živlienje in delo Pictra Bruegla«. Po tej študiji bo mogel bravec jasno slediti romanu, a hkrati bo spoznal, koliko resničnega življenja je vdahnil Timmernans v roman o svojem znamenitem rojaku. Knjiga ima 10 prilog na umetniškem papirju z reprodukcijami Brueglovih slik, kar vsebino romana še močneje približa. — V kratkem izidejo v Jugoslovanski knjigarni še sledeče knjige: Stijn Strenvels: Hlapec Jan; Miško Kranjec: Pesem ceste; Frana Erjavca Zbrano delo U. zvezek.
H. G r g u r i č : ICroz temnice i crven;: raagiu. Zagreb, 1934. П1. izdaja. Samozaložba. Ta knjiga s podnaslovom: Doživljaji v državi nove ideologije, je doživela že tretjo hrvatsko izdajo in je bila ravnokar prevedena tudi na nemško (prevod je oskrbel znani nemški romanopisec Frh. von Gagern, ki je znan po motivih iz naših krajev). Lahko napisana knjiga riše doživljaje pisca v sovjetskih ječah, saj je bil avtor do leta 1927 v Rusiji. Odkriva nam grozote revolucije in protirevolucije ter njih posledice. Zlasti ostro so narisani v knjigi najrazličnejši zločinski tipi, ki polnijo ječe v Rusiji Knjiga je pretresljiv opis duševnih muk ter fizičnega napora kaznjencev ter sploh prebivalcev zaporov. Le mestoma zaide pisec v preveč realistične opise grozote, kar bi brez škede izostalo, ker nam delo itak v dovolj pestri luči predstavlja podzemsko življenje. Pisec se te dni mudi v Ljubljani in je znan že po knjigi »Na dalekom istoku«, ki jo je izdala »Zabavna biblioteka«.
»Slovenien, das Land der Erholung und zer-streuung«, je naslov propagandni brošuri, ki jo je izdala Zveza za tujski promet v Ljubljani in Tujsko-prometna zveza v Mariboru s podporo »Putnika«. V uvodu je ne-kaj splošnih pojasnil in navodil za tujce, ki prihajajo v Slovenijo. V drugem delu eo našteta glavna letovišča Slovenije in je hvalevredno, da je obsežena vsa banovina in ne le nekaj znanih letovišč. Saj je Slovenija res tako lepa zemlja, da tujec veepovsod lahko najde prijeten in miren kotiček. V zadnjem delu so našteta kopališča in zdravilne toplice. — Brošura je lepo oprem-lejna in ilustrirana z 62 ilustracijami v bakrotisku.
—	Koristni bi bili takšni propagandni prospekti tudi v drugih evropskih jezikih.
»Ргатпу obzor« je prinesel v 20. številki vsa številna predavanja slovanskih pravnikov, ki >o jih imeli na lanskem slovanskem pravnem kongresu v Bratislavi. Jugoslovanov ee j« udeležilo 225, med drugim Slovenci dr. Stanko Lapajne, dr. Metod Dolenc, dr. Pirkmajer. Ta kongres pravnikov slovanskih držav je bil zato pomemben, ker je bil prri te vrste in ker je obravnaval vprašanja, pravno obsega'oča vse slovanske države. V 20. številki »■Pravnega obzora« so objavljena tudi predavanja omenjenih Slovencev m njihovi življenjepisi.
Najnovejše publikacije etnografskega muzeja v Zagrebu. V »Etnološki biblioteki«, katero urejuje znani hrvatski etnograf profesor Vladimir Tkalčić, sta izšla 19. in 20. zvezek. Prvi vsebuje razpravo Petra Bulata »Kukavico«, drugi razpravo A. Matasoviča: »Scljačko resbarstvo u Slavonsko j Posavini«. V »Kukavici« je пајртгј razloženo ime kukavice, dnlie razna verovanja, ki so v zvezi s tem imenom (znanilka pomladi, ljudske usode, sreče in nesreče), kukavica v mitologiji; končno so na podlagi psholoških odnosov primitivcev do kukavcc obrazloženi reki in besede, ki izhajajo iz besede kukavica. — V drugi publikaciji pa je orisan način rezbarjenja, razne tehnike in vrste okrasitve, dalje razni predmeti, ki jih rezbarji krasijo in poraba teb predmetov v raznih življenjskih prilikah. Razprava >e okrašena z mnogimi risbami in fotografijami.
Kult umetnika. V zadnji številki »Sodobnosti« piše B. Vodušek o kultu umetnika, katerega je Cankar »stopnjeval do nenavadne višine in mu postavil kot logično podlago bistveno nasprotje med umetnikom in družbo«. Pisec poudarja, v koliko je bil Cankar upravičen (v koliko je bila z njegovim tipom umetnika organično zvezana oddelienoet med njim in družbo) negovati kult umetnika, v koliko ga pa njegovi nasledniki ne smejo. »Umetnikova izoliranost od družbe je gotovo nezdrav pojav. V resnici predstavlja samo eno izmed množic kulturnih bolezni ki so-posledice socialnega in duhovnega razkola v današnji družbi. Do temeljne spremembe umetnikovega položaja in do nove umetnosti, ki ne bo več poznala nevarnosti pretiranega individualizma n>orc priti samo po novi druž-hi V bolj izravnani družbi je bolesten kult umetnika nemogoč, ker je nepotreben kakor ita ni bilo n. pr. »iti v Mornarjevih »iti v Dkinleicvih časih...«
Gospodarstvo
Za povratek k zlati valuti
Zlato v leta 1933
Dne 14. maja .je bil občni zbor Banke za mednarodne obračune v llaziu. Вапкги ki je
sicer izgubila velik del svojih poslov deloma z ustanovitvijo nemških plačil, deloma pa z opustitvijo zlate valute po <ч»П vrsti držav, išče nove panoge ndejstvovanja. Kot smo že poročali, namerava uvesti zlati kliring, ki bo omogočal tehnične transakcije pri funkcioniranju zlat« valute. I Banka smatra, da je zlata valuta najboljši valutni mehanizem in da jo .ie treba povsod vzpostaviti. Seveda je pri tem tudi misliti na izboljšanje funkcioniranja zlate valute. Tehnika zlate vnlute .ie potrebna znatnih izboljšav na zunaj in znotraj. Seveda pa pri zlati valuti ni bistvena tehnična izvedba, ki je šele sekundarnega značaja, ampak je to prineipielno vprašanje, če se zlalo. odn. devize prostovoljno ila.jo v la namen, da se ohrani valuta v okviru obeli zlatih i točk stabilno v primeri z drugimi valutami.
Iz poslovnega poročila banke je nadalje ! posneti, da je kratkoročna zadolžitev na sve-! tn postala manjša. Se leta 10.40 .io .ie cenila i ob koncu leta banka na 70 milijard švicarskih frankov, znašala pa je '."ime 1933 samo še 82 milijard frankov.
Uradno poročilo o stanja posevkov
Po telefonskih poročilih kmet. ministrstva je bik) stanje posevkov okoli 14. maja naslednje:
Slovenija: Vreme pretežno toplo, v jugozapad-nein.dclu banovine susa.
Donavska banovina: Stanje slabo. Dežja ni ali pa premalo in suša resno ogroža posevke.
Savska banovina: V zapadnem delu banovine je bilo dovolj dežja, v severozapadnem pa tudi nekaj in je vlažno vreme popravilo posevke. Splošno stanje je srednje.
Moravska banovina: V 9 okrajih so imeli ne-I kaj dežja, pa ga ni bilo dosti, v 14 okrajih ie malo : deževalo, drugod pa dežja sploh ni bilo. Kjer je suša, so preorali posevke in na novo sejali. Oe bo kmalu dež, se bodo še nekoliko popravili.
Primorska banovina: Zadnje dni je nastopilo lejx> vreme, ki v zvezi s prejšnjim dežjem učinkuje dobro, pa je tudi sicer stanje ugodno.
Drinska banovina: Stanje je neenotno. Na severu je bilo manj dežja kot na jugu. Splošno je stanje povoljno.
Vrbaska banovina: Večinoma je bilo nekaj dežja, ki je ugodno vplival na stanje posevkov in omogočil setev koruze. V več okrajih f>a je stanje i radi suše slabo, v ostalih pa srednje.
Zetska banovina: Deževalo jc jx>vsocl razen v j Sandžaku. Vreme je pretežno oblačno in je stanje J dobro. Pojavlja pa se nmogo gosenic in listnih uši, kobilic, mušic itd.
Vardarska banovina: Razen v 3 okrajih, ki so dobili šele jx> dolgotrajni suši prvi dež, je stanje dobro in je vlage razmeroma dosti V 3 okrajih: i gnjilanski, gračanski in leskovška kotlina, pa je suša napravila veliko škode.
Plače v tekstilni industriji
Po jTodatkih Mednarodnega urada za delo, so znašale plače v važnih izvoznih državah v tekstilni stroki. Za primer je vzeta plača moškega kvalificiranega delavca na uro Ta je znašala v švic. fr. in dinarjih (jx> tečaju 16 Din za frank, kar odgovarja svobodnemu prometu).
	šv. fr.	Din
a .	. . 1.40	22.-10
	. . 1.20	19.20
		18.44
	. . 0.78	11.48
,	. . 0.61	9.76
	. . 0.40	6.40
	. . 0.36	5.64
:a	. . 0.15	2.40
	. . o.oe	1.28
Produkcija zlata je lani na svetu dosegla višek. Sicer jo bila v Južnoafriški Uniji ter Kanadi manjša koV lota 1932, narasla pa je v drugih državah. Ceniti jo je na 2600 milijonov frankov.
V nasprotju s produkcijo zlata pa je zuatuo popustil izvoz zlata iz Indije in Kitajske: lota 1932 je znašal indijski izvoz 1000 milj., letu 1933 pa samo še 653 milj., ravno-
tako je kitajski izvoz padel od 200 na 161 milj. frankov. Oe seštejemo produkcijo ter indijsko-lcitajski izvoz, i>otem je bilo na razpolago zlata 8.460 milj. fr., torej 300 milj. fr. manj kot leta 1932. Toilu i>ovečanje zlatih zakladov notnih bank in finančnih ministrstev znaša v lelu 1933 samo 228 milj. fr., kar pomeni, da je za okroglo 13 miljard frankov zlata šlo v tezavriranje, ki je bilo znatno večje kot leta 1932, ko jo ceuiti tozavrirano zlato samo na pol miljarde frankov. Seveda bi bil ta znesek še večji, če ne bi v USA temeljito preprečili teza vri ran ja zlata.
USA Švica Nemčija Avstrija Poljska Italija Madjarsl Japonska
Pri deseturnem delavniku lahko računamo pri nas, da znaša pri nas povprečna mezda kvalificiranega moškega delavca v tekstilni industriji 2.50 Din na uro.
Od leta 1931 pa do leta 1934 so padle plače tekstilnih delavcev v Italiji za 6.7, v CSR za 7.3, na Poljskem za 10.8, na Madjarsketn za 12, v Nemčiji za 15, na Japonskem in v Romuniji celo za 23%. (Estrop.)
Uredba o prevozu blaga
Minister za trgovino in industrijo je v sporazumu s prometnim in gradbenim ministrom izdal , uredbo o izdajanju dovoljeni za prevoz blaga z ; motornimi vozili. Po tej uredbi se za nestalno (od i časa do časa) prevažanje blaga z motornimi voziП preko meja občinskih področij izdaja dovoljenje, i To dovoljenje da ban po zaslišanju pristojnega ravnateljstva državnih železnic. Pri nestalnem prometu se smejo sprejemati v prevoz satno vozne pošiljke, ne pa drobno blago Ban ima pravico jx> zaslišanju pristojnega ravnateljstva državnih ze-leznic odobriti tarifo za prevoz blaga. Temu dovoljenju ni f»dvrženo prevažanje lastne produkcije ne predmetov, ki so potrebni pri delu v lastnem podjetju. Dovoljenje za prevoz blaga z motornimi vozili se izda po svobodni presoji upoštevaje splošne interese in dejanske |*>trebe kraja, kjer se prevoz izvrši. Oseba, ki prosi dovoljenja, mora izpolniti pogoje člena 61, odstavki 1, 2 in 3 obrt nega zakona; za te osebe veljajo tudi določbe čl. 22 zakona o državnih cestah oziroma čl. 33 zakona o nedržavnih cestah. Prestopki zoper to uredbo se bodo kaznovali po določbah obrtnega zakona. Kdor se pri prevažanju blaga z motornimi vozili pre greši zof>er določbe uredbe o zaščiti |avnih cesl. bo kaznovan |x> določbah te uredbe.
Naročilo lokomotiv na Madjarskein. Agencija
Estrop poroča, da so naše državne železnice naročile pri tovarni lokomotiv madiarskih državnih žc-leznic 12 lokomotiv za ceno 700.000 peugov. iu bomo plačali z dobavo odgovarjajoče količine železne rude iz rudnika Ljubi ja
Sodelovanje trgovskih potnikov У. vse državo. Obenem s trgovskim kongresom v Skoplju so zborovali tudi zastopniki organizacij trgovskih potnikov iz vse države v Skoplju, katerega se je udeležilo tudi več članov iz Ljubljane s predsednikom gosp. Krekom na čelu. Obravnavali so stanovske zadeve, ki tičejo potnike Iz vse države ter »lasti posvetovali o korakih, ki bi jih bilo šo ukre 'iti zn pridobitev olajšav na želez incali l ишш nu »voju številna potovanja.
Odpravljena konkurza. P. Ladstat.ter & sinovi, tovarna slamnikov in klobukov v Domžalah (ker ni kritja za stroške posto-[>anja in kor noben upnik vkljub |>ozivn koiik. sodišča ni založil predujma /a stroške postopanja. Krtek Franc, trtrovec v Celju vsa. masa razdeljena.
Določitev naroka za prisilno poravnajo: Čopič Cilka, trgovka v Ljubljani, 25. maja. plača upnikom tli. razreda 10% v 6 mesecih.
Radio d. d., Belgrad. je lani izdal za jirograin 2367.000 Din. Izkazuje j>a za leto 1933 444.000 čistega dobička, dočim znaša izguba iz prejšnjih let 1.153.000 Din.
Borza
Dne. №. maja 1434.
Denar
Tečaji Amsterdama, Berlina. Curiha in lx>ndo-na so ostali neizpremenjeni, narasla sta le Bruselj in Praga, dočim so f»pustili tečaji Newyorka, Pariza in Trsta.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi nadalje narastel na 9.40- 9.50, do- t čim je ua zagrebški borzi popustil na 9.455, na belgrajski pa na 9.46. — Grški boni so v Zagreba notirali 31.65— 32.35 (32). — Španska pezeta v Zagrebu 6.40—6.50 (6.45). — Angl. funl v Zagrebu 252.70-254.30 (253.50).
Belgrajska borza je jutri zaprta.
Ljubljana. Amsterdam 2314.85- 2326.21, Berlin 1347.91—1353.71, Bruselj 79S.29—«02.23, Curih 1108.35—1113.85, London 173.86—175.46, Nevvvork 3381.89—3410.15, Pariz 225.21- 22633, Praga 14223 do 143.09, Trst 280.79—292.19.
Promet na zagrebški borzi 60.876 Din.
Curih. Pariz 20.30, London 15.705, Newyork 307.12. Bruselj 71.85, Milan 26.15, Madrid 42.10, Amsterdam 208.55, Berlin 121.70, Dunaj 73.15 (57.40), Stockhohn 81, Oslo 78.9, Ko|)enhagen 70.15, Praga 12.82, Varšava 58.15, Ateue 2.92, Carigrad 2.50. Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca je b;la danes čvrslejša m so tečaji bili deloma višji. Izpreineinba tendence se je poznala tudi pri prometu, ki je na zagrebški borzi narastel. Znašal je: vojna škoda 300 kom.. 8% Bler. ps. 1000 dol. in 7% Bler. pos. 2000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 50 delnic Priv. agr. banke.
Ljubljana. 7% inv. jx>s. 70—71, agrarji 36 do 37.50, vojna škoda 309 den., begi. obv. 53.75 den., 8% Bler. pos. 54—55.50, 7% Bler. pos. 51—51.50, 7% pos. Drž. hip. banke 65- 66, Kranj. ind. 250 bi..
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71 den., agrarji 36.50—37.50, vojna škoda 309 -309.50 (309), 5., 6. 308—310, 7. 308 - 309, 8. 306 - 309, 67e begi. obv. 53—53.75 (53.50, 53.75), 8% Bler. pos. 55 do 55.25 (55), 1% Bler. jx)S. 51.37- 51.50 (51.37, 51.50), 7% jx)s. DHB 65.25—65.75. Delnice: Nar. banka 4050-4150, Priv. agr. banka 211—213 (212), Gutt-mann 85 bi., Osj. livarna 140—150. Imp>ex 50 den.
Belgrad. Drž. papirji: 1% inv. jx>s. 71 -71.50. agrarji 37.50—37.75 ( 38, 37.50), vojna škoda 308 do 309, 6% begi. obv. 54 den., 8% Bler. pos. 55- 56, 7% Bler. pos. 51.25—51.50, 1% pos. DHB 65.Z-do 65.75 (65.75). Debiice: Priv. ang. banka 212.5Л do 214 (214, 212).
Žitni trg
Vojvodina je danes dobila dež, ki sicer ni zajel celega njenega teritorija, vendar pa je padel obilno v Sremu iu spodnji Bački, dočim ga v zgornji Bački ni bilo. To -4» je poznalo tudi pri tendenci, ki je sicer še čvrsta in drži stare cene, vendar kaže tendenco k popuščanju, ki bo najbrže jutri bolj izrazita. Uj>ati je, da bo za nekaj časa nastopilo pomirjenje na trgu. Cono so danes ostnle ne izpremeu.jone, prekmursku pšenica je bila zaključena po 135.
Srečke Rdečega križa
N« 87. žrebanju ilne 14. maja so bile amortizirani" serije: »51, tll.li, 11)82. 2411, .№24, 4401, S108. HM. 4542. li«, 6(171, 0748, (>»09, 7445, 801«, 8lili», 83«, »270, »;>ai, 91127.
Dobitki pa so: Serija 402 St. 7.1 Din 500, serija ,W1 il. 20 Din 200, serija 814 Ht. 80 Din 50. serija 111,15 SI. » J)iu 500, po 50 Din: serija 1181 št. 82, serija 15711 7li. serija 188Л M. 91. serija 24П8 St. 34, serija t№! St. Št, serija ;t587 St. 90, serija .1781! St. 68, serila .ИИ2 SI 51, serija 4052 St. 28, serija 40У1 St. 12, serija 4821 št. 10; serija 470C St. 14 Din 200, seri.ia 1515 St. 27 Dn 2П0, serij« 5609 St. IS Din 50, serija .Vil« SI. 95 Din 1000. wii« 64S« St. 65 Dlll 100.000, po 50 Din: serij« 6895 SI. .12. serija 6899 SI. 29, serija 7188 St. 20. serija 7781 Al. 5. norija 7854 St. SS Din 200, »eriia 8141 St. 4 Din 50, neri.iii 89HR St. 4S Din 50. serija 9272 St. S« Din 50, serija 9299 St 71 Din 200.
Tobačne srečke
Ma 116. žrebanju ilne 15. maja so bile izfcrehnnf /a amortizneijo tele serije:
15. 42. (t, 124, 125, ;I20. 510, ИВ, 599, 940, 1282, 14111, IIMJ7 , 2011, 2064, 2197, 2200, 2202, 2JI.17. 2456. 2685, 27(10, 2H19. 2324 , 2962, 3030, .1044, 2769, :I825, 4l)9(i, 4*30, 4136. 443S. 1561. 4729, 483";. 5098, 5172, 5199. 5606 , 5807, 5986, 6021. 6407. II55S. 6(131, 6632, 6666, 6785, 6806, «831, 7026, 7124 , 7172, 7573, 7755. 8132, 8140, S231, 485«, 8684, 8727, 8770, 8938. 8968, »OH. 9041. 9227, »35«, »572.
Dobitki so lilli tile: Serija 5987 St. 98 Din 30.000. serija 802 St. 74 Din 1000, serija 6 St. 47 Din 500. serijn 2183 St. 97 Din 500: po 100 Din: serija 756 SI. 3», serijn 38511 SI. 35, serijn .1896 SI. 87, serija «316 SI. 85. seri.ia «337 SI. 65, serija 7303 St. «4. serija 7«00 St. 8, serija 77"' SI. 80, serija 9232 SI. 35, serija 9 '«7 St. 6; po 50 Din seri ia 444 St. 92, serija 1161 St. 96, serija I8»n St. I -eriin 5120 SI. 57, sori.ln 6337 St. ,2, serija 7»04 JI. 18, serija S303 SI. 32, serija 8358 St. 70. serija 9298 SI. 17, serija »756 SI. 4Ji.
ЗО.таја otvoritev XIV. Ljubljanskega velesejma т
—шшшшишвшшт železniška izkaznica za POLOVIČNO VOZNINO se dobi pri blagajnah vseh železniških postaj in velja I/lII
jsiasnanila
Liubliana
1 K nocojšnjemu violinskemu koncertu v Filhar-monidili dvorani. »revi ob 20 koucortira v LJubljani francoski violinski virtuoz Hotierl Soctene it Pariza. Izvajal bo naslednje skladbe: Mozart: Koncert it. 7, Oesur 1'rauck: Sonata, Debussy: La Flile aui chove-aux de Lin. MinutreU, Mllhaud: Lo Priutemps, Ravel: Tzigane. Na klavirju spremlja violinista prol. Marijan LipovSek. Uobert Soetens koneertlra zdaj drugič v Ljubljani. Sicer Je prepotoval v poelednjlh lotih vse kulturno oentre celo Evrope, kjor Je kouoertiral z največjim uspehom. Kritika hvali njegov velik in topol ion, tor veliko tehnično spretnost, s katero obvlada svoj inštrument. Predvsem opozarjamo na ta koneert Člttiie Francoskega institut«. Predprodaja po običajnih koncertnih cenah v Matični kujigarni.
i Francoski institut opozarja na dvoje tammivth prireditev in sicer: V četrtek ob 20 koneert znamenitega fruncoBkegu violinista Roberta Soetensa in v petek 18. t. m. ob Ib ua univerzi prodavanje o Homerju, ki ga bo imel profesor Sorbono g. Gustave Olotz. Vabljeni.
1 l'seni v Hubadovi lupi JPS včlanjenim društvom. Kadi prevelikega Števila drugih nopevekih prireditev v Ljubljani Jc uprava Hubadove župo sklenila, da preloži svojo skupščino in iupni koncert na ugodnejši jesenski ias. Obenoin Vas vabimo, da se udeležite v čim večjem Številu koncerta bolgarskega glasbenega druStva »Kodna pesen«, ki bo v nedeljo ob 11, in «Sluvčovega« koncerta v nedeljo zvečer ob 20, ko imajo vsi udeleženci zajamčeno četrtinsko vožnjo. Ako želite legitimacije za četrtinsko vožnjo. Jih takoj zaprosite pri upravi pevskega druStva »Slavec«, Ljubljana, hotel Miklič. — Uprava Hnbadove župe JPS.
1 Občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani bo dno 24. t. m. v čitalnici Narodnega muzeja. Začetek ob 17.
1 Pevski zbor Glasbene Matice: Drevi ob 20 vaja meSanega zbora.
1 Nočno službo imata lekarni: mr. Suinik, Marijin trg 5, iu mr. Kuralt, Gosposvetska 4.
Maribor
m Predavanje v Združenju rez. častnikov, ki je bilo naznanjeno za četrtek dne 17. t. m., izostane.
m Klub koroSkih Slovencev v Mariboru vabi ko-roSke rojake iz mesta in okolice kakor tudi ostalo prijatelje koroSke pesmi ua koncert Akademskega pevskega zbora dno 17. t. m. ob 20 v unionski dvorani.
ш Uprava strelskega okrožja v Mariboru opozarja vse Zvezne strelske družine, da morajo glasom pravil nakupovati originalne tarč in lepke samo pri Strelskem okrožju, ki jo dalo tarčo ln lepke v raz-prodojo puSkarnama D. Cutlču, Slovenska ulica, in J. Sternadu, Aleksandrova cesta. Cena tarčam kos 1J0 Din, lepk 1600 kosov 20 Din. Ponovno opozarjamo Zvezne etrelske družiue, da so morajo tega strogo držati.
Radio
Programi Radio LfubUdnai
Četrtek, 17. maja: 12.15 Roproduciraui odlomki iz »vočnih filmov 12.45 Poročila 13.00 Cas, Beethovnovo kompozicijo (plošče) 18.00 O človeku (dr. Božo Skerlj) 18.30 SrbolirvuSčina (dr. Rupel Mirko) 19.00 PloSče po željah 19.30 Proglas «Pancvrope« (dr. Tavzes) 20.00 Prenos iz Belgrada 22.00 Cas, poročila 22.20 Harmonika in cilre v roproduciraui glasbi.
Petek, IS. maja: 11.00 Šolska uro: Nnši narodni pregovori (Vojko Jagodič) 12.15 Reproducirane Jugoslovanska narodna glasba 12.45 Poročila 13.00 Cas, poljski komponisti v reprodneiruni glasbi 18.00 Radijski orkester 18.30 Izleti za nedeljo (Viktor Pirnat) 19.00 Francoščina (prof. Preželi) 19.30 Pozdrav generalnega tajnika Zveze narodov otrokom vsega sveta (dr. Tavzes) 20.00 K uicert sodobnih avstrijskih skladateljev 22.00 Cas, poročila, lnhka glasba.
Drugi programi г
ČETRTEK, 17. maja. Belgrad: 19 30 Vnl*kl 20.00 Simfonični koncert — Zagreb: 20.00 Prenos iz Belgrada — Dunaj: 16.10 Solistični koncert 19.45 Radijski orkester 21.30 Simfonični koncert — Budimpešta: 19.10 Ciganska glasba 20.30 Igra — Milan-Trst: 20.55 Opora »Moč usodo«, Verdi — Rim: 21.00 Prenos iz Milana — Praga: 20.00 Vokalni koncert 20.30 Iz zgodovine narodnega gledališča — Varšava: 20.00 Svečan prenos v proslavo norveškoga narodnega prnznlka 21.15 Lahka glasba — Nemčija: 20.15 Iz Štuttgarta: Scene iz Schiller-leve mladosti.
KONKURZ
Glavnom zadružnom savezu potrebni su:
jedan pravni referent i to pravnik, zatim jedan činovnik sa lakultetskom spremom (agronom ili sa visokom ekonomsko-komercijalnom školom) i jedan zadružni revizor.
Sva tri sa odgovarajučom praksom, a pored toga prvo pomenuta dva sa znanjem franeuskog ili nemačkog jezika. Nastup službe bio bi 1. jula o. g.
Pismene ponude sa dokumentima i curriculum vitae uputiti do zaključno 5. juna o. g. na Glavni zadružni savez, Beograd, poštanski fah 46.
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Dia 1*—; ieni-tovanjski oglasi Din 2' — . Najmanjši znesek za mali oglas Dia 10'—. Malt oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasib reklamnega tnačaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.

Tudi Vaša obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip Pralnica — Svetlolikalnica
Prireditve
V kavarni »Stritar«
vsak večer koncert. (hI
flužbodobe
Službo organista
razpisuje župni urad na Trebelnem. Tajniki in obrtniki imajo prednost. ' Poročeni so izključeni. Plača po dogovoru. — Župni urad na Trebelnem, dne 14. maja 1934. (b)
mm i
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
velikih denarnih zavodov Rudolf
Gledališka ulica 12. (d)
Mjll
lLU
Zelo poceni
se oblečete pri Presker|u, Sv Petra cesta 14.
Nogavice, rokavice Zore, Ljubljana,' ^ р|еишпе Vam nudi v
Učenec
Posestva
zdrav, krepak, s primerno šolsko izobrazbo, se sprej- i me v večji trgovini z mešanim blagom na deželi. 1 nostmi, je takoj naprodaj. Ponudbe upravi »Sloven- Informacije: Marija Ster-
Krasna parcela
793 mJ, z vsemi udob-
ca« pod št. 5339.
(v)
lekar, Ljubljana, Prule 25.
Stanovanja
ODDAJO: Štirisobno stanovanje
Lepa vila
z velikim vrtom in solnčno lego
v Kranjski gori naprodaj.
oddam z avgustom. Na- Več pove c. žujian Jože! slov v upravi »Slovenca« pjn(bah, Rateče-Pianica
pod št. 5565.
(č)
nn Gorenjskem.
Pomočnika
soboslikarskega in pleskarskega, izurjenega in vestnega — išče Čehovin Filip, Primskovo št. 137, Kranj.	(v)
Korespondent
samostojen, ki obvlada slovensko in nemško korespondenco in ki je uren strojepisec in stenograf v obeh jezikih, se sprejme. Absolventi Trgovske
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami, takoj oddamo. Sodarska 6-1., (nad sv. Florjanom).	(č)
Oddasta se
ena ali dve sobi z dvema ali tremi posteljami, lahko tudi kuhinja ali brez — po zmerni ceni. Primerno za letoviščarje, v mirnem kraju na Gorenjskem, 2 uri hoda do Bleda skozi Vintgar. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5562.	(s)
Dve lepi prazni sobi
s posebnim vhodom, se oddasta boljši, solidni gospodični ali gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.	(s)
Novozidana hiša
z dvema sobama, vrtom, davka prosta, se proda po zelo ugodni ceni.
veliki izbiri oaiugodneje in naiceneie tvrdka Kari Prelog Liubliana Židovska ulica in Stari trg II)

Telefon 2059
PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š). 5.
»Furnirboke«
rabljene, 4 komade, kupim. L. Škorjanec, Koto-riba.	(1)
Vrtno utico
novo, prodam za vsako ceno. Močnikova ul. 4. (1
Ceneni čevlji!
Vsled opustitve prodaje čevljev, nudim globoko pod lastno ceno otroške, damske in moške — letne in zimske. — Ugodna
Tezno, Krekova ulica 4, ргШка tud; za podežel_
Maribor,
(p)
Sobo
_______ oddam solidni osebi. Gle-
akademije imajo prednost,1 dališka 16-VI., vrata 21. Ponudbe pod »Tempo« :	(s)
št. 5452 upravi »Slov.«, b
Glasba
Harmonij
rabljen, kupimo. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov.« pod »Uporabljiv« št. 5561. (g)
Vsakovrstno
ZhafO kupuje
po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubl ana Wolfova ulica št. 3.
ske trgovce. Pri večjem odjemu znaten popust. — I. Korenčan, Ljubljana, Mestni trg 20.	(1)
Prvovrstne kose »Blisk«
»Čuda« srpe, lopate, Ia. Bergamaške kamne, dobite pri Lojze Hočevar, zastopstvo, — Ljubljana, Resljeva cesta 3. (1)
Opanke in sandale
ročni izdelek, v raznih kombinacijah in barvah, se dobe v trgovini Čadež, Ljubljana, Miklošičeva 36.
_JI)
kitajte in širite »Slovenca«!
Pletiljo za vestje
ki ima svoj pletilni stroj, iščem. — Mesto stalno. Hrana in stanovanje v hiši. Javiti se na naslov: Marko Krovinovič, Ri-ječka ulica 36.	(b)
ODDAJO: Izredna prilika!
Trgovino in gostilno z vsem inventarjem, damo pod zelo ugodnimi pogoji v najem s 1. julijem v Šoštanju. — Ponudbe na Konzumno društvo, Ljubljana, poštni predal 72. n
UMRL NAM IE NAS DOBRI OČE, STARI OČE, TAST IN STRIC
FRANC VERBIČ
POGREB SE BO VRŠIL V ČETRTEK, DNE 17. MAM OB 16 IZPRED HIŠE, MESTNI TRG ŠT. 8, NA POKOPALIŠČE V ŠTEPANDI VASI
V UUBL1ANI, DNE 16. MAJA 1934 ŽALUJOČI RODBINI FRANC IN ANTON VERBIČ
in odpravijena
v eni sami noči
V kombinaciji zdravilnih soli, ki so sestavni deli radioaktivnih vrelcev svetovnega slovesa, so našli zdravniki uspešno sredstvo za zdravljenje bolezni na nogah. To sredstvo se imenuje Saltrat Rodell. Dodajte ga vroči vodi v toliki količini, da dobi voda videz mleka. Vnete noge pomočite v to zdravilno kopelj. Srbeče ozebline, občutljivost, otekline in vnetja čudežno prenehajo. Prestanejo tudi vse bolečine, povzročene od kurjih oče«. Močne zdravilne soli omehčajo trda mesta, kurja očesa m žulje, tako da jih lahko odstranite brez bolečin Naslednji dan lahko obujete čevlje manjše številke ter lahko hodite in tudi plešete z veseljem. Saltrat Rodell oživlja krvni obtok, greje hladne noge, krepča oslabljene sklepe ter vrača zdravje bolnim nogam. Kupite še danes Saltrat Rodell v najbližnji lekarni. Uspeh ie zajamčen, v nasprotnem primeru pa se denar vrne.
Za črne prisade
in nelepe ture (karbunkulus, furunkulus). O delovanju »Fitonina« pravi dr. J. N.: S »Fitoninom« sem dosegel sijajne in nepričakovane uspehe. JPVi nekem bolniku s karbunkulusom (nelepim turom], kjer so se pokazali znaki zastrupljenja krvi, se je njegovo stanje, po treh dneh uporabe »Fitonina« izvanredno zboljšalo, a po petnajstih dneh zdravljenja s »Fitoninom« je popolnoma ozdravel. Steklenica v lekarnah 20 Din. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 15 pošlje brezplačno »Fiton«, dr. z o. z., Zagreb 1-78.
(Reg. pod br. 1281 od 28. VIL 1933.)
ZAHVALA. Ob priliki nenadne izgube našega ljubljenega brata in strica, gosp.
OKORNA JANEZA
posestnika na Grosupljem
se tem potom za sožalje in sočutje vsem prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo duhovščini, prijateljem, znancem in sorodnikom ter vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku in darovali cvetje.
Grosuplje, dne 15. maja 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
Rekordna vožnja
»Lahko noč, poveljniku
Daviš je odhitel na sveži zrak. Še za trenotek Je postal in sledil z očmi mazačem, ki niso oklevali posegati z roko med vrteča se kolesa, da so jih mazali z oljem. Nalo se je napotil nazaj.
»Kako daleč od tu je morjel«
Daleč? Ne! Bilo je tam vse naokrog, na vseh straneh, celo nad njimi. Drselo je vzdolž trupa in težilo nanj z vso gmoto. Dospel je na desnem boku do turbine, ki je spuščala nekak jezen žvižg. Nekaj korakov dalje se je odpiral rov. Stopil je j>o ozkem pločniku, ki je sledil vretenu do ozadja. Zavrtelo se mu je v glavi, ko je gledal naglo in tiho sukanje srebrno se svetlikajoče turbine, ki bi je močan mož ne mogel objeti. Pod nogami je za-zrl valove, ki so dvigali in spuščali zadnji del par-nika. In skozi močne in jasne tresljaje, ki jih je čutil do srca, je dojemal grizenje vijaka v vodo.
Na povratku se ni izognil palubi. Bila je skoro prazna. Ostra burja je odgnala potnike v dvorane in celice. Ostala pa je še gruča deklet, ki so se srečale pri odhodu in so se ined vožnjo dodobra seznanila. Polelavala so kol ptice s hodnika na hodnik, s smehom, ki jim je odkrival lepe bele zobe in barval lica. Vprašal bi, zakaj ta prekifie-vajoča radost, čemu zaupnosti, ki so si jih pošepe-tavale na ušesa in živahni pogledi, ki so jih z živahnimi okreti glave, oživljajočimi plave ali temne kodre, sukale na desno in levo. Ojl Sel bi in jih dohitel, a bile so že daleč, odletele so pred bližanjem nezaželjenega,
Nezaželjeni je bil debel mož, velik in rdeč, zavit v težak križasti plašč, kadeč dobro cigaro. Koračil je s trdnim korakom po hodnikih. Ves zatopljen v razmišljanja ali račune, gotovo ni neme-
12 raval odkriti skrivnosti teh gospic. Za njim so prišli še trije možje, ki jih zaupnosti tudi niso brigale. Ko jih je Daviš prehitel, je Čul, da so razpravljali o borzi in denarnih tečajih.
Bolj spredaj so bili potniki številnejši. Zlek-njeni drug ob drugem v globoke naslanjače in zaviti v debele odeje so sedeli v zavetju šip. Nekateri so čitali, drugi so opazovali morje. Bili so na prevozu in vsak se je česa bal: bolezni, slabega vremena, mraza. Bili so oprezni in čuječi proti morju in izražali so občudovanje s prisiljenimi besedami.
Davle je vse to zajel z enim j>ogledom, pa tudi naglo izginule obriee krepkega, napol golega, ustrojenega in zarjavelega mornarja, ki se je zapisal vetru in valovom. Ta ni iskal besed. Morje in on sta bila ena sama enola. kakor je enota kmet s svojo zemljo. Združitev, stvar je izobličila človeka, ga prepojila in mu vtisnila svoj pečat, dala mu svoj vonj.
Gruča deklet se je spel prikazala. Daviš jo je pričakoval z ene strani, pojavila ee je z druge. Pred njo je hitel glasen smeh. O! Sedaj se je pokazal tudi vzrok vzklikov in pogledov za kulise: gruča mladeničev, prekipevajočih zdravja in dobre volje. Dosegla je prvo gručo in jo razdelila. Držeč se za roke so mladeniči in dekleta odšli proti zadnji strani palube, kjer so se igrali nalik otrokom.
Daviš se je nasmehnil. Vse to je bilo naravno. Dasi je bil osamljen, godmjav in molčeč, ni bil neprijatelj veselju drugih. Samo zanj je čae ininil. Ni imel vzroka ne prilike, da bi se smejal, dasi bi bil v mladosti lahko najiravil kakor eden teh mladeničev: prijel dekle za roko in jo odvodel. Pa je s tridesetimi drugimi nooženjenci sameval po tovornikih.
Ta zdrava radost je razveselila njegovo staro
srce. Nadaljeval je svojo pot in nekam hudomušno gledal na zrele gospe in gospode, ki so se v knjižnici zaglabljali v romane. Vsa lepota morja jih je puščala nebrižne, prav kot one, ki so za debelimi šipami igrali, peli, se smejali kakor v katerikoli palači sveta.
Na svoji delovni mizi je dobil brzojavke, ki jih je položil tja vodja brezžične poete.
Obvestila obalnih pošt so javljala prehod viharja čez nekatere pokrajine severne in zapadne Evrope, zlasti angleškega obrežja. Bil je posledica pritiska, ki so ga napovedali ob odhodu .Morske zvezde'. Kot bi bil med Atlantikom in Anglijo zrasel zid, ni čudoviti brod občutil neurja.
Vihar je divjal v Rokavskem prelivu, kjer so morali prekiniti promet med Dovrom in Calejem. Folkenston in bližnja mesta so bila trdo prizadeta. Nasipe, nabrežja in obalne ceste je preplavila voda in manjše ladje so nasedle. Tudi Irskemu morju ni bilo prizanešeno. V Holidayu je škuna potrgala verige sider in se razbila na čereh.
Davieovo natančno poznavanje obal in morij je dalo tem vestem tak videz resničnosti, da mu je hipoma stopilo jasno pred oči vse besnenje vode, borba zajetih brodov in škune, prepuščene sami sebi in drveče proti obrežju.
»Ob času smo odpluli,« si je dejal. »Vsak ima svoj delež.« Odloživši te prve brzojavke si je ogledal one, ki so došle z brodov na morju, ki so zapustili Newyork in so se usmerili proti Evropi. Ena je prihajala s ,Saturnije\ Naznanjala je valovito morje in gosto meglo na plitvinah pred Novo Fundlandijo.
Ko je Daviš prečital, je prisedel k njemu Hay-nes, ki je bil že nekaj minut na zapovedniškem mosliču.
»Kaj pravijo?< je vprašal in pokazal na brzojavke.
»0,< je odvrnil Daviš, »trenotno nič posebnega. Vihar jim je dal popra tam ob angleških obalah in ,Saturnia' javlja na poti dobi odgovarjajoče vreme: valove in meglo.«
»Megla,< je godrnjal Наупев, »ta nam ne bo pomagala naprej.«
»Zakaj?«
»Vprašujete zakaj? Mislim, da ne boste pluli z osemindvajsetimi vozli skozi meglo.«
Daviš ni odgovoril. Odmaknil je pogled od Haynesa. Ozrl se je na svoje listine, se našobil in dejal:
»Prihajam od strojev. Ubijajo se, da bi obdržali brzino. Kurilnico bo treba temeljito preurediti ... In jaz, jaz sem obljubil, da dospem za vsako ceno. Наупев, pred desetimi leti smo bili mirnejši.«
Drugi kapitan je zmajal z glavo.
»Ejl Mudi se mi pristati v Newyorku in pisati Jorganu, kar mislim... Наупев, tu je še mali ra-didgram z rtiča Race: Ledena gora javljena na G 41e, 23 W in L 47e, N, prihaja polagoma proti jugu.«
»To je normalno.«
»Vem, ali sami ste rekli: megla, ledena gora, to znači za nae previdnost, to se pravi zmanjšati hitrost. Tu pa je Jorganovo pismo in ta mala bi* zojavka mojemu radiju pred eno uro: ,Naselite vse mogoče, da zopet doeežete začetno brzino!'
V.
Torek, 12. maja 19 . ^ ob 10.
To dopoldne sta se ob desetih srečala v častniški sobi Herwick in Simon. Prostor je bil obsežen, ves preplavljen od svetlobe, ki je lila skozi štiri velika okna deeno ia levo. Skozi nje se j* videl ocean.
la »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cet«
Izdajatelj: Ivan Rakoveo,
Urednik: Lojze Golobi*.