leta LXVI PoStnlna plačana v golovInL V Ljubljani, v neBeljo, "dne 18. septembra 1938 Ste v. 215 a Cen? 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din U redništ vo je v Kopitarjevi ul, 6/111 Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za mserate; Sara jevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Prasa-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Sodobna ndloga naše prosvete V deželo že prihaja mirna in lepa jesen. Dnevi, ob katerih se je naša mladina za svoje slavnostne prilike razpršila po deželi, so nam šteti. Kmalu se bomo zopet zaprli v naše domove, ki jih je po vsej slovenski zemlji posejala čudovita ljubezen našega ljudstva do kulture in izobrazbe, tla se v njih izpopolnimo v vednosti, da v njih v družbi svojih sovrstnikov zrastemo v boljše značaje. Že dogodki teh dni nam v močni luči kažejo, kako odločilne važnosti je za narodovo bodočnost, če je do najmanjših edinic prežet s pravim duhom in če razpolaga z zadostnim kadrom močnih in v ideji llovolj utrjenih ljudi, ki kot baklonosci hodijo pred narodom. Ko bo naše notranje delo po tolikih zunanjih uspehih v teku letošnjega poletja na višku, ko bomo sredi zime po naših domovih premišljevali pota našega naroda, bomo za seboj morda že gledali velike dogodke, ki bodo za ta ali oni narod zgodovinskega pomena, gotovo pa brez pomena tudi za nas ne. V taki razburjeni dobi je dvakrat važno, da se znamo kot narodna celota in kot sestavni del države obdržati na pravem mestu, da nam vihar ne izpodmakne tal pod nogami. V takih razdobjih se šele prav pokaže zrelost naroda, in mi bi bili radi zreli, ne samo pred samim seboj, ampak tudi pred svetom, ki nas danes gleda bolj pozorno kot kdajkoli prej, ker nas je Bog postavil kakor na vrli slemena evropske strehe, odkoder smo vidni na vse strani. Vsaka nejasnost, kole.banje ali zaletavanje z ene strani na drugo, ali tudi zbegano skakanje za vestmi in prisluškovanje vsakemu kričavemu preroku, troši narodne moči in jih razpršuje na vse strani, da jih ob nastopu odločilnega trenutka ni mogoče več zbrati. Katoliško prosvetno in vzgojno delo sc jc ob eni priliki že izkazalo, da more svojim udom dati pravo smer in trdno samozavest; ob dogodku na naši severni meji, ki je marsikoga izven naših vrst vrgel s tira, so naše vrste ostale mirne kot buden opazovalce, ki s pozornimi očmi spremlja vse dogodke tudi v svoji neposredni bližini, pa ne izgubi hladnokrvnosti. Lepo je tudi to stran našega izobraževalnega in vzgojnega dela opisal g. ban dr. Natlačen na taboru v Dolu pri Ljubljani, dne 8. septembra. Njegov govor nam more služiti kot program za naše notranje delo. G. ban je takrat poudaril, kako možato so se obnašale vrste slovenske katoliške prosvete, da tu ni bilo nobenega kolebanja, nobene nejasnosti, nobenega mučnega iskanja, ampak dostojanstven mir in trdna usmerjenost, kakor se zavednim Slovencem in Jugoslovanom spodobi. Na eni strani jc tak nastop sad visoke izobrazbe, ki jo je idealno desetletno delo zaneslo do vsakega posamezniku, na drugi strani pa tudi sad plemenite vzgoje, ki je te vrste odvadila, da bi svoje misli in čustva izražale s surovostjo in kričavostjo. Ob preizkušnji naših živcev se je izkazalo, da se nismo vzgajali samo za sebe, za krog znotraj naših vrst, ampak da se s takim zrelim duševnim nastrojen jem moremo postaviti tudi ob dogodke, ki daleč presegajo območje privatne organizacije. Toda živ narod ne pozna odmora. Prav Vzporedna rast s svetom je dokaz njegove živo-tvorne moči. Drugačna doba pa more večkrat narodu naložiti na ramena tudi drugačno notranje delo. Vemo, da je idilično mirno sožitje med narodi in državami za dogleden čas prekinjeno in da smo sredi trenj, ki imajo samo to valovanje, da se nam zdaj kažejo v ostrejši, zdaj v milejši obliki. Če hočemo v blagor naše lvodočnosti in države obvladati položaj, je treba s tem dejstvom računati in se do čim večjih podrobnosti seznaniti z njim. Tu je sicer ne popolnoma novo, pa vendar časovno najbolj potrebno polje naše ljudske prosvete, ki naj nas v tem času, ko se zapira leto, pelje v svet in ga nam osvetli z vseli strani, da nas nepouče-nost ne zapelje v enostranost, iz katere se rodi strast, iz te pa poguba. Le tisti, ki ve, kakšne sile gibljejo svet in narode po njem, more ohraniti tisto samozavestno dostojanstvenost in pri tem izrabiti čas za pameten preudarek. Ob tem organiziranem in smotrnem motrenju sveta se bomo seznanili tudi z vprašanji naše narodne obrambe, da se bomo zavedeli njene nujnosti in spoznali, kako jo moremo z uspehom voditi. To delo mora vpreči vse idealne in porabile sile, ves narod se mora najprej do vsakega posameznika podrobno poučiti o našem položaju, iz spoznanja pa se bo rodilo veselje in prava podjetnost. Pa še eno narodno čednost si moramo pridobiti, o kateri je tudi že govoril g. ban ob omenjeni priliki v Dolu. To je notranja plemenitost, ki svojega prepričanja nikdar ne skuša izražati s surovostjo, kakim tuljenjem ali rjovenjem, ampak zna svojo sodbo izraziti tudi na način, ki vzbuja ugled. To pol je ni več novo, saj je splošno znano, da so naše vrste že tako prekvasile ves narod, da se le še odtujena manjšina izkazuje in ponaša s kričuštvom in surovostjo. Naravno pa jei du jc vsak posameznik v nemirnih dobah še večkrat postavljen med ljudi različnega prepričanja, zato je še bolj treba gojiti strpnost in smisel za mirno sožitje. Le tako so more v narodu ohraniti volja do dola. Sicer se pa vanj ugnezdi strupena zagrizenost in zagrenjenost, to pa jemlje polet. Ob vsem tem pa nikdar nc bomo nehali m-udarjatij da breme prehaja na pusumezni \u. Sudetsko-nemška stranka razpuš cena Zastopniki nemškega plemstva prt dr. Benešu Daladier in Bonnet povabljena v London Ker nemških Od pretekle sobote sc je zgodil v sporu med Cchoslovaško in Nemčijo izredno važen preobrat, so sudetski Nemci izjavili, da se s praško vlado sploh ne pogajajo več, ker je vlada po škili manifestacijah za Hitlerja oh priliki njegovega govora v Niirnbergu proglasila obsedno stanje, sc jo predsednik angleške vlade Chamberlain brez dvoma na izrecno željo kralja odločil, da z letalom odpotuje k Hitlerju v B c r c h t c s g a d e n na sestanek. Ta sestanek je bil v četrtek 15. t. m. in je njegov uspeh ta, da sta se oba državnika zmenila, da se zopet i c s t a n e t a in siccr v Godeshergu pri K o 1 n u , najbrž v torek 20. t. ni. O čem ie bosta razgovarjala Chamberlain in Hitler na drugem sestanku, so prav tako ie ne vc, kaj je bilo predmet njihovega prvega razgovora. Ni pa dvoma, da je [,'hamberlainu, naj se vsi oni sudetski kraji, v katerih je najmanj !>()% Nemce ilj uči jo Nemčiji, ostali pa naj dobijo v mejah ČSR samoupravo, češkoslc se bosta razgovarjala Chamberlain in Hitler na drugem sestanku, so prav tako malo ve, kakor se ne ve, kaj ie bilo nredmet niihnvnirn »rvos-n razerovorn. Ni na >lvmn» <1 i« Hitler predlagal cev, t a k o j p r i - „ -„- .. --------,------, -----»slovaška republika kot taka pa naj sc po primeru Švice in Belgije nevtralizira pod jamstvom štirih evropskih velesil. Zdi se, (la je Chamberlain z večjim delom konservativne stranke za to, da se o tej stvari razpravlja, čeprav se ne more reči, da bi se on strinjal z mnenjem nekih angleških političnih krogov, ki so že danes načeloma za (o, da se Sudeti odcepijo od ČSR. Kar se tiče Francijo, razen nekega dola desnice in bivšega ministrskega predsednika Fiandina, nihče ni za odcepitev, čeprav se hoče sedanja vlada izogniti vojni in jc ves čas obema strankama nujno svetovala, da čimbolj popustita. V Moskvi se namreč silno hudujejo, da so bili prezrti pri načrtu evropske konference velesil, ki naj se, kakor ho Chamberlain Hitlerju predlagal, čimprej sestane in sicer naj ta konferenca no obravnava samo sudetskega vprašanja, ampak sploh vsa vprašanja, zaradi katerih se Evropa že tako dolgo ne more pomiriti. Stvar pa jc razumljiva, če pomislimo, da se Anglija z vsemi silami brani skupnega nastopa s sovjetsko Rusijo v sporni zadevi z Nemčijo, ker bi na ta način Sovjeti dobili prevelik vpliv na evropske zadeve in bi jim morebitna vojna služila samo v namene svetovne komunistične revolucije, saj je glasilo sovjetske vlade »Pravda« priobčilo 13. t. m. uvodnik, v katerem pravi, da sovjetska Rusija, če bo skupaj s Francijo in Češkoslovaško nastopila v zaščito prijateljske republike, nc bo tega storila Zaradi kakšnih nacionalnih interesov v Evropi, a m p a k za z m a g o p r o 1 c t a r s k c revolucije. Zato je francoska vlada sklenila, da bo tudi poslej razvijala svojo politično delavnost v popolnem sporazumu z Anglijo in da si ne bo dala narekovati svoje politike od levičarskih demagogov, zaradi česar gospod Daladier tudi nikakor ne mara sklicati parlamenta, da hi se mednarodni položaj zaradi nevzdržnosti komunističnih in socialističnih govornikov, ki slej ko prej hujskajo na vojsko, ne poslabšal. Češkoslovaški republiki konferenca štirih ni všeč, ker nameravajo o stvari, ki se nje bistveno tiče, razpravljati brez nje. Slovaška a v t o n o m i s t i č n a stranka, ki jo bila doslej solidarna s Henleinom, jo to zvezo odpovedala in je izjavila, da vstopi v vlado, ako doseže svoje glavne zahteve. To seveda pomen ja veliko okrepitev moralnega ugleda češkoslovaške države. Volite svet z iskrenim veseljem pozdravlja napoved evropske konference velesil. Dejstvo, da si nihče nc upa potegniti meča iz nožnice, jo porok, da sc ho posrečilo zadevo rešiti mimo, tako da bodo oni, ki špekulirajo na vojsko, da bi jim prinesla dobiček, hudo razočarani. Prostori sudetske stranke zapečateni Praga, 17. sept. b. Vlada je včeraj razpustila su-detsko-nemško stranko in njene rediteljske organizacijo. Ta ukrep utemeljuje vlada s tem da je stranka pc;kusila upor in da je njen voditelj Henlein izdal proglas, ki ima veleizdajniški značaj. Policija je zasegla glavno strankino pisarno z vsem materialom. Glavna strankina pisarna je bila v zadnjem času v hotelu »Wolzl« v Hebu. Praška policija je dobila nalog, da v Pragi zasede vse lokale stranke, da zapleni tiskovni material in prostore zapečati. Prepovedane so vse uniforme, zlasti tiste, ki so jih nosili reditelji. Nadalje je dobila policija nalog, da zapleni radiosprejemne aparate, ki so služili za skupno poslušanje poročil iz inozemstva s hujskajočo in protidržavno vsebino. Vodilni člani stranke so zbežali. Henlein in njegov namestnik Franck sta v Nemčiji. Sebekovski, Rosche in Šiketanz pa so neznano kje. Poslanca Peters in Kundt sta v Pragi. Za Henle;nom je v resnici bila izdana tiralica. V sudetskih pokrajinah vlada mir. Pozivu nemške stranke k štrajku so se le maloštevilni odzvali. Praga, 17. sept. Predsednik dr. Beneš je sprejel novega ministra Hugona Vaverko in ga zaprisegel. Nato je dr. Beneš sprejel zastopstvo starih družin nemških graščakov in plemičev z grofem Františkom Kin-skim na čelu. Grof Kinski je dr. Benešu tole izjavil: »V trenutku, ko vsi sloji našega naroda tako eno-dušno kažejo svojo voljo, da preprečijo kršitev starih meia naše države, je naravno, da so nam stare rodbine naše domovine dale nalogo, da pred vami manifestiramo isto voljo. Zvestoba češki državi, h katere ustanovitvi so pnnomogli naši predniki in katere idejo so tisoč let sejali med ljudstvom, nam nalaga očitno nalogo, da to posebej podčrtamo. Ozemlje češkega kraljestva, ki stoji kot celota že toliko stoletij in ki je prestalo toliko vihariev, bo prestalo tudi današnjo vznemirjenost in nasilje. Naša želja je, da stare meje češke krone ostanejo nedotaknjene; ta želja izvira iz skrbi za bodočnost naših potomcev in iz čustva odgovornosti glede svobode in blagostanja Nemcev na Češkem. Naši predniki so si zmerom prizadevali, da ustvarijo prijateljsko razmerje med obema narodoma v tej državi. Mi pa stremimo tudi za tem, da noši sodržavljani nemškega jezika z nami ljubezen dele do domovine. Ko izrekamo svoje zaupanje v boljšo bodočnost, smo si v svesti naših podedovanih obvez do domovine in države, ld je bila ognjišče naših prednikov in katere stoletne pridobitve hočemo tudi danes braniti.« Progfas na sadeishe Nemce po razpustu njihove stranke Praga, 17. sept. Bivši vodja sudetsko-nemške delegacije, poslanec Kundt, je izdal tole sporočilo: »Sudetski Nemci! Pod političnim pritiskom kratkovidnih ljudi, ki še ne razumejo, da stoji Evropa v teh resnih dneh pred pomembnimi odločitvami, je vlada prepovedala sudet-sko-nemško stranko in sudetsko-nemške organizacije. Pridržim si pravico, da ukrenem vse, kar bo položaj zahteval, obenem vam pa kot šef parlamentarne skupine ponovno povem: Ne dajte se s tem ukrepom spraviti v zmoto in ostanite na znotraj to, kar ste. Počakajte, da Hitler in Chamberlain končata svoje razgovore. Ali na Češkoslovaškem obstoji naša stranka ali ne, to danes nima več pomena. Vašna je za nas samo bodoča usoda sudetskih Nemcev in naše domovine. Ostanite močni in ohranite železne živce.« V Pragi molijo za mir Praga, 17. sept. Praški nadškof kardinal Kaspar je dal nalog vsej duhovščini, da priredi molitve za mir. Poljaki za svoje sonarodnjahe zahtevajo isti delež Varšava, 17. sept. AA (Pat.) »Express Porany« analizira položaj v ČSR in ugotavlja, da se mora su-detsko-nemški problem urediti edino v okviru celotnega narodnostnega problema v ČSR. Čeprav je sudetska manjšina najpomembnejša po številu, se ne sme z moralnega stališča z njo ravnati prav nič drugače kakor s poljsko in madžarsko manjšino. Poljska zahteva, da se tudi položaj Poljakov v Tešinu pr , tako uredi. List pravi, da živi v teh krajih 200.000 I frakov, da je to prebivalstvo kompaktno in da jih je od domovine odtrgala nasilna pogodba iz leta 1920, v času, ko je Poljska branila svojo neodvisnost in evropsko civilizacijo pred boljševiškim napadom. List kenčuje, da vsa poljpka javnost zahteva, da se solucija, ki se bo uveljavila pri sudetskih Nemcih, izvede tudi pri Poljakih v Tešinu. Mussolini bo govoril v Trstu Rim, 17. septembra, AA. (Havas) V diplomatskih krogih pričakujejo z največjim zanimanjem jutrišnji Mussolinijev govor v Trstu. So,dijo, da bo Mussolini govoril o mednarodnem položaju in da bo preciziral stališče Italije do vseh glavnih evropskih problemov. Govoril bo ob 10 dopoldne. Lndon, 17. sept. AA. (Štefani) Listi poudarjajo pomen ducejevega potovanja v Trst, ki zbuja največjo pozornost in zanimanje po vsem svetu. Londonsko krogi so prepričani, da bo Mussolini v svojem jutrišnjem govoru v Trstu točno orisal politiko italijanske vlade v tej stvari. »Evening News« meni, da bo duce jutri podal uradno obliko misli in načel, izraženih v njegovem odprtem pismu lordu Runcimnnu. »Machester Guardian« prinaša uvodnik o Mussolinijevem potovanju v Trst in pravi med drugim, da se bo Mussolini pripeljal iz Rocce della Caminate v Trst po morju in da bo v tej veliki jadranski luki ponovno podčrtal in orisal smernice iz svojega odprtega pisma lordu Runcimanu. List priobčuje vsebino tega pisma in pravi v svojem komentarju, da predlaga Mussolini radikalno ureditev češkoslovaškega problema. Njegovega načrta doslej niso sprejeli in zato bi se položaj utegnil ponovno zaostriti. List meni, da je jedro sedanjega problema v tem, kakšno stališče ho zavzela ta trenutek Italija. V glavnem obstojita dve možnosti: Ali bo Italija v sedanjem trenutku korakala na strani Nemčije, in v tem primeru bi njena velika letalska sila, ena izmed največjih na svetu, mogla zapreti prehod skozi Sredozemlje, posebno skozi preliv med Sicilijo iu Afriko in tako ustvarili zelo težaven položaj za zvezo med Veliko Britanijo in Palestino in skozi Suez — ali so bo pa Italija proglasila za nevtralno in bi v tem primeru njena nevtralnost bila največjega pomena za obe stranki. Hitlerjevi pog OŠi po angleškem viru London, 17. sept. AA. (Havas.) Politični urednik »Daily Exspressa« piše: Načrt, o katerem je bilo, kakor vse kaže, govora v Berchtesgadenu in ki ga je Hitler odobril, se zdi, da je tale: 1. Priključitev vseh sudetskih pokrajin, kjer prebiva 50% Nemcev ali več. Vsi angleški ministri na seji Glavno besedo imaio: Chamberlain, Halilax, Runciman in Gwatkin London, 17. sept. c. Dopoldne oh 11 sc jo začela seja angleške vlade. Na sejo je prišlo 21 ministrov, samo eden ni bil navzoč, in sicer minister za dominijone lord Stanley, ki je v Kanadi. Pred sejo je imel Chamberlain šc dolg razgovor z zunanjim ministrom lordom Halifaxoin. Prva seja je trajala do 13.45, nakar so ministri odšli na kosilo. Na prvi seji je bil tudi lord R ii n c i m a n do 13. ure, ko je odšel na dvor n a kosil o h k r a I j u. Močni, izobraženi, značajni, zmožni posamezniki dajo močen, izobražen, značajen in zmožen narod. Narod, ki ima samo neke množice, ki se topo prerivajo sem in tja, nima dobre hrbtenice Če Ik> na tisoče posameznikov do dna duše prepričanih, kako jim je kot narodnjakom in državljanom stopiti, bo tudi narod našel svoje mesto, s tem utrdil sebe in državo. Zato se bomo z veseljem in pogumom lotili tega obsežnega in nad vse pomembnega dela po naših domovih, dvoranah in društvenih sobah, saj , vemo, da nc bo brez sadu, kakor doslej ni bilo. Ob 15. uri jo bila druga seja vlade, ki jo trajala skoraj dve uri. Po seji so jc izvedelo, du sta poročala predsednik vlade sir Chamberlain in zunanji minister lord 11 a I i f a x. Pojasnila sta dajala tudi lord R u n c i m a n in O \v n t k i n. Nu prvi seji je bilo sklenjeno povabiti francoskega predsedniku vlade Dalndicra in zumuijrgn ministru Boiincta, da prideta čimprej v London. O toni, kuj je bilo nu seji sklenjenega, se je izvedelo lo mulo, oziroma prav nič. Poudarjajo le. du so bili vsi ministri po obeli sejali zelo optimistično razpoloženi. Ko je Chamberlain zapuščal Buckinghamsko palačo, ga je pričakovala velika množica ljudi, ki ga je pozdraviljala z vzkliki: »Naš stari dobri Neville!« Pariz, 17. sept. c. Daladier in Bonnet odpotujeta jutri zjutraj z letalom v London in ob 11 dopoldne bo že prvi sestanek v angleškem predsedstvu vlade. London, 17. sept c. Zvečer jc Chamberlain sprejel zastopnike Trads unions, ki so mu izjavili, da zahtevajo, da mora ostati Češkoslovaška nedotaknjena. Chamberlain je sklenil, da pred novim sestankom s Hitlerjem ne bo sklical parlamenta 2. Uvedba avtonomnega župnega sistema v krajih, kjer živi znaten del Nemcev, a manj kakor 50% celotnega prebivalstva. 3. Nove češkoslovaške meje bi jamčile Nemčija, Madžarska, Romunija, Jugoslavija in Poljska. 4. Superporoštvo teh meja po Angliji, Franciji in Italiji. »Odločitev bo padla v Godeshergu" London, 17. sept. b. Namestnik Konrada Henleina, narodni poslanec Kundt, je dal predstavnikom velikih angleških in ameriških agencij sledečo izjavo: »Vprašanje sudetsko-nemških krajev jc s sestankom med Cliamherlainom in Hitlerjem v Obersalzbergu rešeno Odnosi med Čehi in Nemci niso odvisni od njih samih, temveč od prihodnjega sestanka Hitlerja in Chamberlaina v Godeshergu. Tam bo padla končna odločitev. Odločno zanikam vesti, češ da organiziram novo stranko namesto sedanje sudetsko-nemške stranke in da kršim enotnost med Nemci. Jaz se trenutno mnogo bolj bavim z vprašanjem, kako naj zagotovim življenje onim Nemccm, ki bodo po plebiscitu ostali v notranjosti češkoslovaške države. Teh Nemcev je pol milijona in jim je treba zagotoviti življenje narodne manjšine.« Henfein fe bil v Chebu Berlin, 17. septembra, c. DNB. jc danes objavil, da jc bil Henlein danes z dvema sudetski-ma poslancema v Chebu, in siccr ineognito. Ob-iskil je nekatere svoje sodelavce in jim dal navodila. nato Da odšel v nczn.-inn smer Zagrebška vremenska napoved. Sta'no. Dunajska vremenska napoved. Jasno in topleje. Notranje razmere v ČSR so se umirile Praga, 17. septembra. AA. (ČTK) V večini pokrajin z mešanim prebivalstvom je položaj absolutno normalen in razpoloženje mirno. Člani stranke sudetskih Nemcev še zmerom beže v tujino, toda obenem je treba priznati, da mnogi člani in funkcionarji te stranke ostajajo na svojem mestu in pomagajo ljudstvo miriti. Tako je župan v Nirnskem, ki je obenem predsednik krajevne organizacije sudetskih Nemcev, sporazumno s krajevnim vodstvom nemške soc.-demokratske stranke izdal proglas, v katerem |>oziva prebivalstvo k ohranitvi miru in spoštovanju zakonov, in naj ne verjamejo lažnivim informacijam, ki jih Siri neka propaganda. V Uraunauu je prišel poslanec tega kraja, sudetski Nemec, in se zahvalil oblastvom za ohranitev miru. Pri tej priložnosti je ugotovil, da gre zasluga samo oblastvom in njihovim ukrepom, da ni prišlo do prelivanja krvi. Obljubil je, da bodo sudetski Nemci spoštovali zakone republike. Prostori tajništva in vsa rjava hiša sudetskih Nemcev v Karlovih Varili so popolnoma zapuščeni. V Tupadlih v okraju Dube so streljali na dve patrulji, a ni nihče ranjen. V vasi Hajdofu (okraj Rimarova) so aretirali dva Nemca, ker so pri njiju našli orožje. V Novem pri Smrkeni so podrli več telefonskih drogov. V gozdu pri Slupanu v okolici Cheba je neka patrulja pozvala nekega sudetskega reditelja, da se ustavi. Uprl se ji je s silo in napadel patruljo, ki je streljala in ga ubila. Preiskava je jiokazaia, da gre za jjotujočega pevca Pfortnerja, ki je bil znan kot kurir sudetsko-nemške stranke. Poročilo nemškega radia, da so ustrelili voditelja sudetskih Nemcev Karla HauBnianna v Chebu, je brez sleherne podlage. Hausmann je zbežal v Nemčijo. V Hribskem (Krelbitz) v okraju Warnsdorfu feo demonstranti poškodovali poštni urad. Noč je v tehle krajih in mestih minila v popolnem redu in miru: V Trutnovem, Lihemu, Slučnovem, Homotovu, Friscnici, Češki Lipi, Ka- rtanji, Taknvu, Braunauu, Krasllcl, Nejdeku, Falk-no v u, Teplicah-Čanovu, Karlovih Varili, Horsov-skeni Tinti. Dubi, Ruuiburku, Češkem Krumlovu, Zateču, Loketu in Jehimovu. CSR dobila prvega propagandnega" ministra Praga, 17. septembra. Na predlog ministrskega predsednika je bilo osnovano propagandno ministrstvo. Za ministra je bil imenovan inž. Hugo Vavrečka, ravnatelj Batovih tvornic. Vav-rtčka se je izkazal svoj čas kot dober časnikar in je imel uspeh tudi kot publicist, Nekaj časa je bil tudi poslanik v Budimpešti. „Sudetska legija" Berlin, 17. septembra, c. Sudetski nemški begunci v Nemčiji so sklenili organizirati se v pomožne borbene oddelke, ki bodo razmeščeni ob češkoslovaški meji, da bodo lahko pomagali sudetskemu prebivalstvu v primeru potrebe. Sudetski poslanec Sebekowski je prišel čez mejo ter jjrevzel organizacijo in vodstvo teh oddelkov. Vrhovna edinica teh oddelkov se imenuje »sudetska legija«. Danes opoldne govori dr. Hodza Praga, 17. sept. AA. (ČTK) Ministrski pred-sed ti t k dr. Hodza ho imel v nedeljo, 18. t, m. opoldne kratek govor po radiu, ki ga bodo prenašale vse češkoslovaške radioi>ostaje. * Praga, 17. septembra. AA. (ČTK) Praški listi poročajo, da so na Dunaju aretirali 15 Čeho-slovakov, češkoslovaških državljanov. Na intervencije dunajskega generalnega konzula so štiri izmed njih izpustili. Dalje poročajo listi, da so tudi v Berlinu aretirali več Čehoslovakov, Vprašanje Srednje Evrope za kratek čas v zastoju Angleški lis k sluti, da se mudi London, 17 .sept. AA. (Havas) Ker je vsebina berchtesgadenskih razgovorov še neznana, so j>o-ročila londonskega časopisja, sad golega sklepanja na podlagi vesti iz Berlina, Rima in Prage, precej različna. Položaj |>o pisanju londonskega tiska ni takšen, da bi zbujal optimizem. Londonski listi sklepajo takole: 1. Za miroljubna prizadevanja Vel. Britanije in Francije je ostal le še prav kratek čas. 2. Kraji, kjer so sudetski Nemci v večini, hi so priključil rajliu, v krajih z mešanim prebivalstvom vJti se pa uvedla federacija. V odškodnino za to bi velesilo jamčile češkoslovaške meje. 3. listi podčrtavajo zelo odločno stališče če-slovaške vlade proti vsaki teritorialni žrtvi. Te tri ugotovitve se bolj ali manj jasno berejo skoraj v vseh komentarjih današnjih jutranjikov. Glede stališča češkoslovaške vlade so angleški listi deljeni: Nekateri odobravajo to stališče in poudarjajo, da so sedanje meje ČSR obenem tudi meje nemške ekspanzije, drugi pa menijo, da je treba najti miroljubno ureditev, čeprav za ceno večjih žrlev. »Timest pravi v svojem uvodniku: Dvojna Rooseveltov govor AVasliington, 17. septembra. AA. Reuter: Predsednik Roosevelt je odložil vsa svoja uradna potovanja po državi in sklenil ostati v Washingto-iiti zaradi težavnega položaja v Evropi. Ministri llull, Morgenthait' in Norman Davies so se včeraj z Rooseveltom pogovarjali o dotoku zlata iz tujih držav v Ameriko. Izjavljajo pa, da ameriška vlada ne more zavzeti stališča, dokler ne bo izvedela, ali sta francoska in angleška vlada voljni sprejeti Hitlerjeve zahteve, ali jih pa kratkonialo odbijeta. Po sestanku je Norman Davies rekel, da se je položaj v Evropi v zadnjih dneh nekoliko po-pravil, tn pa zaradi Chamhcrlainovega odhoda v Nemčijo. On misli, da so sedaj komplikacije izključene. Kljub včerajšnjim vestem, da Boosevelt ne bo govoril, poročajo sedaj uradno, da bo imel Roosevelt vendarle svoj govor na ameriški narod in sicer danes ob 10.15, to je ob 16.15 evropskega časa. Rooseveltov govor bodo prenašale vse ameriške radijske postaje. Njegov govor bo kratek. Trajal bo vsega 5 minut. Čeprav vsebina tega gvora še ni znana, so ameriški politični krogi mnenja, da bo Roosevelt zavzel stališče do evropskih dogodkov. Washington, 17. sept. A A. (Reuter.) V svojem govoru po radiu, ki je trajal 10 minut, se predsednik Roosevelt sploh ni dotaknil položaja v Evropi. Mandžurski protest sovjetom Budimpešta, 17. sept. AA. (MTI) Madžarska vlada je protestirala pri praški vladi zaradi odredb vojaškega značaja na meji proti Madžarski, češ da niso prav nič utemeljene. Madžarska vlada je tudi protestirala zaradi kršitve meje, ki da so jo zagrešila češkoslovaška letala, ko so letala nad madžarskim ozemljem. »Pester Lloyd« prinaša uvodnik o češkoslovaškem problemu in posebno podčrtava načrt, ki ga prinašajo angleški listi in po katerem naj bi se nekateri predeli ČSR odstopili rajhu List meni, da takšna solucija dejansko pcmeni ohranitev miru, vendar bodo tudi Madžari morali zahtevati svoje pravice. London proti Judom London, 17. sept. A A. (DNB.) V londonski judovski četrti je prišlo preteklo noč do protijudovskih manifestacij. Velika množica je v judovski četrti manifestirala po ulicah in vzklikala: »Judje hočejo vojno!« in »Hočemo se otresti Judov!«. Manifestanti so po nekaterih judovskih trgovinah razbili izložbena okna. V ZN razpravljalo o razorožitvi Ženeva, 17. sept. AA. (Havas.) Dane« dopoldne je biia seja tretjega odbora skupščine ZN. Na seji se je začela debata o razorožitvi. Zastopnik Španije je zahteval, da ZN izda nujne ukrepe glede Španije. vloga angleške vlade je jasno orisana. Treba je najti pravilno rešitev, a obenem se je treba z vsemi silami upreti nasilnemu razpletu vprašanja. »Daily Telegraph«: Britanski ministri so prisiljeni ponovno misliti, da jc položaj slejkoprej zrlo resen. Vse kaže, da je Hitler postavil odločne zahtev z zelo določenim rokom. Flandin o prvih predlogih London, 17. sept. AA. (DNB) Bivši predsednik francoske vlade Flandin je snoči objavil članek v »Ewening Standard«, v katerem -piše o sudetsko-nemškem problemu. Flandin pravi, da je spretno izrabljena propaganda povprečnim Francozom čisto napačno raziolmačila sudetsko-neniški problem. Če bi se bil takoj sprejel kantonalni sistem in stroga nevtralnost Češkoslovaške, tedaj bi bil jiodau nov temelj za pogajanja v Evropi in Evro|ia ne bi bila več tako nemirna. Flandin lahko samo potrdi, da ni upanja, da bi francoski narod sodeloval v vojni, pa četudi bi mu kdo prigovarjal, da bo s tem rešen mir. Poljska ne želi imeti zastopnika v ZN Že?eV.a' 17' sepl' AA' Zaradi teŽa. ker je Poljska odklonila kandidaturo za mesto člana v svetu Zveze narodov, so volitve, ki bi izpopolnile prazna mesta in ki bi morale biti prihodnji ponedeljek, odložene. Namesto Poljske omenjajo kot kandidate Turčijo in Grčijo. Po zadnjih verzijah se zdi, da je dosežen sporazum, da bo na prazno mesto prišel namesto poljskega grški kandidat. „Grol Zeppelin" na poizkusni vožnii Friedrichshafen, 17. sept. AA. (DNB.) Zrakoplov »Grof Zeppelin« je danes ob osmih vzletel na svoj drugi poskusni polet. Vodi ga dr. Eckener. Polet bo trajal 24 ur. Zrakoplov bo preletel velik del Nemčije. Sladkor brez državne trošarine za stajenje mošta Belgrad, 17. septembra. AA. Finančni minister je na podlagi uredbe o razdelitvi sladkorja brez plačila državne trošarine za slajenje vinskega mošta izdal obširno navodilo, kako se bo ta sladkor delil vinogradnikom in vinogradniškim zadrugam. Dovoljenje za izdajanje sladkorja iz državnih tovarn ali njihovih skladišč brez plačila državne trošarine bodo izdajala pristojna finančna ravnateljstva pod temi pogoji: 1. če krajevni kmetijski referent potrdi pod lastno odgovornostjo, da grozdje v tem kraju zaradi neugodnega vremena ni moglo zadosti dozo-reti in da ga je bilo treba zaradi elementarne škode prej obrati. Finančna ravnateljstva bodo poslala vsako prošnjo kmetijskemu ministrstvu in bodo nato izdala dovoljenje. 2. Prizadeti vinogradnik mora po predpisih kolkovati prošnjo in ji brezpogojno priložiti potrdilo občine o količini pridelanega mošta v litrih, izjavo, koliko in od katere državne sladkorne tovarne si želi nabaviti sladkor, in izjavo, da bo mešanje izvršil samo v navzočnosti pristojnih nadzornih organov. Vinogradniške zadruge prošnje za svoje člane lahkq pošljejo skupaj ali pa vinogradniki vsake občine kolektivno, vendar morajo plačati pristojbino 30 din za vsakega prosilca posebej. Prošnji je treba priložiti seznam zadružnikov ali vinogradnikov z navedbo količine pridelanega mošta in količine sladkorja, ki si jo vsak zadružnik ali vinogradnik želi, Seznam mora potrdili županstvo. Vinogradniške zadruge, katere člani prodajo zadrugi ves grozdni pridelek v nadaljnjo predelavo in ki sami opravijo slajenje, plačajo za prošnjo pristojbino po š(. 1 in 5 pristojbinskega zakona. Slajenje se bo vršilo samo v navzočnosti organa finančnega nadzorstva. Vsako dodajanje sladkorja brez navzočnosti nadzornega organa bo veljalo za tihotapstvo in se bo tako tudi kaznovalo. Dovoljene količine sladkorja za slajenje mošta ne smejo služiti nobenim drugim namenom in tudi ne za slajenje vina. Glede dobave sladkorja, cene, plačilnih pogojev itd se je obrtniti do sladkornih tovarn na Belju in Čukarici. Finačna ravnateljstva so dolžna izdati dovoljenje v roku 24 ur po prejemu prošnje. Kralj Peter II. odpotoval z Bleda Bled, 17. septembra. Danes dopoldne ob 9 sta se odpeljala z Bleda kraljeviča Andrej in Tomislav v London. Spremljala ju je Nj. Vel. kraljica Marija, ki pa se bo vrnila že jutri na Bled in ostala delj časa na oddihu. Istočasno sta se odpeljala z Brda tudi kneževiča Aleksander in Nikola, ki sta odšla na študije v Anglijo. Na kolodvor sta jih spremila Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Danes zvečer ob 7 je odpotoval z Bleda kralj Peter II. Pripeljal se je v Lesce, ki so bile okrašene z državnimi zastavami. Na kolodvoru je kralja pozdravil minister dvora Milan Antič. Kralj se je z brzovlakom odpeljal. Danes dopoldne se je pripeljal na Bled trgovinski minister inž. Kabalin v spremstvu svojega šefa kabineta. Nastanil se je v Park-hotelu in ostane nekaj dni na Bledu. Prispelo je tudi nekaj narodnih poslancev in bodo za časa bivanja predsednika vlade dr. Stojadinoviča 06tali na Bledu. Smrt pod vlakom Maribor, 17. sept. Danes popoldne so gledali potniki, ki so se peljali z ljubljanskim vlakom v Maribor, med postajama Pragersko—-Rače strahovit prizor. 01» progi je čakal na vlak neki človek in se je v hipu, ko je vlak pripeljal mimo, vrgel pod bobneče kolesje. Strojevodja, ki ga je opazil, je vlak nekaj sto metrov dalje ustavil. Prihiteli so tudi delavci, ki so bili zaposleni v bližini, ter spravili nesrečneža s tračnic. Vlak mu je odrezal roke in noge ter zadal smrtne poškodbe, tako da je v nekaj minutah izdihnil. Na mesto so bili poklicani orožniki s Pragerskega. Nesrečneža zaenkrat še niso prepoznali. Osebne vesti Belgrad, 17. sept. m. Napredovali so v 5. skupino naslednji učitelji in učiteljice: Reven Angela na narodni šoli v Kočevju, Pirnat Ivana na narodni šoli v Šent Vidu pri Ptuju, Bizjak Jerica na narodni šoli v Kranju, Franc Silvester, na narodni šoli v Zalogu pri Ljubljani, Pibrovec Leo na narodni šoli na Jesenicah. Postavljeni so v prometnem ministrstvu v 4. skupino za svetnika v ekonomskem oddelku inž. Evgen Lazarevič, do sedaj svetnik v isti položajni skupini strojnega oddelka direkcije drž. železnic v Ljubljani. Pri direkciji drž. železnic v Ljubljani v 4. skup. 2. stopnje za svetnika strojnega oddelka Dimitrije Ilič, do sedaj svetnik iste skupine v ekonomskem oddelku v prometnem ministrstvu. V finančnem ministrstvu je premeščen dr. Alojz Zorko, finančni pristav 8. skup, pri dravski finančni direkciji v Ljubljani, za pristava iste skupine v finančnem ministrstvu; v kmetijskem ministrstvu je premeščen za kmetijskega pristava pri kralj, banski upravi dravske banovine v Ljubljani v 8. skupino inž. Mežan Franc iz drinske banovine. Upokojena je Buch Pavla, učiteljica, na Vrhu pri Ljubljani. S kraljevim ukazom je imenovan Drago Von-čina. učitelj v Dolenji vasi (Kočevje) za okrajnega šolskega nadzornika v Črnomlju, Drobne vesti London, 17. septembra. A A. (Havas) Starešina westminstrske opatije je danes razglasil da bo bazilika do preklica odprta podnevi in ponoči, da bodo verniki vsak trenutek mogli v njej moliti za mir. Belgrad, 17. septembra. AA. V nedeljo 25. septembra bodo v Vrnjački banji slavno,stno odkrili spomenik viteškemu kralju Aleksandru I, Zedinitelju. Newyork, 17. septembra. AA. V tekmovanju za teniško prvenstvo Amerike je Budge premagal Hofmana 6/3, 6/1, 6/3, Wood pa Granta 6/2, 6/3, 6/2. Stro,kovni državni urad za tenis je odredil, da morajo teniški igralci Henkel, Metaxas in Gopfert še6t mesecev počivati. Hsingking. 17. sept. AA. (Štefani) Uradno poročilo, ki ga je objavilo zunanje ministrstvo, pravi, da je mandžurska vlada poslala brzojavni protest sovjetski vladi zaradi kršitve meje. V sredo je namreč četvero sovjetskih konjenikov prekoračilo mandžursko meja 99 Verska sooboda" v Barceloni Ker je »Delavska pravica« prinesla v svojem pregledu, kaj piše inozemsko časopisje, neko poročilo g. de St. Chanianta v katoliškem tedniku »Tanips present«, ki jia ni i>o|>olnoma točno j>o-sneto in ne vzbuja istega vtisa, kakršnega dobi bralec iz izvirnega poročila imenovanega katoliškega žurnalista, zato se hočemo s to zadevo baviti tudi mi. Ob zadnji ministrski krizi v Barceloni je izstopil predstavnik Baskov g. Irujo. Ta izstop ni važen samo z ozirom na splošne smernice Negri-nove vlade, ampak še posebej z ozirom na njeno versko politiko. G. Irujo je bil namreč zastopnik katoliških Baskov in je imel med drugim tudi nalogo, da vpliva na politiko barcelonske vlade v smislu strpnosti napram katoliški veri vsaj v najmanjšem obsegu. 30. aprila letos je Ne«rin obrazlozil znani program v 13. točkah, v katerem je rečeno, da bo država svojim državljanom jam- Od nedelje do nedelje Zunanji pregled Ker poročamo |>o razvoju spora med češkoslovaško republiko in Nemci na drugem mestu, naj tu omenjamo na kratko ostale dogodke večje važnosti, ki so se pretekli teden godili. Japonska armada izrablja priliko, ko imajo evropske velesile |)olno ojiravka doma, da se izognejo splošnemu polomu, in je zavzela te dni celo vrsto važnih utrdb, ki v krogu 100 do 200 km premera ščitijo začasno kitajsko prestolnico Hankov na srednjem Jangcekiangu. Japonci so v enem tednu v ljutih bitkah s hrabrim nasprotnikom zasedli nad 200 km, od katerih so se |K)lastili 80 v zadnjih treh dneh, ko prodirajo izredno naglo. Računajo, da bodo Hankov zasedli še pred koncem septembra. Na španske m se nadaljujejo hude bitke in spopadi za posamezne utrjene točke na fronti reke Ebro. ne da bi se ena ali druga stran znatno pomaknila na prej ali odstopila. Tudi ta stvar je bržčas v zvezi s sedanjim mednarodnim položajem, ker so tuje države morale omejiti svojo jiomoč in dovoz v ljudeh in vojnem materialu... Krvave borbe se nadaljujejo v Paleti n i in je bil 15. t. m. izredno hud spopad med angleškimi vojaki in arabskimi vstaši blizu Tul-kareina. V tem sjKipadu je na angleški strani sodelovalo 15 aeroplanov. Notranji pregled V sredo je nenapovedan z Bleda prijel v Ljufjano Nj. Vel. kralj Peter II. s svojim bratrancem, s katerim sta obiskala_ drogerijo Gregorič in trgovino pri Kri-sperju. Pri Gregoriču si ie N). Vel. kralj nakupil nekaj fotografskih potrebščin, pri Krisperju pa je za svojega malega bratranca nakupil nekaj igračk. Občinstvo, ki je visokega gosta spoznalo, ga je povsod prijazno pozdravljalo. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je zaključil svo je potovanje po Črni gori, kjer sc je od blizu seznanil s potrebami posameznih krajev, ljudstvo pa mu je v znak priznanja za dosedanje delo povsod prirejalo velike sprejeme. Kmalu po povratku v Belgrad pa je dr. Stojadinovič odšel na Bled. V torek so minula tri leta, odkar je vodstvo dravske banovine prevzel v roke ban dr. Marko Natlačen. Gospod ban je ob tej priliki dobil veliko čestitk in priznanj, da že tri leta s toliko skrbjo in vestnostjo vodi banovino. V nedeljo je bil v črensovcih velik narodni tabor, na katerem se je zbralo nad 18.000 udeležencev iz vsega Prekmurja. Tabor je bil ena izmed največjih manifestacij v proslavo 20 letnice Jugoslavije. Udeležil se ga je tudi naš voditelj g. dr. Korošec, ki je ob tej priliki imel velik govor o pomenu Jugoslavije za Slovensko krajino in o narodnostnih vprašanjih Slovenske krajine. Obenem je čestital »Novinam Slovenske krajine«, ki so ob tej priliki obhajale 25 letnico svojega izhajanja, g. župniku in banskemu svetniku Kleklti pa se je zahvalil za njegovo dolgoletno nesebično narodno delo. Množica je ves čas v teku tabora dr. Korošca pozdravljala z največjim navdušenjem. V Belgradu je bil ustavljen dnevnik »Pravda«, ker je bil v teku avgusta trikrat zaporedoma zaplenjen in ker je preiskava ugotovila, da so uredniški prostori tega dnevnika služili za skrivališče, iz katerega so se po Belgradu in daleč naokoli širili zlobni letaki, ki so hoteli z lažmi in podtikanji motiti javni mir in ljudstvo naščuvati zoper državo. Med muslimani po Bosni in Hercegovini se opažaio pogosti prestopi v JRZ. Celo najvidnejši predstavniki nekdanje JNS zapuščajo to stranko in se pridružujejo aktivnemu sodelovanju z vlado. Zlasti je" močan ta tok med vodstvom in člani muslimanske kulturno-pro-svetne organizacije »Gajret^ čila polnost njihovih pravic v političnem in socialnem življenju ter svobodo njihove vesti, kakor tudi 6vobodo izvrševanja verskega prepričanja. 18. junija letos pa ob dveletnici državljanske vojne^ je predsednik vlade ponovno zagotovil, da država sj>o<štuje prepričanje vernikov in dovoljuje svobodno izvrševanje bogoslužja. Isto izjavo jo podaj zunanji minister te vlade, znani del Vayo, na seji Zveze narodov maja meseca tega leta. V francoskem katoliškem glasilu »Temps present«, ki nima ničesar skupnega s kakšnim socializmom ali komunizmom niti s proliverskimi ali versko brezbrižnimi načeli in nameni levice, pač pa je kakor tudi ves ostali francoski katoliški tisk politično orientiran proti vladi generala Franca, ki ni v interesu francoske republike, je žurnalist g. Jean de St. Chamant, ki je bil zadnje mesece v Barceloni ter imel tam nepristransko anketo o dejanskem položaju katoliške vere iu Cerkve, sedaj objavil svoje poročilo, iz katerega bomo videli, koliko izjave gg. Negrina in del Vaya odgovarjajo dejanskemu stanju. G. St. Chamant piše dobesedno: »Ko sem vprašal ugledno osebo v Barceloni, kako je s svobodo in obiskovanjem bogoslužja, mi je odgovorila: Cerkve v Barceloni in v Kataloniji sploh, ki bi bila odprta za katoliško bogoslužje, ne boste videli nobene. Dobro me razumite: nobene! Videl; boste samo eno baskiško javno kapelo; ta edina kapelica jiomeni nekako zastavo zaupanja vlade napram g. Iruju, baskiškemu ministru brez portfelja. V tej kapeli, ki se nahaja v neki stari velikaški hiši, se opravlja sv. maša redno vsak dan in večkrat v nedeljo, kakor tudi po|)oldanska služba božja. Tu spovedujejo in de-ijo zakramente samo baskiški duhovniki, ne da ln bih preganjani. Mi Katalonci emo upali, da pomeni otvoritev te kapele nekak napol uradni korak, ki bo dovedel do splošne strpnosti. Toda strpnost režima se je ustavila ob tej točki. Gosp. Negrm, ki ima za brata duhovnika, brez dvoma vidi škodo, katero je prizadel republikanski stvari antiklerikalizem. Toda kaj more g. Negrin proti sindikatom? Odkar sla UGT in CND (socialistični delavski organizaciji) deležni vlade, izvajala pravo premoč nad vladno avtoriteto. Vlada je vdinjana sindikalnim organizacijam, svojo slabost pa skriva pod imenom .nacionalne unije'. Dejstvo je kljub vladni izjavi v trinajstih točkah, katero bi predsednik morebiti sam rad izvajal, da bi CND, ako bi vlada hotela dovoliti v Barceloni kakšno cerkev, soglasno odgovorila: Ne!« 1 or>/wwa' je trel,a pouiislili, da ima Rarcelona 1,-00.1)00 prebivalcev, vsa Katalonija pa 2.500.0(X). Za vso to množico, ki trpi že dve leti najhujšo preganjanje vprav zaradi svojega katoliškega prepričanja. je v Barceloni samo enn baskiška kapelica, ki je pomenila izključno koncesijo baskiškemu ministru, ki je pa pri zadnji ministrski krizi iz vlade izstopil, ker je sedaj vlada popol-noma socialistična in komunistična. Tako v Kataloniji, kako pa jc v ostali Španiji? Poročilo katoliškega žurnalista pa smo prinesli dobesedno, da e bo videla razlika s posnetkom in komentarjem ki ga prinaša »Delavska pravica«. Blagoslovitev delavskega doma v Celja Celje, 18. septembra. Danes ob 9 dopldne bo blagoslovljen novi Delavski dom in izročen svojemu velikemu namenu. ] Blagoslovil ga bo celjski opat g. Peter Jurak. Celjsko občinstvo ponovno vabimo, da se te slovesnosti v čim večjem številu udeleži, zlasti pa je vabljeno celjsko delavstvo. Od 10 do 12 dopoldne si bo občinstvo lahko ogledalo zanimive podpritlične prostore, kotlarno, mo.derno kadno, pršno in toplo zračno ko,pališče, uradne prostore javne borze dela, stanvanja in pralnico v podstrešju. Koliko ljudi se bo kopalo v novem kopališču? Sodijo, da bo ca. 20.000 prebivalcev, ki stanujejo v Celju, uporabljalo kopališče približno takole: 15.000 prebivalcev v Celju se sploh ne koplje ali pa se ko.plje v lastnih kopalnicah ali pa v kopalnicah celjskih tovarn. Če se koplje v Celju 500 prebivalcev tedensko enkrat, bi bilo v Celju 26.000 kopeli letno. Računajo pa, da se koplje 500 prebivalcev enkrat štirinajstdnevno, letno torej 13.000, 2000 prebivalcev mesečno enkrat, 24.000 kopeli, 2000 prebivalcev letno enkrat, 2000 kopeli, ob sezoni, ko prihajajo v Celje številni tujci in letoviščarji, pa recimo 4000 kopeli, letno torej bi imeli v celjskem kopališču 69.000 kopeli. Dnevno bi se torej kopalo v celjskem kopališču 230 Celjanov, kar je res lepo število. Seveda je ta statistika zaenkrat samo na papirju, ali se bo uresničila, zvečala ali zmanjšala, to bo pokazala bodočnost. Univ. prof. dr. Lamberi Ehrlich - 60 letnik Danes je izpolnil šestdeset let dr. Lanibert Ehrlich, profesor teološke fakultete ljubljanskega vseučilišča. Pridite na II , is Prostori za borzo dela Razstava slovenske knjige od 2. do 12 oktobra Razstava slovensk knjige, ki jo pripravlja Društvo slovenskih književnikov, je hvale vredno dejanje. Razdobje po svetovni vojni — dve desetletji neodvisnega, lastnega državnega življenja — je za Slovence edinstveno, zato je tudi pogled- na razvoj slovenske knjige v tem razdobju, leposlovne ali znanstvene, poučen in potreben. Kdorkoli je poklican, da sodeluje v duhovnem ali gmotnem življenju naroda, posebno pa še njegovi višji poklici, je dolžan, poznati slovensko knjigo, ki je izraz našega celotnega snovanja,. našega napredka ali zastoja. Od Trubarja preko Vodnika in Levstika je knjiga budila narodno zavest, posegla je s Cankarjem v naše socialne razmere in raziskuje danes življenje naših najširših ljudskih plasti, da bi ga pomagala uravnati v pravo smer in rast. Isto nalogo ima znanstvena knjiag, pa naj je naravoznanska, tehnična, gospodarska ali kakršnakoli: knjiga je merilo kulturne ravni svoje dobe. Razdobje po svetovni vojni nima primere v naši preteklosti, in ni glasnejše priče o njem, kot je naša knjiga. Kako smo dvajset svobodnih let izrabili, kaj smo dosegli, kaj zamudili in kam težimo gmotno in duhovno, o tem naj govori razstava slovenskih knjig, kakršne je poklicalo v življenje zadnjih dvaset let. Do 500 različnih del izkazuje vsako leto nasa knjižna proizvodnja. Ali ni s tem v zvezi vrsta važnih vprašanj, mimo katerih ne bi smela javnost, vsaj ona javnost, ki nosi pridevek kultur-nosti? Vprašanje slovenske bibliografije, ki smo jo zmogli pred' svetovno vojno, je prav tako pereče vprašanje, kot je organizacija književnega trga. Vprašanje prevodnega slovstva, ki je pred leti že grozilo^ da prerase izvirno slovensko Jite-raturo na škodo našega pisateljskega naraščaja, je še vedno nerešen problem, prepuščen založništvom in slučajem. Gospodarsko življenje se pri nas naglo razvija, tudi v naše kmetijstvo že posega ta razvoj, statistike prinašajo številke,_ ki vpijejo po smotrnosti in načrtnosti: ali ne bo cas, da se tudi naša knjižna proizvodnja kritično pregleda in usmeri po kulturnih kriterijih? Ali ni čas, da se kulturni delavci, ki jim je pri srcu dobra slovenska knjiga, porazgovorijo, česa nam Krani Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo-začev motornih vozil bodo za okraje Kranj, Radovljica in Škofja Loka v torek, dne 27. septembra 1938 ob 8 zjutraj pri okrajnem načelstvu v Kranju. Pravilno opremljene prošnje pravočasno vložite pri okrajnem načelstvu v Kranju. Kranj je doživel zopet redkost. Ta redkost pa je samo izredno velika buča, ki je zrastla na njivi posestnice Frančiške Košiša. Lepo rumena buča je visoka 1.20 m, »čez pas« pa ima samo 1.28 m. I ako velike in težke buče, saj tehta ravno 47.50 kg, ni še nihče pridelal v Kranju ali okolici ter je redkost, ki si jo vsak rad ogleda. Cenjene damel Klobuke in popravila dobite najceneje v Salonu Mia. — Prispeli so na)nove)ši pariški modeli. Kranj, Mestni trg 17. Večerni tečaji na državni tekstilni soli se pričnejo 3. oktobra ob 7 zvečer. Priglasc sprejema ravnateljstvo do 2. oktobra vsako dopoldne in v petek 30. septembra od 7 do 9 zvečer. Vse članice Dekliškega krožka imajo svoi prvi sestanek v sredo 21. t. m. ob 8 zvečer v knjižnici Ljudskega doma. Vabljene so prav vse prijateljice. Pridite polnošteviino!___ DR. PANCE PAVEL se je preselil v Kranj, Jahačev prelaz 2 Sorcicma od 8. —10. ure in od 4. —6. ure je treba? Ali naj tuje silo vplivajo tam, kjer naj odloča slovenski kulturni delavec? Naši knjigi ni bilo nikdar lahko, vedno se je morala boriti za prostor, ki ji gre po njenem pomenu in vrednosti za slovensko ljudstvo. Danes .ji ni lažje, zato .jo je treba ščititi iz lastnih sil. Razveseljivo dejstvo je, da je naša javnost sprejela misel na razstavo slov. knjige po dveh desetletjih naše neodvisnosti z razumevanjem in odobravanqem. V tem je jamstvo za uspeh razstave, ki naj dokaže pomen kulturnega dela in njegovo važnost za zdrav narodni razvoj. Naj bi ne šli nauki te razstave mimo naše kulturne javnosti! Profesor Ehrlich lahko s ponosom zre na šestdeset izpolnjenih let svojega življenja. Saj so bila ta leta polna dela in žrtev, pa tudi uspehov. Doma iz Žabnic pod sv. Višarjami, na skrajni zapadni meji slovenstva, na križišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta je prof. Ehrlich živo občutil vso težo slovenske usode. Kolikokrat in s kakim občutjem je mladim svojim akademikom, ki jih je tolikokrat |)ovedel k Mariji Višar-ski na božjo pot, s tega slovenskega svetišča razkazoval in razlagal meje življenjskega prostora slovenske krvi. Ljubezen do slovenstva je bila in je gibalo in vidik tolikih njegovih del in naporov, in prav iz te neizčrpne ljubezni do slovenstva je poteklo prof. Ehrlichovo nikdar omajano spoznanje, da je Jugoslavija edino možni svobodni dom Slovencev. Ni v malem prof. Ehrlichova zasluga, da so nacionalni pogledi slovenskega katoliškega akademika pozitivno izkristalizirani in usmerjeni. Poleg svoje široke znanstvene izobrazbe in tvornosti, poleg dolžgosti svojega visokega poklica akademskega učitelja, poleg neobveznega ljudskega dušnega pastirja, poleg dela pri družbi sv. Mohorja, poleg vodstva generalnega tajništva Družbe za širjenje vere za Jugoslavijo je prof. Ehrlich že dolga leta dušni pastir in duhovni vodnik akademske mladine. Prof. Ehrlich je cerkveni zastopnik pri Akademski zvezi, akad. klubu ^Straža, in pri Slovenski dijaški zvezi. Tu je prof. Ehrlich našel svoje delovno torišče; na to Kalvarijo nosi svoj križ. Tu razliva svojo očetovsko ljubezen. Tu vzgaja, tu oblikuje, tu usmerja, ln ni bilo lahko to delo. V povojni idejni zmedi in duhovni krizi, ki je z vso svojo nevarno zapletenostjo odjeknila prav v akademski mladini, je 1»i 1 prof. Ehrlich listi, ki je svoje bogateMiaravne sposobnosti, svojo široko izobraženost in vso svojo osebnostno silo ppolnoma posvetil renesansi slovenskega katoliškega akademskega dijaštva. Nič ga ni plašilo, če je moral biti pri tem težavnem delu večkrat sam, navezan le nase in na svoje akademike. To njegovo delo, ki je zahtevalo tolikih žrtev in premagovanj, je Bog blagoslovil. Slovenska katoliška akademska mladina je danes v polnosti svojega novega, idejno pozitivnega in akcijsko živahnega razmaha. Prof. Ehrlich pa ne daje akademikom le svoje duhovne svojine, temveč skrbi tudi za njihove gmotne potrebe. Ne le, da ga pri njegovi mizi ne boš videl nikdar samega, ne le, da za akademike obrne vse svoje žepe, jim nudi jiomoč v Akademskem domu sv. Cirila, prof. Ehrlich vodi tudi Vin-cencijevo konferenco za akademike, ki toliko revnim študentom lajša težko borbo za vsakdanji kruh v študijskih letih. Prostor nam ne dopušča, da bi opisali vse delovanje našega šestdesetletnika na Koroškem, pri številnih društvih, pri mirovnih pogajanjih v Ženevi itd. Akademski mladini, ki se danes v molitvah in sinovskh prošnjah spominja svojega šesl-desetletnega duhovnega očeta, se pridružujemo tudi mi z izrazi zahvale in željami, da bi profesor Ehrlich svoje življenjsko poslanstvo lahko še mnogo let vršil z istim mladostnim ognjeni in ne-trudljivostjo kot doslej. >o Dne 18. septembra 1878. se je rodil v Žabni-cah, gimnazijo je študiral v Celovcu, bogoslovje pa je študiral v Innsbrucku od leta 1897. do 1902., Največji zvon v Jugoslaviji ulit Maribor, 17. septembra. Kratko smo že poročali, da je bil v Biihlovi 'ivarni v R; čah ulit zvon za frančiškansko baziliko v Ma'ihoru. It zvon |c gotovo posebnost, sni ie naivečii, kar iih ie bilo ulitih v naši državi in eden največjih splo.h, kar jih bo pri nas zvonilo. Menda imajo samo v zagrebški katedrali še večera, pa še ta je bi! ulit na Dunaju. Zvon tehta 6000 kg ter se je ulivanie popolnoma posrečilo. Uglašen je na ton »g«. Za ulitje je tvrdka uporabila jugoslovanski baker iz bo.rskega rudnika, kositer pa je dobila s sundskega otoka Bank, ki jc v angleški oblasti. Litino so začeli topiti v livarni v torek zvečer ob 11, ulivanjc pa se jc izvršilo v sredo ter je bilo v 10 minutah končano. Pri ulivanju so morali prevezati plašč zvona s 500 kg težko in 36 metrov dolgo verigo, ker bi ga bila sicer težina materiala in termični pritisk dvignila. Zvon ima zelo lepo obliko ter jc bogato okrašen. Premera ima 7 m, viso.k pa je 2.30 m. Zvon bo izdelan čez tri tedne. Morajo ga še očistiti ter zbrusiti, potem pa montirati nanj armaturo — jarem in bat. Bat, ki bo napravljen iz mar-tinovega jekla, bo tehtal 300 kg ter bo višji kakor odrasel človek. Tvrdka Biihl bo izvršila tudi montažo v stolpu. Ker je zvon tako ogromen in težek, ga bodo najbrže potegnili v stolp v notranojsti, pa bodo morali zaradi tega stolp pregraditi. Če pa bi bilo to preveč komplicirano, bodo morali postaviti zunaj stolpa posebno, jekleno ogrodje. Tvrdka Biihl ima zadnje čase zelo veliko naročil za nove zvonove. Drugi teden bodo v livarni ulili 2300 kg težek zvon za Oplotnico, potem dva zvona za Dalmacijo ter zvon za podružnico Sv. Lenarta pri Mislinju. Prejšnji teden pa je izvršila livarna svojevrsten poskus, ki se je popolnoma posrečil: zakrpali so 2000 kg težek zvon, ki je bil počen. Zvarili so ga po posebni metodi tako dobro, da ima sedaj še lepši glas kakor poprej. Naša slika prikazuje jedro ogromnega zvona za frančiškansko baziliko. Primera z odraslim človekom, ki stoji poleg tega jedra, nam kaže, kako ogromen je novi zvon. Koroški narodni tabor na Prevaljah, v nedeljo, dne 25. septembra 1938 Na taboru govori voditelj slovenskega naroda gospod minister dr. Anton Korošec minister dr. Krek, in odlični koroški rojaki A. Spored: V soboto na predvečer: kresovi. V nedeljo: ob 8 sprejem gostov na kolodvoru do 9 prihod skupin na zbirališče ob 9.70 sprevod na zborovališče ob 10.15 cerkven govor (inf prošt dravograjski Matija Minula) ob 10.30 sveta maša pred cerkvijo Med sv. i mi S o pojejo združeni eprkvprit pevski zfiori sledečo pesmi: Kraljevo znamenje križ stoji. Lepa si, lepa, roža Marija.« Pridi molit u kristjan. .-Alinei Gospodov. IVtju cerkvenih pevskih zborov so priključimo vsi! — ob 11 tabor: Pozdrav (prev. župan Kugovnik) Državna himna Govori: 1. minister dr. Anton Korošec 2. minister dr. Miha Krek 3. senator Franc Smotlej 4. senator il za specialista za ženske bolezni in porodništvo dr. Koš Bogomil, sekundarij ženske bolnišnice v Ljubljani. — Poročila sta se g. Viktor Mekinc, komercialni direktor iz Belgrada, in gdč. Rozalija Stam-carjeva, juristka iz Ljubljane. = Upokojena je učiteljica g. Pavla Buh z Vrhnike. Oddam 1 fri^vsfiiS) lokalov za december v bližini hotela LInion, Miklošičeva cesta. Ponudbe na upravo pod „Lokal* št. 14853. — Davčna posvetovalnica. Podobno rubriko, kakor za zdravniške, pravne in kmetijske nasvete, smo uvedli tudi za nasvete o davčnih vprašanjih. Naše cenjene naročnike in bralce lista, ki se poslužujejo te velike in brezplačne ugodnosti, priso-m°> da označijo že na kuverti, za katero posvetoval-lico je pismo, če želijo odgovora oziroma nasveta Od več posvetovalnic naenkrat, naj stavijo vprašanje za vsako posvetovalnico na posebnem listu. S tem pri- ranijo uredništvu delo prepisovanja vprašanj, sebi a koristijo, ker dobijo prej odgovor. Lutz - peči n—najboljše Tovarna Ljubljana - šiška. — Novo imenovani reški škof mons. Ugo Co-rnuzzo bo dne 21. t. m. prejel škofovsko posvečenjc / Benetkah od tamošnjega patriarha. Kot so,posve-titelj bo navzoč tudi tržaški škof mons. Anton Santin, dosedanji reški škof. — »Naj živi Krislus Kralj!« je naslov igre, ki jo prinaša novi zvezek Ljudskega odra«, igra predstavlja spreobrnitev dveh brezposelnih, ki sta vero izgubila. Pisana je sveže in prepričljivo, pri igri prihaja do izraza tudi zborovski element. Tako igro smo res že čakali. — »Ljudski oder« larofiite pri upravi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, ki vam pošlje prvo številko (40 strani drobnega tiska) rada na ogled! — Velik moderen hotel v Kranju. V četrtek '.večer je bil odprt no,vozgrajeni petnadstropni hotel »Evropa«, ki jc po svoji notranji opremi in kom-'ortu .eden najmodernejših v državi, ter bo nedvomno mnogo pripo.mogel k povečanju tujskega :romcta v Kranju, kakor tudi na Gorenjskem sploh. Iotel ima 30 moderno opremljenih sob z vsem ';r,mfortom. Sobe so druga od druge, kakor tudi )d hodnikov ločene po dvojnih stenah in dvojnih ratih pa so vse klicne naprave, napravljene po -vetlobnem sistemu. V kleti je montirana črpalka, a ob zmanjšanju vodnega pritiska začne avtomatično črpati vodo iz rezervnega kotla ter jo po-isne do najvišjega nadstropja. V prvem nadstropju e krasna kavarna. Je zelo pro;storna, saj zavzema vse prvo nadstropje. Čez vso zadnjo steno monti-■ana ogledala le še povečujejo svetlost in prostor-ie dimenzije v kar najprijetnejšem smislu. V pritličju je prostorna hotelska veža, kjer so stene do amen visoko o.bloženc z glinškim marmorjem, tla >a so pokrita z gumijem, kar omogoča posebno •arno in mehko hojo,. Udobnosti hotelskih gostov iluži osebno dvigalo. V kleti jc svetla in higienič-no opremljena kuhinja, velika vinska klet, frigidaire ter oddelek za centralno kurjavo in toplovodno napravo. — Nova šola na Ilovi gori. Ilova gora je bila doslej docela zapuščena, saj je od najbližje šole v Dobrepoljah a/i pa v Kopanju 7 kilometrov oddaljena. Zato ni čuda, da je bilo tamkaj še vedno nekaj ljudi, ki niso znali pisati in brati, čeprav vas sama ni niti 20 kilometrov stran od Ljubljane. V novo šolo na Ilovi gori bodo všolane tri vasi: Mala Ilova gora iz občine Dobrepolje ter Velika Ilova gora in Gabrje iz občine Račna. Posestnik Kastel ic iz Male Uove gore je dal na razpolago svojo hišo. Izlet v Trst za Din 50 - s posebnim vlakom v nedeljo 9. oktobra. Avtobusn izlet 5.—6. oktobra v Vipavo, Gorico, Doberdob Trst za Din 120"-Informacije in prijave »Tou rex-Slovenij a«, Tujskoprometna gospodarska zadruga z om. j. v Ljubljani, Masarykova 12. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 75. izvodu z dne 17. septembra uredbo o upravnih taksah za policijsko nadzorovalno službo pri javnih prireditvah; pravilnik o izvrševanju uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev; pravilnik za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah. Lutz - peči —----- najboljše Tovarna Ljubljana - šiškn. — Dobrovoljci Jugoslovanskega polka Matije Gubca v Tomskul V lastnem interesu pošljite nemudoma prošnjo za priznanje dobrovoljskih pravic okr. organizaciji Zveze vojnih prostovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska ulica, kajti rok za vlaganje prošenj na Vojnem ministrstvu v Belgradu poteče dne 1. oktobra. — »Naš vodja — Kristus Kralj!« Ta žosistični govorski zbor, ki ga prinaša novi zvezek »Lju-skega odra«, je kol nalašč za sedanji čas in bo zato vsem prirediteljem proslav Kristusu Kralju izredno dobrodošel. Naročnina za ves letnik Ljudskega odra« (240 strani drobnega tiska) znaša samo 80 dinarjev. Uprava je v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Originalni ameriški žvečilni bonboni sadni — mentolni — janeževi no, lahkotno, nazorno in živo, da jo bo vsakdo, ki se zanima za domačo slovensko zgodovino, z največjim užitkom prebiral, saj je za večino našega izobraženstva pravo presenečenje in razodetje. V njej je lik slovenskega kneza Koclja, ki nam je bil doslej bleda, nedoločena senca iz neke sive davnine, izklesan s tako zgodovinsko prepričevalnostjo, da ne bo nikoli izginil iz naše narodne zavesti, marveč jo bo vedno znova krepil in podžigal. Vse interesente, ki se za knjigo zanimajo, pa opozarjamo, da lio numerirana — bibliofilska izdaja tega dela kmalu pošla in naj jo zato takoj naroče. Na razpolago bo potem le navadna, v celo platno vezana izdaja, ki stane 120 din. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Lutz - peči —najboljše Tovarna Ljubljana - šiška. — K mednarodni plavalni tekmi v Trstu vozi Potnikov avtobus v soboto 24. septembra t. 1. Prijave v vseh biljetarnah Putnika do torka opoldne. — 1'rijavito so za izlet s posebnim vlakom v Trst, ki so vrši dne 16. oktobra, pravočasno pri vseh biljetarnah Putnik a. — Izlet v Trst za 58 dinarjev s posebnim vlakom nedeljo 9. oktobra. Avtobusni izlet 5.-6 oktobra v Vipavo, Gorico, Doberdob, Trst za 120 dinarjev. Informacije in prijave »Tourex-Slovenija« Tujskoprometna gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani, Masarykova 12. — Čevlje kupujte le v trgovinah, kjer dobite tudi Sanopeil-prašek za čevlje. Povzroči dolgotrajnost obutve in nogavic. Stane 2 din. — »Chicks« ali po domače »čik«, tako so krstili Američani novo vrsto žvečilnih bonbonov, izdelek znamenite ameriške tvornice, ki si je mahoma osvojil ne samo Ameriko, temveč tudi ves ostali svet. Vrednosti in prednosti žvečilnih bonbonov za zdravje, posebno za zobe, znajo danes ceniti vsi, ki jih uživajo, zlasti so žvečilni »Chicks« bonboni priporočljivi športnikom, turistom in vsem, ki imajo telesne ali pa tudi duševne napore, saj jih nenavadno posveže. V Jugoslaviji so bili šele zdaj vpeljani ti žvečilni bonboni, katerih zastopstvo je prevzela tvrdka Maks Jeras v Ljubljani, Miklošičeva c. 34. Zahtevajte »Chicks« bonbone pri Vaših trgovcih, prepričajte se o kakovosti vseh vrst, tako sadnih, mentolnih in ja-neževih žvečilnih bonbonov. Tehnične potrebščine za šoto posebno za srednjo tehnitno Jolo: šestila, risalne deske, ravnila, kotomeri, barvice in vse drugo se posebno ugodno dobe pri S^ovi založbi v Ljubljani (Kongresni trg 9) IftAOE MAJIKRCa Zaloga za Jugoslavijo: Maks Jeras, Ljubljana Miklošičeva ceita 34. Telefon 38-36 Bodi šik - žveči čik! je ameriška parola — I)r. Franc Grivec, »Slovenski knez Kocelj«, Ljubljana 1938 — 299 strani, cena bibliofilski izdaji 300 din, vezana je ta izdaja v celo usnje in tiskana na finem umetniškem papirju samo v tri sto izvodih, vsak izvod ima svojo številko. Notranjščina je umetniško opremljena z inicialkami in vi-njetaini, delo akad. slikarja gosp. Slavka Pengova, kar bistveno dviga vrednost te lnonumentalne knjige. Delo je po vsebini in opremi najpomembnejši pojav zailnjega časa v naši književnosti. Knji- — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec? naravne »Franz-Jose.I« grenčice., ., „)jf, ,...«. , , — Važno opozorilo za hišne posestnike, najemnike, razne ustanove itd. Sedaj je čas, da jh>- skrbite- za ,nove peči »(štedilnike), ki vas.; bodo-.v-vsakem oziru zadovoljile: majhna potrošnja — velika toplota. Priporočamo vam kvalitativne štedilnike Triuniph, izdelek osješke livarne, ki vam Rudi najboljšo garancijo. Torej ne pozabite štedilnika Triuniph! — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in j mladostno svežost 1 — Današnji številki prilagamo prospekte glavne kolokluro drž. ruzr. loterije Alojzij Pla-ninšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14., ki vabi na novo žrebanje in obenem opozarjamo na tozadevni inserat. Lutz - peči najboljše Tovarna Ljubljana - šiška. — Tritonsko dobro ohranjeno mostno tehtnico proda mestni gospodarski urad v Ljubljani Beethovnova 7-IL, št. 36. V zagonu 2. oktobra f. l. veliha tombola Med dobitki 20dvokoles! — Vrednos nad 35.000 din — V Gorico—Trst ali v Padovo—Benetke, romarski avtoizlet na Sveto goro in na grob sv. Antona za 2 ali 3 dni po znižani ceni 8. oktobra-vpisovanje do 30. sept.; cena do Gorice-Trsta 160 dinarjev, do Padove—Benetk 280 dinarjev. — V sončno Dalmacijo na novo mašo, ogled vseh zanimivih krajev, izlet na prekrasni otok Hvar-z avtom 12. do 18. okt. za 450 dinarjev. — V Rim in Neapelj, z brzovlakom preko trsta, Benetk, 1 adove, Milana, Genove, Firence, 22. do 30 okt (vpisujemo do 12. okt.) za 680 dinarjev. — Priglasite se takoj za brezplačna navodila »Družini bož-jega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Zlatnina -srebrnina najceneje pri LOGAR Pred škofijo 15 LJUBLJANA — Novoporočenci imajo na vseh jugoslovanskih drz. zeleznicah 50% popusta in sicer za enkratno vožnjo kamorkoli po celi državi tja in nazaj. Popust velja v času 15 dni po poroki za orlliod, za povratek pa en mesec od dneva izdaje voznega listka. — Tako razglaša Zveza za tujski promet v svoji okrožnici št. 11. — Pri nakupu voznega listka treba za ta popust samo predložiti uradno potrdilo izvršene poroke. Kjer župni uradi ob poroki izdajajo »Družinske knjižice«, zadostuje ta knjiživa. Dobro milo se obilno peni in dolgo traja! Tako lastnost ima HlISERTUS milo, res naše domače milo! — Sušenje sadja v gospodinjstvu. Kako pripravimo preprosto pa praktično sušilnico za sušenje sadja na štedilniku, nam pove slika z navodili v knjižici »Kuhaj varčno in dobro«. Cena 3 dinarje. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Dobi se pri upravi Vigredi, Ljubljana, Masary-kova C. 12. — Zahtevajte spored in informacije za posebni vlak v Trst, ki sc vrši dne IG. oktobra t. L, v vseh biljetarnah Putnik a. slavoMe parkete H —__ »Vstajenje«, slavnostni prizor, napisal dr. Joža Lovrenčič. Ta prizor so igrali prvikrat leta 19,18. v Trstu. Pri proslavah dvajsetletnice zedinjenja bo ta izvrstni prizor krona sporeda, zato nanj posebej opozarjamo. »Ljudski oder« prinaša ta prizor. Uprava v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Sedemdesetletnica grafične organizacije Da, sedemdesetletnico obstanka najmočnejše in najhumanitarnejše organizacije bo slavilo prihodnji mesec slovensko grafično delavstvo. Sedemdeset let je že po,teklo, odkar so se tiskarji v Ljubljani zbrali in si osnovali organizacijo, ki je od leta do leta rasla, se razvijala in pridobivala na ugledu. Ta organizacija je danes mogočna, močna in vsepovsod upo.števana. Menda je ni organizacije v zgodovini delavskih organizacij, ki bi sc lahko primerjala z grafično glede dovršenosti in zavednosti njenih članov in članic. Združba te ponosne skupnosti in vzajemnosti ga je kljub vsej znanstvenosti pisana tako poljud- I je sklenila slaviti pomemben jubilej v takšnem ob- PlašCe, površnike, oblehe krasne jesenske in zimske modele za dame in gospode nudi v največji izberi po zadnjih modnih kreaciiah in nizkih cenah FR. LIIKIČ, ijufrliaiaa - $irifaricva ulica segu, v kakršnem ga zmore le grafično delavstvo. Spored slavnosti je zamišljen tako obsežno in obilno, da bo, pritegnil nase pač pozornost celokupne javnosti, saj bodo prireditve, posvečene našim črnim umetnikom, trajale domala ves mesec oktober. Uvod v jubilejno proslavo bo velik izlet slovenskega grafičnega delavstva na Mrzlico pri Zidanem mostu, ki se ga bo udeležilo v velikem številu tudi grafično delavstvo tako iz sosednje Hrvatske kakor iz ostalega dela države, V Ljubljani bo,do razstava lepih tiskovin, pevski in orkestralni nastopi, velika akademija, šaljiva nogometna tekma z novinarji, nogometen turnir, šahovski turnirji, slavnostno zborovanje in še mnogo drugega, v Mariboru, Celju in Kranju pa tudi različne prireditve v večjem o.bsegu. Točni datumi vsega, kar namerja prirediti, bo naznanila organizacija kasneje, toda dovolj pravočasno. Skratka: grafično delavstvo hoče obhajati obstanek svoje organizacije s prireditvami, ki bodo pokazale javnosti njegovo kulturno višino in veličino njegove organizacije. Dolžnost prav vse javnosti pa bo, da se bo častno odzvala vsem slavnostnim prireditvam. Ta slika nam kaže le del zborovalcev na veličastnem taboru Slovenske Z veličastnega tabora Grajske „šance" postanejo ljubljanska Akropola Ena največjih odlik mojstra Plečnika je v tem, da zna iz malega narediti veliko in s kar najmanjšimi stroški. Ponovno je tot dokazal s svojimi deli na raznih delih mesta. Najbolj prepričljivo pa govore za to grajske »šance«, ki so bile doslej le nekakšna razvalina nekdanje trdnjave, ki ie stala na tem kraju. Ljubljanski arhitekti so že pono.vno premišljali, kako bi dali tem razvalinam nekoliko lepše lice, a nobenemu ni padlo kaj pametnega na misel. Mojster Plečnik pa je napravil originalen načrt za regulacijo grajskega poslopja in Gradu sploh. Načrt je mestna občina sprejela in bi ga bila rada začela tudi takoj uresničevati, a težkoče je delalo vprašanje, kje dobiti denar. Pa je padla končno tudi za to stvar srečna misel. Ves material naj bi nabavljala mestna občina iz svojih lastnih sredstev, delavci pa naj bi dobivali plačo iz bed-nostnega fonda, ki je namenjen za podpiranje brezposelnih delavcev. Kdor bi hotel od tega fonda kaj dobiti, bi moral tudi delati. Tako ie mestna občina zmanjšala brezposelnost, obenem pa s tem dosti pripomogla k olepšavi mesta. To prakticiranje se je začelo že pred nekaj leti in tedaj so tudi takoj začeli urejevati grajske »šance«. Delo je napredovalo sicer bolj počasi, ker je bilo o.dvisno pač od denarnih sredstev, ki so bila na razpolago, in je bilo zaposleno le kakšnih 10 ali 20 delavcev, vendar so se kmalu začeli kazati prvi obrisi bodočega lica »šanc«. Najprej so uredili grajski drevored, ki vodi od grajskega poslopja do »šanc«, nato pa so se vrgli na »šance« same. Tisto zanemarjeno planoto je sklenil Plečnik urediti tako, da bi ji dal zao.kroženo obliko. Vsa planota naj bi se dvigala v terasah od vznožja proti vrhu, pobočja posameznih teras pa naj bodo lepo gladka in zelena. Na vrhnjo teraso, se napravi z drevoreda širok dostop s primerno strmino. To eo v glavnem dovršili že v zadnjih dveh letih, potem pa so dela za nekaj časa zastala. Letos pozimi pa so se regulacijska dela začela znova pod vodstvom inž. Gostla. Staro obzidje, ki je bilo deloma že odko.pano, so odkopali še bolj, nato pa so prebili debelo steno, ki gleda proti mestu, in napravili veličasten vhod, do katerega vodijo lepe sto.pnice v obliki polkroga. Od vhoda pa je med zidovjem, ki gleda proti gozdičku in med teraso izkopan hodnik, po katerem se po ložno pride na prva teraso, ki je bila doslej izdelana le napol, zdaj bo pa popolnoma zaokrožena in z napisom razširjena tako, da bo v krogu zvezana z drevo,Tedom in bodo mogli po njej voziti tudi avtomobili. Od glavnega vhoda pa so v smeri zidu zgrajeni veliki loki iz rezanega kamna, ki naj bi bili predvsem v okras, obenem pa bi služili za sprehajališče po starem obzidju, ki bo primerno popravljeno. Do,stop na obzidje, ki bo zavarovano s kamenitimi kvadrastimi stebri, bo mogoč s spodnje terase, odkoder bodo vodile stopnice, napravljene na južni strani obzidja samega, in z vrhnje terase. Na začetku kolo,n, to je pri vstopu na obzidje z vrhnje terase, in na obzidju točno nad glavnim vhodom nameravajo postaviti dva kipa, ki bosta dala krasnemu zidovju še lepši poudarek. Vrhnja terasa bo ostala približno taka ko doslej in bo služila predvsem za razgled na mesto in okolico. Na obzidju pa bodo tudi klopice. Spodnje »šance«, ki so bile doslej zaraščene in popolnoma zanemarjene, pa zdaj tudi odkopavajo, in bo tam otroško igrišče, ki bo veliko 25X9 metrov in bo nanj mogoč dostop s spodnje širo.ke terase po 26 stopnicah. Sredi tega igrišča bo 60 cm globok bazen, ki bo, dobival vodo iz studenca, ki je v bližini velikega drevesa na severni strani naj- višje terase. Igrišče bo ograjena z betonsko ograjo, stari zid pa bo služil za klopi. Oboki v glavni steni bodo predelani v dva kabineta za otroške oblekce, srednji lok pa bodo prebili, da bo služil za razgled na park, ki bo v vznožju zidovja pri začetku gozdička. Vse zidavje in novi pristavki bodo iz rezanega kamna in se bo lepo ujemalo s starinskim zidovjem. Nasipi pa bodo obloženi s travnatimi rušami, da bodo pobočja lepo zelena. Vsa dela bodo v glavnem dokončana nekako do božiča, spomladi pa bo urejen še park in druge podrobnosti. Tako smemo upati, da bodo »šance« popolno,ma urejene že do drugega poletja. S tem bo Ljubljana po zaslugi prof. Plečnika dobila okras, ki bat brez dvoma eden najlepših v mestu in bodo Ljubljančani ta kraj najrajši obiskovali. Obenem s tem pa bot nova ureditev ohranila ves svoj starinski značaj. Ko bo po Plečnikovih načrtih urejeno še grajsko poslopje, bo imela Ljubljana resnično svojo Akro.polo, ki bo njen največji ponos. Smrtna žrtev avtomobila Danes popoldne bodo pokopali pokojnega Jožeta Hrena, ki ga je na Miklošičevi cesti povozil avtomobil in so ga prepeljali iz bolnišnice domov na Otov vrh, občina Šmihel-Stopiče. - Pokojni se je šele pred kratkim vrnil od vojakov in je bil le dobre tri tedne v službi. — Delal je za Radio Ljubljana razna mizarska dela. Fant je bil miren človek, ki je bil pri vseh zelo priljubljen, Zlasti je bil znan po svojem zglednem življenju in po svoji varčnosti. Za Hrenovo družino je to že drugi udarec, kajti lansko leto je nenadno umrla tudi sestra pokojnega Jožeta. Za pokojnikom žalujeta oba njegova brata in oče, katerim izrekamo ob težki izgubi svoje iskreno sožalje! Kalodont-ova ustna voda čudovito osvežuje Ali ifldrcfa tudi Vr ?e vedno fiičesar ne ukrenete proti nevarnemu zobnemu kamnu? Ne čakajte, da se Vam bodo "začeli zobje majati, uporabljajte rajši takoj Sargov Kalodont! To je v Jugoslaviji edina zobna krema, ki vsebuje sulforicinoieat, ki odstrani polagoma zobni kamen in prepreči, da se ne napravi na novo. SARGOV Odgovor na popravek: Gospodarstvo trboveljske občine Trbovlje, 16, septembra. Občina Trbovlje je poslala Slovencu na njegov članek o čudnem gospodarstvu na občini popravek, v katerem vse očitke o nerednostih pri oddaji del za stanovanjske hiše zanika in piše, kakor da se je VS2 izvršilo v najlepšem redu. Temu pa ni tako, ker vsi očitki, ki so napisani v Slovencu, so resnični. Oglejmo si jih podrobneje: Občina pravi v svojem popravku, da ni oddala mizarskih del najdražjemu ponudniku, ampak najugodnejšemu, In kako je v resnici? Dela so bila uradno določena in predpisana in tudi cene. Na te cene pa so ponudili mizarji Cestnik 1% popusta, Weis 15% in Leskovar 16% popusta, Pavlenč pa je zahteval 10% poviška. Te ponudbe so bile ugotovljene vpričo vseh štirih mojstrov in zastopnika obč. uprave Ber-gerja. Delo je dobil Pavlenč, občina pa si upa trditi, da ni bil najdražji! Tudi za zidarska dela trdi, da jih ni dobil najdražji. Ponudbo sta stavila dva. Božič je ponudil 4% popusta, Ročak pa je zahteval 4.5% poviška in tudi dobil, pa občina piše, da je bil ugodnejši. Občina nadalje v svojem popravku trdi, da ni res, da je kompanjon podjetja, ki je prevzelo izvršitev zidarskih in tesarskih del, občinski uslužbenec, ampak da je g. Belin Oldo samo začasno zaposlen na občini kot dnevničar in ni v nikakih poslovnih od-nošajih z omenjenim podjetjem. »Jutro« je še nasve-tovalo, naj se o tem prepričamo na okrožnem sodišču v Celju. Tako smo tudi storili in tam je zapisano, da je g. Belin prokurist podjetja Ročak, torej polnomočni zastopnik in v tem položaju več ko kompanjon. Občina pa taji, da ni v nobenih poslovnih odnosih! Občina tudi popravlja, da ni res, da je dobilo ključavničarska dela podjetje, pri katerem je družabnik obč. nastavljenec, in pravi: da podjetje Jereb sploh nima družabnika, g. Bizjak pa, da je neiial biti, ko je nastopil občinsko službo. Resnica pa je, vsaj na okrožnem kot trgovskem sodišču je še vedno vpisana tirma Jereb in Bizjak. Govori se pa po Trbovljah, da je potem, ko je bil v »Slovencu« objavljen popravek občine, se odjavil Bizjak na sodišču, kot i Danes moto-djrke Eani^ne^našic^ | družabnik pa sc je prijavila žena Marija. Sodišče pa o tem še ni izdalo sklepa. Končno zanika občina, da ni res, da izvršujejo elektroinstalacijska dela na občinskih delih županovi uslužbenci, dasi jih izlicitira podjetje Ameršek iz Zagorja. Tudi ta trditev občine je neresnična. Imamo polno prič na razpolago, da se jc tako izvršilo pri občinskem zavetišču, nadalje pri adaptaciji občinskega poslopja in občinske razsvetljave, račune pa je podpisal g. Ameršek iz Zagorja. To je resnica o popravku naše občine. Predlagamo ponovno, ker gre za javen denar, da uradna revizija ugotovi, kdo se je zmotil ali pa zlagal, kolike so nerednosti in kakšno je občinsko gospodarstvo. Za-slišati pa je seveda treba obe strani. Zahvala odrešene Koroške Jugoslaviji faho? na v nedeljo, dne 25. septembra 1938 ki Na taboru bo govoril voditelj Slovencev dr. Anton Korošec ga spremljajo vsi njegovi' najožji sodelavci. Slovenci, izkažite se požrtvovalne in pridite na tabor iz vseh krajev Slovenije! Naši obmejni Slovenci morajo videti posebno kroje naših fantov in deklet in veliko narodnih noš. Kdor le more, naj doprinese to žrlev in pride! Koroški tabor naj bo izraz slovenske volje varovati diž. mc.o Narodni odbor V dneh sreče za dneve groze Kako je takrat, ko po zemlji zadivjajo z vso neusmiljenostjo potres, lakota, povodnji, bolezni? Kaj si preživel že dneve takih gro,zot? Strašne so ure, ko nad človekom zavihti meč neizprosna usoda! Bogastvo dela, poštenosti in štedljivosti je v hipu v prah zdrobljeno in berač ali bo,gataš kličeta na pomoč. In ako pomoči od nikoder ni? Srečen in preblažen si ako takih trenutkov ne poznaš. Mati privija k sebi svojo deco, kateri drugega nc more več dati, kakor pojemajočo gorkoto svojega telesa in ves izliv ljubezni iz svojega srca V objemu čaka na svojot in svojih otrok smrt. Sin gleda mater, ki obupno kliče, pa ji pomagati ne more. Mož gleda ženo, ki v poslednjih silah obupa ruje in grize, da utolaži glad, pa ji pomagati ne more. Vihar divja zbesnclot po naravi, pa nikjer strehe. V temni noči pod zemljo potres tuli, drobi se zemlja, klici in rjovenje na pomoč Pomoči od nikoder. Sama za kratek hip se zamisli v te grozote! Že sama misel je strašna, da strese. Na dneve takih grozot sc pripravlja in misli društvo Rdečega križa, ko stopa pred te in te prosi, da v sreči položiš skromen dar na oltar vseh tisočev in tisočev nesrečnih pa potresu, povodnjih, lakoti in boleznih Sebi pomagaš, kajti glej, s Tvojim prispevkom bo Rdeči križ Tebe varoval epi- Danes oh 17. uri M !• na Ljudsken odru demij, da Te val strupenih bacilov ne doseže. V dnevih, ki so nasproti grozo,tam lakote, potresa in povodnji dnevi prave sreče, Te prosi Rdeči križ, da odpreš srce in daruješ ter se s tem pokloniš veličanstvu neizprosne usode, ki morda tudi mimo Tebe ne bo šla neapažena. Varuj in čuval se pred tem veličanstvom in v sreči ne bodi trd. V dneh 18. do 24. septembra 1938 je teden Rdečega križa. Usoda hoče od nas vseh, da je te dneve v naših dušah ljubezen in usmiljenje. To bodi veliki teden kulture. Ko je po naši dragi do-mo,vini že večkrat — tudi letos — divjala povoden), kdo je čul klice na pomoč? Rdeči kriz! Ko je naše brate po Bosni, Hercegovini in Srbiji iz mehkih sanj budil potres, kdo je hitel na pomoč? Rdeči križi Rdeči križ jc skrbna mati. ki zbira, da ima v urah, ko tiso,da udari, potrebna sredstva na razpolago. Prepozno je zbirati, ko jc pomo,č že potrebna! Pristopu v tednu Rdečega križa k velikemu oltarju ljubezni in usmiljenja in darujl Bogato boš naložil svoj dar. Odkupi se usodi! Dravski banovinski odbor društva Rdečega križa kraljev. Jugoslavije. Slovenske krajine y „ J: krajine v Crensovcih II. I. m. — Slika ie posnela med sveto maša vesti 1 Blagoslovitev kapelice na Vrhovcih pod znanim Bokalškim gradom bo danes 18. avgusta ob i) popoldne. Po blagoslovitvi bodo pete litanije in darovanje za kritje stroškov. Kapelica je zgrajena v modernem slogu, notranjost krusi solia Matere Ložje, delo kiparja P. Kogovška. Vljudno vabimo! 1 Pomoč revnim občanom. Ljubljanskim občanom ni treba iskati revežev, da bi jim podarili obleko in obutev. Mestni socialni urad pozna dobro siromake in blago po potrebi deli. Zato zbira socialni urad vsako sredo na trgu pred Vodnikovim spomenikom oblPko, perilo, obutev, posteljnino in drugo blago. Zbiranje se vrši le ob suhem vremenu. Ko bo nastopil zimski čas bo potreba revežev še večja. Spomnite se jih v sredo in prinesite pred Vodnika mnogo blaga._ <2a hladno jesen — toplejša oblačila! Oglejte si v ono zalogo jesenskega in zimskega blaga za obleko, površnike, suknje itd. pri tvrdki Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cesta 7 Izgotovljena oblačila vedno na zalogi. Lastni izdelki/ Lusten modni salon! 1 Zaradi varnosti na Prulah. Na Janežičevi cesti prosimo, da bi posekali kostanje, ki delajo temo, da imajo vlomilci kar najlepšo priložnost za svoje delo. Saj so bili ondi že ponovno vlomi in večkratni vlomilski poizkusi. Kostanji so nasajeni le do polovice ceste, kjer so itak vrtovi. Druga polovica ceste pa je zdaj že deset let v neredu, za kar prosimo mestno občino, da se ozre tudi na davkoplačevalce te ceste. Kakor je mestna občina dala vso ljubezen na Mirje, so ostale Prule brez cestnega izhodišča proti mestu. Sredina še ni izpeljana in tudi glavna cesta ob Ljubljanici, ki so jo letos prenovili, pride pri Koširjevem posestvu do zagate, ki kar kliče po nesreči. Mestno občino prosimo pomoči! Dr. Ivan Pintar ,x specijalist za ženske bolezni in porodništvo zooet redno ordinira._ 1 »Za narod svoj...«, igra o veri v narod, spisal R. Mirbt, objavljena v novem zvezku »Ljud-skega odra«, je primerna za razne narodne spominske obletnice. Po tej igri bodo segli ne le zasebni odri, ampak zlasti zavodi in šole, na kar posebno opozarjamo. Zahtevajte ta zvezek »Ljudskega odra« na ogled. Uprava je v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. ... . T. , 1 ZMKD priredi za delavke duhovne va)e v Lich-tenturnovemu zavodu od 23. septembra zvečer do 26. septembra 1938 zjutraj Oskrbnina 60 din. Priglasiti se je v Lichtenturnovem zavodu. Poklicno delo v soboto ne bo nič trpelo__— — Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz- borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Reg. po min. soc. pol, in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. 1 Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani priredi danes promenadni koncert vojaške godbe v Zvezdi ob 11. Odbornice in odborniki Rdečega križa bodo danes zbirali prostovoljne prispevke na prometnih točkah v mestu. Ne hodite mimo! 1 o-ložite majhen dar na oltar ljubezni in usmiljenja! 1 Služkinje! Poselska zveza ima v nedeljo 2o. t. m. ob 6 zjutraj v stolnici sv. mašo in skupno sv obhajilo. Popoldne imamo na Rožniku ob 4 uovor in pete litanije. Govoril bo g. voditelj prof. J. Košir. Vljudno vabimo vsa dekleta, da pridete v velikem številu. Pevski odsek no zopet pričel z vajami v sredo 21. t. m. ob tri četrt na devet zvečer. Vabljene vse, ki imate posluh in veselje! jeve ulice, kjer je avtomobil podrl zidarskega pomočnika Devetaka Franceta in trgovsko solrud-nico Žigon Toniko, ki sta se peljala s kolesi. Tudi ta dva so morali prepeljati v bolnišnico, čeprav sla dobila le lažje poškodbe. 1 »Ljudski oder«, priznana naša edina strokovna revija za ljudsko igralstvo, stopa v šesti letnik. Pravkar je izšel prvi letošnji zvezek v obsegu 40 strani drobnega tiska. Prinaša igre in obilo drugega zanimivega gradiva. Naročnina 80 dinarjev na leto je spričo obsega in vsebine izredno nizka! Uprava je v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ne odlašajte z naročilom! 1 K. H. je namesto venca na grob prababice darovala za Kolodvorski misijon 100 din. — Bog plačaj! I Spet noi. Pred kratkim smo pod tem naslovom poročali o pretepu na Rudniku, med katerim je bil ranjen Franc Taškar Danes se je v našem uredništvu zglasil sam Taškar in povedal, da takrat on ni nikogar izzival, ampak samo miril razburjene duhove. Pri tem pa je dobil" vbodljaj z nožem. •1 Dom društva slepih se tem potom obrača do dobrotnih src s pfoenjo, ako ima kdo odveč kako žininico, naj isto podari našim ubogim slepcem. Darove sprejema župni urad sv. Nikolaja v Ljubljani. 1 Profesor Ravnik Tone poučuje privatno klavir. Poljanska cesta 15. Maribor m Smola uglednega mariborskega gospoda. Ugleden mariborski gospod, ki je ves navdušen za razmere pri sosedu ter gu zelo pogosto obiskuje s svojim avtomobilom, je sedaj doživel neprijetno razočaranje, ki mu je navdušenje zelo ohladilo. Ko je bil nedavno zopet na obisku pri sosedu ter se je vračal nazaj domov, so mu nagajivi sosedovi fantje zaprli cesto ter ga povabili k sebi, da mu pregledajo obisti. Gospod jili je opozarjal na svoje navdušenje, kar pa fantom ni prav nič iniponiralo, pač pa so mil prisolili par bnnk, ker jih ni naglo ubogal. Poredni fantje so si gospoda natančno do gole kože ogledali, pa tudi njegovo vozilo so za šalo vzeli narazen ter ga potem zopet sestavili. Gospod je sedaj ves ogorčen ter se priduša, da ga sosed ne bo več videl. m 50-letnica stanovske organizacije pekovskih mojstrov v Mariboru. Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru je snoči slavilo lep jubilej — 30-letnico svoje stanovske organizacije. Proslava ie bila v Gambrinovi dvorani ter so se je udeležili odlični predstavniki oblastev in gospodarskega življenja. Zgodovino pekovske organizacije je podal v kratkih obrisih vrli predsednik g. Jakob Koren. Prvi predsednik je bil Viljem AVitlaezil, ki je vdil organizacijo do leta 1919; do leta 1923 je potem predsedoval Karel Robaus, katerega je nasledil Strausgittel, nato leta 1924 Kovačič Alojzij, za njim Proselc Ivan, Horvat Ivan in sedaj Jakob Koren. Od Mednarodni plesni nateiaj na parllkl svetovni raistavil Briljantna m u z i k a 1 n a komedija KI1VO MATICA 21-24 ob 11, 15, 17, 19 in 2t uril DONJUANKE I urit_Matinejska predstava! I Naznanilo! Obratovalnica Šimenc f ranč za Kemično fiščenle In parno llhanle ODleh,/ pralnica in svetlolikalnica je o tvorila tudi sprejemališče v palači »Slon«, Frančiškanska pasaža. — Solidno tvrdko najtopleje priporočamo. 1 Angleško društvo v Ljubljani sporoča, da bo pričelo s 1. oktobrom zopet z rednimi tečaji angleščine za svoje člane in sicer za začetnike in naprednejše ter enako tudi s konverzanjskimi le-čaji. V tečajih bodo |>oučevali društveni dobro kvalificirani učitelji. Vršili se bodo po dogovoru v društvenem lokalu na Kralja Petra trgu 8. Prijave za tečaje kot tudi novi člani se sprejemajo do vključno 1. oktobra vsako sredo in soboto od 18 do 19 v omenjenem društvenem lokalu. — Odbor. Zobozdravnik Dr. Lojz Kraigher zopat redno ordinira Ljubl:ana, Beethovnova ulica 9, telefon 38-30 1 Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani otvori svojo sezono 1938-39 v torek 20. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani s skioptičnim predavanjem dr. p. Romana Tominca »Povest o dveh mestih« Venezia-Firenze. Lepi posnetki. Po predavanju l>o kratek občni zbor Frančiškanske prosvete, na katerem ho podano podrobno ]>oro-čilo o poslovanqu v pretekli sezoni in načrt dela za bodočo sezono. Pri volitvah novega odbora imajo glasovalno pravico člani društva, ki so izravnali članarino za leto 1938. Vsak član ima pravico predlagati občnemu zboru listo novega odbora. Z občnim zborom prične Frančiškanska prosveta z delovanjem vseh svojih odsekov |>o obsežnem načrtu. Prijave novih članov sprejema »Pisarna. Pax et lioiium« v frančiškanski pasaži. Letna Članarina znaša 10 din. Člani imajo pri vseh prireditvah popust. I Motociklisti in avtomohilisti vsevprek podirajo ljudi. Že pri smrtni nesreči na Miklošičevi cesti 6I110 ponovno opozorili voznike raznih motornih vozil, naj bodo pri vožnji bolj previdni in naj nikar tako ne drve, a zdi se, da so vse opombe po časopisju in policijski predpisi bob ob steno. Danes dopoldne oh pol 12 so bili reševalci spet poklicani pred kavarno »Evropo*, kjer je inotociklist podrl mestnega ubogega Pogačnika Karla, ki stanuje oh Zeleni jami 5. Starček je do-|.j| pfepej hude poškodbe po glavi In nn norrnh Popoldne oh četrt na tri pa so morali reševalci epet hiteti na križišče Sv. 1'elru cesle iu Fiiguar- 1 V Ljubljani umrli od 9. do 15. septembra 1938. Čebašek Marija, 77 let, služkinja, Vodnikova c. 5, Novak Janez, 78 let, bivši posestnik, Vidovdanska c. 9, Suster Ivan, 63 let, trg. zastopnik, Poljanska cesta 29, Koprivec Marija, sestra Roza, usmiljenka, Vidovdanska c. 9, Beden Marija, roj. Hus, 66 let, vdova pekov, mojstra, Vodovodna c. 36, Jukopila Josip, 18 let, mehanik-pomočnik, Tržaška c. 56, Dolničar Katarina, roj. Skalarič, 80 let, delavka tob. tov. v p., Zaloška c. 88, Kanobelj Ana, roj. Rebec, 68 let, vdova Boduradnika juž. žel., Topniška ulica 15, Merljak 'ragica, 8 dni, Hotedrščica 45 pri Logatcu, Bolhar Joško, 1 leto, sin delavca, Čemšenik 14 pri Kamniku, Pahor Rozalija, 61 let, zasebnica, Zg. Zadobrova 40, Ktančar Alojzij, 27 let, sin posestnika, Lašče 1, obč. Borovnica, okraj Ljubljana, Kolenc Anton, 57 let trgovec z lesom, Mirna 53 pri Novem mestu, Kovač Milka, 26 let, bolničarka, Mostar, Prijatelj Josip, 64 let, žel. zvaničnik v pok., Černetova ul. 6, Levstek Alojzij, 4 leta, sin delavca, Hudi konec, obč. Sodražica, Prevc Marija, 41 let, žena delavca, Slov. Javornik 182, Peterlin Marija, 1 leto, hči delavca, Dol 23 pri Borovnici, Peršolja Jožica, 4 leta, hči delavke, Domžale, Nova ul. 5, Hren Jože, 24 let, mizarski pomoč., Šmibel-Stopiče, Florijančič Vekoslava, 32 let, zasebnica, Mivka 27, Jurca Simon, 57 let, pekov, poenočn,, Livada 9. I Udeležite se avtobusnih izletov: od 9. do 10. okt. v Trst; od 19,—20. okt. v Trst; od 29. okt. do 2. nov. v Gorico; od 29. okt. do 2. nov. v Trst; od 29. okt. do 2. nov. v Idrijo. Prijave sprejema: Izletna pisarna M. OKORN, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice! Dr. Loize DrenciC specialist za zobne in ustne bolezni v Ljubljani ne ordinira do 2. ohfobra. Gledališke - Drama. Četrtek, 22. septembra: »Car Fjodor.« Premiera. Premierski abonma. Otvoritvena predstava. —Petek, 23. sept.: Zaprto. — Sobota 24. sept. »Veriga«, Premiera. Premierski abonma. Prireditve in zabave * * *'' Križanski moški kongreganisti se udeleže danes poldnevnega izleta v Goričane in Presko. Odhod z gorenjskim vlakom ob M12. Vožnja do Medvo za tja in nazaj 5 din. Cerkveno opravilo ob 2 v Preski, nato pri kapelici Matere božje na polju. Stolna prosveta ima danes popoldne izlet v Goričane in Presko. Odhod z vlakom ob %I2. Obiščemo škof. graščino Goričane in se udeležimo pobožnosti v. Preski. Predavanja " ' Katoliško rokodelsko društvo prične z rednimi predavanji v sredo 21. septembra ob 8 zvečer. Prvo predavanje bo imel g. Janko Žagar. Vabimo k obilni udeležbi. Sestanki Pevkam in pevcem »Ljubljane« sporočamo, da bo jutri v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 8. zvečer redna pevska vaja v mali unionski dvorani. Prosimo, da se vaje zanesljivo udeležite. Odbor. Društvo katol. mater župnije sv, Cirila in Metoda ima danes popoldne ob 4. v cerkveni dvorani redni letni občni zbor. Volitve novega odbora. Vse članice vabljene. Razgovor bo tudi o naši Bežigrajski ljudski šoli in naši gimnaziji. — Ob 5. v cerkvi proslava praznika Žalostne M. B. Govor o »Sodelovanju matere z veroučiteljem pri verski vzgoji otrok«. Slovesen sprejem novih članic. Nove članice vabljene. — Društvo ima glavni namen dajati materam mesečno koristnih navodil pri vzgoji otrok. KINO KODE U EVO Tel. 4164 Danes ob Vil., 5. in 8. uri ter jutri ob 8. uri vojni velefilm Parada smrti Warner Baxter in Gospodarica pragozda Ob delavnikih akademske vstopnice ž din 350 Rokodelski oder vabi vse igralce in igralke, da se udeleže važnega sestanka, ki bo v torek 23. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. K sestanku vabimo tem potom vse, ki imajo veselje do odrskega udejstvo-vanja, žele v gledališki umetnosti napredovati in nasiopati pri prireditvah v Rokodelskem domu. Vsi naj se zanesljivo udeleže sestanka v torek ob 8 zvečer. Lekarne Nočno sluiho imajo lekarne: v nedeljo: dr. Pic-coli, TyrŠeva cesta B; mr. Hočevar, Celovška c. 82 In mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. V ponedeljek: dr. Kmet, Tyrševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mcslui trg 4 iu uir. Ustar, Selciiburgova 7. ustanoviteljev še žive sedaj Kajnih Alojzij, Ferlež Ivan in Žunko Josip. Zadruga je pred 30 leti obsegala samo mesto Maribor in okoliški občine. Z novim obrtnim zakonom pa je postala prisilno združenje pekov za mesto Maribor in okraje Maribor desni in levi breg ter Dravograd. Danes šteje 110 članov. Mariborsko združenje je eno najagilnejših stanovskih zastopstev ter je napravilo izredno veliko za obramlio interesov svojih članov. m Glede požara v skladišču tvrdke Moto-roil nam sporoča omenjena tvrdka, da znaša škoda le okoli 20.000 din. m Danes popoldne ob 17 ponavlja »Ljudski oder« igro »Deseti brat«. Kdor tega ni videl zadnjo nedeljo, naj danes ne zamudi priložnosti. Prevzem hotelske restavracije Cenj. občinstva naznanjava, da sva s 15. t. m. od hotelirja g. Maksa ,Jan£arja prevzela HUro-zuano iu prenovljeno hotelsko restavracijo »Zamorec« v Gosposki ulici Potrudila se bova, da bodo cenj. gostje ob vsakem Času z najboljšimi jedili iu gpeoiali-tetaini divjačine ter z dobrimi vini lastnega pridelka v vsakem poidedu zadovoljni. — Sprejmejo se abonenti a la carte — Za obilen _ obisk se priporočata il. in F. 1Veiiigerl, m Mariborsko sorialistično gospodo je strahovito razburila naša notica, v kateri snio omenili bale platna, ki so jih prejeli nekateri slovenski socialistični generali. Sedaj nas »Delavska politika« ogorčena in užaljena poziva, naj objavimo imena prizadetih. Mi tega zaenkrat še ne bomo storili, ker smo prepričani, da bo »Delavska politika« sama ugotovila imena teh svojih prizadetih prijateljev in nato njih imena objavila. Resnicoljubno socialistično glasilo bo gotovo toliko pogumno, da bo to storilo I SANATORIJ ZA ŽIVČNE BOLEZNI Zagreb, Zelengaj št. 87. Telefon št. »3-80, 67-46. Šef-sdravnik: Dr. G juro VRANEŠIO m Stolni dekliški krožek I. vabi svoje članice, da se udeležijo rednega občnega zbora v ponedeljek, 19. t. m. ob 8 zvečer na Aleksandrovi 6. Nove članice in prijateljice dekliškega krožka vabljene. — Odbor. m Tihotapski avto bodo prodali. Nekemu K&-stenbauerju iz Lipnice v Nemčiji so naše oblasti zaplenile avto, s katerim je tihotapil. Ta avto — znamke Steyr — bodo prodali na mariborski carinarnici na javni dražbi jutri, v ponedeljek. — Izklicna cena je 5500 din. m Akademija, ki jo priredi okrajni odbor društva Rdečega križa v Mariboru danes dopoldne ob 10 v unionski dvorani, ima zelo pester program, saj sodelujejo skoraj vse šole s pevskimi, godbenimi in rajalnimi točkami. Obenem pa bo akademija pokazala visoko 6topnjo glasbene izobrazbe na mariborskih zavodih. Opozarjamo občinstvo na ta nastop mariborske srednješolske mladine. m Tovorni avto je povozil v Bistrici 46-letnega posestnika Franca Mikla iz Dogoš. Miki si je zlomil desno roko ter ima resne poškodbe na glavi. Zdravi se v mariborski bolnišnici. Sreča je pred vrati! Nove srečke držav, razredne loterije so dospele! Dobite jih v največji izbiri Pri VIRU SREČE »1'UTNIKU« v Mariboru in njegovih podružnicah v Celju, Ptuju in Gornji Iiadgoni. m Občni zbor Jugosl.-bolgarske lige. V petek zvečer je imela v hotelu »Orel« Jugosl.-bolgarska liga svoj občni zbor pod vodstvom predsednika dis Kukovca Mariborska liga je gojila prisrčne in tesne kulturne stike z bratskimi bolgarskimi ustanovami ter so bili na tem področju doseženi zelo lepi uspehi. Liga bo v bodoče preskrbela, da se bodo dobile v Mariboru tudi razne bolgarske revije ter razno drugo bolgarske čtivo. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika prof. Šedivy, podpredsedniki so ravnatelj dr. Tominšek, ravnatelj Pogačnik in gimn. ravnatelj dr. Mastnak. Tajnica je Rozmanova, blagajnik dr. Dolar, odborniki: dr. Kukovec, gremijalni tajnik Skaza, odvetnika dr. Šnuderl in dr. Rapotec, veletrgovec Oset, zobozdravnik dr. Leveč, ravnatelj M. Robič, Jaroslav Dolar, Josipina Voster in Pavla Fras; v nadzorstvu sta ravnatelj Detela in Marija Stoparjeva. Na zborovanju so govorili o potrebi še globljih stikov z Bolgari dr. Rapotec, tajnik Skaza, obširna poročila pa sta podala še tajnik prof. Šedivy in blagajnik dr. Dolar. m Fantovski odsek Maribor II. ima redni sestanek v torek, dne 20. t. m. ob 8 zvečer na Aleksandrovi c. 6. Pridite vsi in točnol m 2 voza otave so tatovi odpeljali. Mesarju Gselmanu v Počehovi so ukradli tatovi dva voza otave. Posušena krma je bila v plastih na travniku, pa so jo tatovi ponoči naložili sa dva voaa ter odpeljali. Škoda je precejšna. Celjski mestni svet * ■ - Celje, 17. septembra. Snoči je bila v posvetovalnici mestnega poglavarstva javna plenarna seja celjskega mestnega sveta. G. župan Al. Mihelčič je po pozdravu zastopnika banske uprave okrajnega načelnika g. dr. Ivana Zobca prečital pismo notranjega ministra g. dr. Antona Korošca, ki se zahvaljuje celjskemu mestnemu svetu za izvolitev častnim celjskim članom in pošilja 5000 din za sirote celjske mestne občine. Nadalje je poročal, da je uporaba posojila 480.000 din iz meščansko oskrbovalnega sklada od ministrstva odobrena. 10. avgusta je bil g. župan pri ministrstvu gradnje zaradi justične palače. Dobil je zagotovilo, da je določenih tudi 5,000.000 din za novo justično palačo v Celju. Prav tako je interveniral za postavitev carinarnice v Celju in za pospešitev regulacije Savinje, predvsem za odstranitev železniškega mostu in za nove načrte. Generalna železniška direkcija je obljubila, da bo vse delo pospešila, ljubljanska direkcija pa je potrebne načrte že poslala v Belgrad. Nato je podal bilanco mestne blagajne. Skupni dohodki celjske mestne občine do 31. avgusta znašajo 21,403.287 dinarjev, izdatki 20,942.097 din; stanje mestne blagajne je torej 461.189 din, od katerih se je 200.000 dalo za Delavski dom Izkaz dohodkov, predviden po proračunu, znaša do 12. septembra 7,475.598 dinarjev, dohodki do tega dne pa so 3,388.884 din. Nato so poročali drugi odseki. Pri slučajnostih je obč. svetnik g. Fazarinc Anton spregovoril z odločno besedo v imenu celjske mestne občine in vsega celjskega prebivalstva in članov ekspoziture OUZD v Celju. Na seji 8. aprila t. 1. je Suzor sklenil, da se v Celju ne bo zidalo. Suzor odnosno g. dir. Korač se je izgovarjal na razne izjave zdravnikov v Celju in trdil, da celjski ekspozituri OUZD ne pripada 16.000 zavarovancev in nova palača ni potrebna. G. Fazarinc je to trditev takoj pobil in ponovil izjavo svoječasnega komisarja g. Odiča, ki si je 1. 1930 ob priliki sam ogledal prostore celjske ekspoziture in ugotovil, da potrebuje celjska ekspozitura nujno primernejše prostore, moderno ambulanco, in je zato primerno poslopje nujno potrebno. Trditev g, Odiča, ki ni Slovenec, pa je še bolj umestna sedaj, v času večje zaposlitve delavstva. Navedel je nekaj statistike iz podatkov, ki jih je dobil. Celjska ekspozitura ima 17.000 članov, vrednost zgradb 240.000, povprečna mezda znr.ša 23.40. Vršac 2500 članov, vrednost zgradb 379.000, povprečna mezda 16.17. Varaždin 8000 članov, 573.000 vrednost zgradb, povprečna mezda 19 din. Zemun 10.000 članov, vrednost zgradb 3,629.848, Kruševac 3000 članov, nova zgradba 556.273 din, Brod 3500 članov, nova zgradba 2,116.000 din, povprečna mezda 19 din: Kragu-jevac 9000 članov, nova zgradba 5,828.000 din; Maribor, nova zgradba 7,765.000, Mostar 2000 čla- Potzvedovania ' " 300 din sem isgubll v soboto opoldne od tovarne Bonač po Resljevi cesti, Vodnikovem, Mestnem trgu do Brega. Poštenega najditelja prosim, da odda znesek proti nagradi upravi »Slovenca« v Liubliani. nov, nova zgradba 3,517.000 din, povprečna mezda 18 din; Novi Sad 32.000 članov, vrednost zgradb 2,119.277 din. Ugotovil je, da ni ekspoziture v državi, ki bi bila bolj mačehovsko obravnavana, kot je celjska, in to kljub temu, akoravno ima ta ekspozitura več zavarovancev kot drugje marsikak okrožni urad. Zapostavljeni smo na vseh koncih in krajih, tako glede zaposlenja nameščencev, zdravnikov Specialistov, sodobnega zdravljenja zavarovancev, prikrajšani so naši obrtniki, sploh poslovni svet, najbolj v živo pa je zadeto delavstvo, ki je z ozirom na navodila in predpise Suzorja pri-morano večkrat celo v težko bolnem stanju iskati pomoči pri Specialistih v Ljubljani in drugod. Zahteva odločnih ukrepov, zlasti pa novo zgradbo, primerno s kopališči, kakršno imajo Zemun, Maribor, Mostar, Sombor itd. Celjski mestni svet je nastop g. Fazarinca soglasno odobraval, g. župan pa je obljubil, da se bo tudi v tem oziru ukrenilo potrebno. c Slovesna blagoslovitev nove ceste Bukov-je-Frankolovo bo danes ob pol 11 dopoldne v Bukovju. Ob pol 11 sprejem g. bana dr. Marka Natlačena in drugih odličnikov pri Sapuškovi kapeli. Cesto bo ob asistenci konjiškega arhidiako-na g. Tovornika opravil novocerkovški dekan in kanonik g. Žagar Pavel. Po sv. maši, ki bo v Be-zenškovi kapeli, bo slavnostno zborovanje in proslava 20 letnice Jugoslavije. Frankolčani in prebivalci vseh sosednjih občin 60 vabljeni, da se te proslave in slovesnosti udeleže v kar največjem številu! c Urad za pospeševanje obrti v Celju bo priredil ob priliki obrtne razstave v Belgradu avtobusni izlet v Belgrad. Izletniki si bodo lahko ogledali obrtno razstavo obenem pa tudi posetili velik del Bosne. Priglasite se do 24. sept, v pisarni Obrtnega doma. KINO UNION »Tajnost gospe Beatec. _Matineja: »Demoni zraka«. c V celjski bolnišnici je umrla 38 letna žena mizarja Hrvatič Marija iz Tehairja pri Celju. Naj v miru počival c Nesreča pri podiranju dreves. V petek popoldne je pri podiranju dreves padlo drevo na gozdarja Bevca Ludvika in mu zlomilo levo nogo, c Petarda se je predčasno sprožila 54 letnemu posestniku, trgovcu in gostilničarju Čretniku Josipu in mu odtrgala prstanec in mezinec na levi roki. c Velik letalski miting v Celfu. Danes ob 2 popoldne se prične na letališču v Levcu velik jubilejni letalski miting pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Občinstvu se nudi s tem izredno lepa prilika, da si ogleda razvoj modernega letalstva in njegovo uporabo v civilne in vojaške svrhe. Ob tej priliki bosta blagoslovljeni dve brezmotomi letali, ki sna bili zgrajeni v Celju. Blagoslovil iu bo celjski opat g, Jurak Peter, G. Mussolini v Julijski krajini Danes se pripelje na bojni ladji v Trst vladni načelnik Italije g. Mussolini. Odkar drži v ro,kah krmilo svoje domovine, prihaja prvič uradno v Julijsko Krajino, kjer mu pripravljajo veličasten sprejem. V teh tesnobnih dneh, ko se zbirajo nad Evropa viharni oblaki, gleda ves svet z zanimanjem na pot g. Mussolinija na vzhodno mejo Italije in napeto pričakuje njegove izjave. Dežela, skozi katero bo g. Mussolinija držala pot, jc do,movje dveh narodov, ki že več ko tisoč let živita zakoreninjena v tej zemlji, z ramo ob ramenu. V velikanskih množicah, ki bodo pozdravile prihod vladnega načelnika Italije, bodo stali tudi tisoči Slovencev in Hrvatov, da izrazijo čustva lojalnosti državi, kateri že dvajset let pripadajo. Slovensko - hrvatska manjšina pričakuje prihod vladnega načelnika, ki v svoji železni roki dejansko združuje vso državno oblast, z upravičenim upanjem, da bo ta daljnovidni državnik, ki je lani skupaj z vladnim načelnikom Jugoslavije pomiril dolgotrajni vihar na Jadranu in ustvaril spravo ter prijateljsko sodelovanje med sosednima državama, zdaj z velikopotezno gesto zaključil temno dobo njenega življenja in dal manjšini možnost bolj svobodnega kulturnega razmaha. Ta upanje zajema manjšina tudi iz jasnih zagotovil, ki jih je v njen prid podal zunanji minister grof Ciano ob podpisu belgrajskega sporazuma v marcu 1937, ko je v imenu fašistovske vlade prvič uradno priznal obstoj slovanske manjšine v Italiji in zagotovil, da ji bo rimska vlada dala neko mero pravic. Ko izražamo željo, da se bodo upanja slovanske manjšine v Julijski krajini zdaj začela izpol- njevati, se zavedamo, da želita tako Italija kot Jugaslavija doprinesti, da se prijateljski odnosi med njima poglobijo in okrepijo, kar je spričo važnih gospodarskih in političnih koristi, ki ju vežejo, koristno za o,be državi in za Balkan ter za Podonav-je. Nič pa bi ne moglo prijateljstva bolj okrepiti, nič ga bolj trdno zasidrati v srce in zavest našega naroda, kot modra in širokogrudna ureditev manjšinskega vprašanja v Julijski krajini. Iskrena žcli-ma in pričakujemo, da bo slovanska manjšina dobila elementarne možnosti za svoje kulturno življenje, da postane prav ona nov, trden most med narodi obeh sosednih držav. Imamo razloge, da upamo, da bo prav slovesni obisk g. Mussolinija mogel ustvarit bolj ugodno o.zračje, da se to notranje politično vprašanje Italije, ki pa je obenem srčno vprašanje vseh Jugoslovano,v, obrne k zadovoljivi rešitvi. Čas za veliko delo zori, saj nam burno in grozeče vrenje po vsej Evropi prav te dni dokazuje, kako važno je manjšinsko vprašanje za mir in iskreno so,žitje med narodi. Potovanje g. Mussolinija v tem tednu silne napetosti je nov dokaz, da Italija želi mir na svojih mejah, mir v Evropi. Jugoslavija in Italija, ki sta po desetletju zelo hladne soseščine, ki je včasih grozila sprevreči se v odprt spor, znali pa energiji in iskrenosti svojih državnikov ustvariti mir na Jadranu, sta podali vsemu svetu zgled graditeljske miroljubnosti. Gotovo tolmačimo najgloblja čustva • širo.kih množic slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda, ko izražamo željo, da bi tudi zgodovinsko potovanje g. Mussolinija na našo mejo okrepilo, temelje za miroljubno sodelovanje Jugoslavije in Italije. Prof. Biienc Mirko prvi slov. rezervni major Celje, 17. septembra. »Vojni list« poroča, da je g. Mirko Bitenc, profesor celjske gimnazije, ki je pred kratkim kot prvi Slovenec napravil majorski izpit, povišan v čin rezervnega majorja. Kdor pozna g. profesorja, se tega odlikovanja prav iskreno veseli in mu častita. Pro- »Zaklad" je izkopal Ljubljana, 17. sept. Bajk o zakopanih zakladih je med našim ljudstvom še zmerom na pretek, čeprav bridki realizem dandanašnjega časa bajkam in pravljicam ni prav nič naklonjen. Posebno na Gorenjskem krožijo govorice o neizmernih zakladih, ki ležijo pod zemljo, iz reda v rod in zgodilo se je že, da je ta ali oni res hotel obogateti na lahek način ter se polastiti zaklada na samotnem kraju. Tako je na primer pred leti v Mojstrani pod Triglavom neki kmet vse svoje upanje usmeril k enemu samemu cilju: da bi dvignil zaklad izpod pečin Mo-žaklje. Dolgo je moral kopati, da je sprevidel nesmiselnost svojega početja in se spet oprijeti dela na polju. In je nazadnje tam našel zaklad: njiva mu je bogato obrodila in napolnila kaščo do vrha. Priložnostnemu delavcu in kajžarju Jožetu Keršiču iz Domžal pa bajke o zakopanih zakladih do nedavnega niso prav nič kratile spanja. Zanesel se je samo na delo svojih rok in največji za; klad zanj bi bil, če bi našel stalno delo in zaslužek. Zadnjič pa je le doživel nekaj takšnega, kar ga je spravilo iz ravnotežja in mu napolnilo srce z varljivimi iluzijami. Za kratek hip se mu je na-smehljala zlata sreča, a takoj nato se mu je bridki realizem spet grdo zarezal v obraz. Onstran Bistrice, ki teče ob Domžalah, leži idiličen hribček Šumberk. Pod tem hribčkom ima Jože Keršič skromno kajžo in v njej ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Časi so hudi, priložnostni zaslužek pičel, zato si je Keršič pomagal, kakor si je vedel in znal. Neki posestnik, ki ima na Šum-berku svojo parcelo, mu je dovolil, da si nakoplje Zdravje iz rož Krhlika, čistilna, kozja češnja, deraka, me-tuljevec, metuljeve jagode, češko: rešetlak, poljsko: szaktak, rusko: zestir, latinsko: Rhamus ca-thartica, nemško: Echter Kreuzdorn. Najdemo ja po suhih, zlasti apnenih gričih, kot visok grm, ki doseže na vlažnih tleh višino 7 m; navadna jo sre-čavamo skupno s trnjolico. Njena korenina je ole-senela. Veje so goste, nasprotne in pokrite s pepel-natosivim lubjem. Vse norijo dolge trne; najmlajše vejice se končujejo s trnom. Jajčasti ali jajčasto podolgovati listi 60 goli in imajo zaokrožena ali srčasto dno. Zelenkasti, nepopolno dvodomni cveti stoje navadno v pakobulih. Iz plo.dnice se razvijejo ze-lenkastočrne jagode, sladkega, kasneje grenkega okusa. Cvete v juniju in juliju. V zdravilne namene nabiramo v septembru in oktobru zrele jagode, ki vsebujejo grenke snovi, frangulin, emodin itd. Med ljudstvom so zelo priljubljene kot čistilo. Jemljejo jih ali surove, posušene, pa tudi iz njih pripravljen sirup ali čaj. Zlasti pri kroničnem zaprtju, revmi, protinu, vodenici, kamnih v mehurju in ledvicah, pa tudi pri kroničnih izpuščajih jih priporočajo. Zastrupljenje nastopa včasih le pri otrocih, ki zobljejo jagode; pojavlja se povračanje, driska, pa tudi zavijanje. Sirup moremo pripraviti takole: n. pr. 300 gr svežih, pa zrelih jagod, dodamo pol kg sladkorja in kuhamo toliko časa, da se zgosti. Možno je pa tudi pripraviti sirup tako, da zrele, v oktobru nabrane jagode zmečkamo, jih namo,čimo v vroči vodi, nato iztisnemo iz njih sok, precedimo skozi platneno krpo, dodamo sladkorja ali medu in ku-hama nad zmernim ognjem, da se zgoste. Radi okusa moremo dodati raznih dišav. Tega soka damo odraslim pol ali eno veliko žlico, otrokom pa le 1 kavino žličko. V večji množini zaužit povzroča zgoraj opisane pojave. Krhlika, krhličevje, krhlikovina, krsika, kri-kovina, 6mrdel, gadov les, pasje grozdje, kačje grozdje, nagnojev les, nagnojevina, latinsko; Rham-nus frangula, nemško: Faulbaum, je 3 do 4 metre viso.k grm, z gladkim, temnopepelnatim lubjem, ki je posuto z belimi pičicami. Njeni listi so eliptični, kratko prio,štreni, celorobi in gladki; na spodnji strani imajo debelo žilo, iz katere izhajajo tenke žilice. Neznatni, bledozeleni cveti so zbrani po dva ali šest v kobulih, ki izhajajo iz listnih pazdušic. Iz plodnice se razvije v začetku rdeča, kasneje črna jagoda z dva do tremi okroglimi, narobe jaj-časlimi semeni. Cvete v maju in juniju ter jo najdemo često po go.zdovih in grmovjih. Njeno lubje diši zoprno in je grenkega ter ostrega okusa. V zdravilne namene nabiramo zrele jagode in siccr v septembru in oktobru, dalje lubje v aprilu in maju; kot zdravilne sestavine najdemo v lubju glikoside glikofrangulin in frangulin, pa tudi cmodin. Iz jagod in lubja pripravljamo drastično čistilo. Zaužita v večji množini povzroča povračanje, drisko, zavijanje. Zlasti sveža je nevarna, dočim po enem letu ležanja izgubi prccej strupenih snovi. Kot zdravilo priporočamo čaj, za kar vzamemo 3 do 5 gramov lubja na skodelico vode in to kuhamo, nato pa hladno izpijemo. Tako zdravila pride prav tudi pri močnem pritisku krvi v glavo, nerednem obtoku, oteklih jetrih ild. Zastrupljenje je redko; ponajveč pri otro.cih, ki zaužijejo jagode, nakar nastopi driska ali po-vračnje. na njegovem svetu štorov, kolikor jih potrebuje za drva. Keršič se je marljivo lotil dela in kopal v potu svojega obraza, da bi imela žena s čim podkuriti peč. Ko je tako s krampom odkopaval iz trde zemlje nov štor, je ostrine!: izpod štora se je nenadoma prikazala steklenica s pločevinastim pokrovom. Keršič je steklenico dvignil, odstranil pokrov in lahko si mislite, kako se je razveselil, ko je našel v njej velik kup še čislo novih, lepo zloženih bankovcev. Njegovo navdušenje se je nekoliko ohladilo, ko si jih je ogledal natančneje in videl, da so to avstrijski bankovci iz leta 1913. Vsak bankovec je imel na sebi označbo: 20 kron. A kljub majhnemu razočaranju je delavec še zmerom upal, da predstavlja odkopani zaklad nekakšno vrednost. To upanje so mu do kraja razblinili ljudje, katerim je svojo najdbo pokazal. Povedali so mu, da bankovci ne predstavljajo niti antikva-rične vrednosti, ker so še »premladi« za muzej. Tako je bil ubogi delavec razočaran do kraja in nima od izkopanega zaklada prav nobene koristi. Domačini sklepajo, da izvira »zaklad« iz časov, ko je bilo v Domžalah še nastanjeno avstrijsko vojaštvo. Gotovo je kakšen »pošten« računski podčastnik denar prikril in zakopal, da bi se ga pozneje prilastil. A sam Bog ve, kam ga je vrgel val življenja, da se ni mogel vrniti in odkopati steklenice 7. vsebino, ki je za tiste čase predstavljala precejšno vrednost: 1700 kron prva leta vojne niso bile mačkine solze! Tako se je tudi v Domžalah, kakor že marsikje, bajka o zakladu razblinila v nič — in ubogi delavec bo moral še naprej v potu svojega obraza kopati štore, da se bo njegova družiuica pozimi vsaj lahko grela ob ttfjili peči. »* j^Mk SHBf Hbt "i se torej vaša dogovorjena najemnina, ako ta odgovarja najemninam, ki se plačujejo v vašem okolišu za slične, časovno omejeno v najem dane proslore. Tako omejitev pa je treba v pritožbi dokazati. Zato bo finančna direkcija kol prizivno oblastvo v prizivnem postopku brez dvoma od vas zahtevala, da ji predložite v pogled najemninsko pogodbo. Ker pa v vaši najemninski pogodbi po vsej priliki niste omenjali, da vzame posojilnica v najem vašo sobo le za določeno dneve, bo prizivna instanca po našem mnenju vašo pritožbo zavrnila z motivacijo, da prizivnega ugovora niste dokazali. Ako finančna direkcija vašo pritožbo zavrne, imate pravico, da se priložite na upravno sodišče v Celju. Na vašem mestu se pa mi ne bi pritožili na upravno sodišče, ampak bi raje napravili novo najemninsko pogodbo! Kolek za pritožbo na upravno sodišče znaša v primerih, kakor je vaš, 100 din B. H. v K. Vi pravile, da ste imeli odnosno, da boste imeli letos ogromno (poslovno) izgubo. Vzlic temu vam je davčna uprava za tekoče leto odmerila visoko pridobnino, ki je celo višja od one za predidoče leto. Kakor vidim, ne razlikujete med davčnim in poslovnim letom. Naravno bi bilo pravzaprav, da bi se davek odmeril od tekočih dohodkov oziroma prejemkov. To načelo je tudi pri nas izvedeno 11. pr. pri uslužbenskem davku. Pri stalili davkih se pa to načelo ne da izvesti. Saj bi morala davčna uprava čakati z odmero davka vse dotlej, da mine dotično poslovno lelo. Posledica bi bila, dn bi se odmera in predpis davka silno zavlekla. Zalo se ostali davki odmerjajo po davčnih letih. Finančna uprava ne čaka 7. odmero, dokler ni izvršeno konkretno koledarsko lelo, ampak odmeri davek n. pr. za tekoče leto na podlagi donosa ali dohodkov lanskega leta. Tekoče leto se v tem primeru označuje kot »davčni}« leto, a lelo 1937 pa označujemo koi liie-rodajno poslovno leto«. Vaša evonl. poslovna izguba tekočega leta se bo torej mogla upoštevati šele pri odmeri pri-dobnine za davčno leto 1939. ' Filmske zanimivosti Takole so se ljudje zbirali pred londonskim zunanjim ministrstvom, da bi zvedeli novice, pa jih je policija napotila v park St. James. Enoten kitajski knjižni in občevalni jezik naj pomaga ustvariti film. S tem geslom je pred kratkim odpotovalo v Hollywood posebno kua7sko zastopstvo. Poslal ga je predsednik narodne kitajske vlade Čangkajšek z nalogo, naj v Hollywoodu piouči možnosti za izdelovanje zvočnih filmov v takoimenovani mandarinski kitajščini, starem kitajskem književnem jeziku, ki naj bi prav s pomočjo filma — tako si obetajo kitajski voditelji — postal spet enotni kitajski jezik. Tega ogromni rumeni narod zdaj nima. Spričo razprostranjenega kitajskega ozemlja in razcepljenosti glede narečij, slabe organizacije šolstva in 6plošne nepismenosti se zdi, da. je film edino sredstvo, ki bi kaj takega zmo.gel, Komisija bo iz Hollywooda privedla na Kitajsko več amerikan>skih strokovnjakov, ki bodo uredili velike filmske delavnice v raznih večjih mestih, Filmski igralec s 100.000 dolarji plače na leto 6i mora v nekaj letih narediti lepo premoženje,; tako je splošno mnenje sveta, ki gleda in Spoznava filmske veličine samo na platnu. Zanimiva je resnica o pravem licu bajnih filmskih dohodkov, kakor jo razvija Errol Flynn, simpatični ameriški igralec, pri nas popularen kot »Poročnik indijske brigade« ,in drugod letos kot »Robirt Hood«, v nekem ameriškem strokovnem glasilu. Flynn, ki spada v Hollywoodu med »težje« zvezde, sicer ne pove koliko zasluži sam, marveč pravi samo: »100.000 dolarjev letno je povprečna plača prvorazrednega igralca ali igralke, seveda ne takoimenovanih iz-venrazrednih, kakor so kaka Greta Garbo in drugi redki. To je videti veliko, toda, kdo od tistih, ki filmskim igralcem zavidajd in jih izsiljujejo, ve, da mora igralec od teh 100.000 dolarjev plačati 30.000 dolarjev državnega davka, 10.000 dolarjev zveznega davka, da mo,ra po pogodbi dati za obleko na leto najmanj 15.000 dolarjev, za vzdrževanje hiše, kjer prebiva in za gospodinjstvo 25.000 dolarjev, kar znese brez kakih potovanj ali posebnosti — 90.000 dolarjev. Če živi torej čisto skromno — kar pa je nemogoče že zaradi reklame, ki je za filmski uspeh življenjskega pomena — si morda na leto prihrani 5000 dolarjev za tiste čase, ko bo pozabljen. Če k nujnim izdatkom prištejete še daro,ve, ki jih je treba dajati, podkupnine raznim izsiljevalcem, da molče, in tu pa tam kak oddih — ki je pri peklenskem tempu dela nujno potreben — ali je potem čudno, če slišimo dan za dnem, kako umi- Fant 16 let — velik pesnik Resnica o pravoslavni cerkvi na Poljskem Sa Poljskem je bilo uradno 127 pravoslavnih cerkva 111 kapol podrtih. Tu odredba je povzročila dosti hude krvi v inozemskih pravoslavnih krogih in sv. sinod je i«islal poljski vladi hud ugovor. Vse zahodnoevropsko časopisje, ki nt poznalo pravega vzroka za to dejanje, jo zagnalo krik. Varšavski tiskovni urad pa jo Bledo ua to Izdul daljše pojasnilo, kjer je med drugim tudi tolo povedano: Doslej je poljska vlada toliko skrbela za pravoslavno cerkev na Poljskem, kakor niti malo ni skrbela za katoliško. Pravoslavna cerkev je uživala posebne svoboščine, kakršnih katoliška ni imela. V dokaz nam bodi tole: Pravoslavne župnije je vlada povečala o,d 1368 na 1500. Pravoslavne občine so imele povprečno po 2700 duš, a katoliške po 3200. Sploh se je pravoslavje na Poljskem tako svobo.dno gibalo, kakor se niti ni 6melo v carski državi, dasi je bila ondi fvravoslavna vera prva. V poslednjem času pa se je pravoslavna cerkev na Poljskem hotela vmešavati v notranjepolitične zadeve. Ta vmešavanja so se začela že leta 1918. Kasneje se je pravoslavna cerkev vedla celo pro.tidržavno, češ da ji je za versko delovanje. Vse to jc poljsko vlado primoralo, da je izdala rgornje ukrepe, Katoliški tiskovni urad navaja dalje, da je bila katoliška cerkev v dobi carjev neusmiljeno preganjana. Več ko 880 cerkva so katoličanom naravnost ukradli in jih izročili pravoslavcem, Te pravo-' slavne cerkve so bile hkrati žarišča za rusifikacijo Poljakov. Dalje je pravoslavna cerkev postavila neštevilno novih cerkva na poljski zemlji, ki niso bile prav nič potrebne. Ko je bila Poljska osvobojena in se je mnogo pravoslavnih Poljakov vrnilo-v naročje svoje prejšnje cerkve, v katoliško, je ostalo mnogo pravoslavnih cerkva praznih in so že delj časa zaprte, vendar državo 6tanejo mnogo denarja. Da je zdaj vlada uradno podrla 127 pravoslavnih cerkva in kapel, ni to no,ben sovražen, • proti pravoslavju naperjen korak vlade. Sploh je pa v teh občinah navzlic temu ostalo še 54 župnij, kar je za ondotno pravoslavno versko življenje več ko preveč, in ki jih vdržuje država. Gradbeni material, ki so ga dobili od podrtih cerkva, bodo uporabili za zidanje drugih pravoslavnih cerkva in pa za popravo pokopališč. Ko so podirali odvišne in deloma že porušene cerkve in kapele, se je to dogajalo v miru in ni bilo nikogar, ki bi bil kaj godrnjal ali povzročal nemir med pravoslavnim ljudstvom. Ukrep poljske vlade je pravno podprt z določili v zakoniku pravoslavne cerkve. Pozive na pomoč sv. sinoda pravoslavnih škofov je narekovalo protipoljsko mišljenje in njih razglas nalašč zamolči resnične vzroke vladine odredbe. Kraljevski pepel Madagaščani se pripravljajo na veliko slav-losj. prepeljali bodo pepel svoje poslednje k f a-ijice Ro 11 a vale iz Pariza, kjer je bila po-;opana, v glavno mesto Madagaskarja, v Tanana-rive. Ko je leta 1896 poslal otok Madagaskar francoska kolonija, so kraljici nasvetovali, naj se preseli v Alžir, ki je kar dosti daleč od njene domovine, vprav na drugem koncu Afrike. A tudi to se je zazdelo francoskim kolonijskim |K>litikom preblizu. Zatorej so kraljico 1. 1901 pozvali v Pariz. Njen dvor je sestojal iz ene dvorne dame in enega poročnika, njeno premoženje pn je obsegalo 20.000 frankov, ki jih je v kovancih po i> frankov nosila vedno s seboj. Tu so pač na roma po morja mestu besede, da -»jo je denar tiščal.« Francoska država ji je sicer izplačevala rento, a kraljica jo bila jako skromna, in le najmanjše in najcenejše trgovine so bile njene dvorne dobaviteljice. Zdaj pa zdaj se je Ronavalo pojavila na kakih uradnih sprejemih, vendar so kraljico, gos|>ortarico države, ki je skoraj dvakrat večja ko Nemčija, upoštevali manj kot kakega diplomatskega zastopnika kake najneznatnejše evropske države. In tako se je povsem odrekla svetu, in Francija 111 ugodila niti tej njeni želji, da bi bila smela živeti v hišici v svojih domačih gozdovih. Šele njen pe|>el se bo smel združiti z zemljo njene domovine. Včeraj in danes. Letalo in jadrnica se srečata v Rokavskem prelivu. Tako sta se srečali dve dobi. 5 ulkovski — Napoleonov tekmec Na razstavi »Napoleon v Egiptu«, ki so jo nedavno otvorili v Parizu, je videti tudi portret Jožefa Sulkowskega. Modernemu človeku to ime že ničesar ne pove, in vendar je bil ta mladi Poljak taka močna osebnost, da so ga primerjali z Napoleonom. Bil je iz staroplemiške rodbine. Kot otrok se je igra! pri Mariji Antoinetti, kot mladenič je bil častnik poljske armade in slednjič generalni adju-'.ant Napoleona, katerega je tudi spremljal na njegovem pohodu v Egipt. Izkazal se je z nenavadno irabrostjo in veliko znanstveno darovitostjo. Sam Sonaparte se je glede na njegove vojaške zmožno-;ti izrazil: »Sulkovvskega zato nisem povišal, ker ■ em takoj spoznal, da iina zmožnosti velikega vojskovodje.« In Carnot se v Egiptu tolaži s tem, češ, če bomo izgubili Bonaparta, imamo pa še Sulkovv-•kega«. Pa se je vprav obratno zgodilo: Francozi >iso izgubili Bonaparta, pač pa Poljaki Suikovv-kega. Ko mu je bilo 28 let, je padel pri Kairi. V '"giptu se je izkazal kot vojak in kot učenjak, "irati je znal egiptovske hieroglife, odkril je kip Iz petih tramvajskih voz in iz ostankov avtomobilov je neki Američan zgradil takole moderno hišo. Stara avtomobilska kolesa so za ograjo krog vrta. Vse skupaj ga stane 350 dolarjev. Neville Chamberlain angleški ministrski predsednik ve, ali bi bil ta vsestranski umetni!;, če bi bil ostal živ, uresničil velike nade, ki so jih nanj polagali. Odlomki, ki jih je zapustil, pričajo o velikem duševnem in duhovnem bogastvu 16 letnega pesnika. Samotni plavalec Ko se jc moralo tromotorno letalo, ki opravlja službo med Severno Afriko in evropsko celino, spustiti blizu Ostie pri Rimu zaradi poškodbe motorja, nizdol, je bilo v nevarnosti, da ga valovi prekucnejo. Čeprav je letalo oddajalo svarilne signale s streli, ni nič zaleglo: večerilo se je že in del obljudene obale je bil daleč. Tedajci je j>osa ("ou5jo r/05js Bpo[JJ .inpujj) Podnevi je prazno, ponoči pa jx>lno — kaj je to? CBfpjJsod) V cerkev te vabi in kliče, sam pa nikoli ne gre vanjo — kaj je to? ("uo-Ag) Kdo pride zjutraj najprej v cerkev? (■}o.iA t[tua.\?(J30 po 2nr[)[) Slep berač je videl zajca teči, invalid brez nog je skočil za njim, nagec pa ga je vtaknil v žep — kaj je to? ("jj"!) Pet luknjic v eni luknji — kaj je to? (•B3JAt)5[Oy) Kriv je, pa ga nihče ne obsodi — kdo je to? (dJŠ) Kje je osel tako rigal, cla ga je ves svet slišal? ("!}|Jut| Iaojooj^ Katere kose ni treba nikoli brusiti? ( 9S05( OUlJUlg) Mirko Kunčič: Pravljice in pripovedke izpod Triglava 10. l/as Dovje in njen pravljični svet Stoji v planini vas, tam rajska roža rase .., Dovje, prelepa planinska vas! Čudežno pero sem iskal, v rožnato barvo ju-trnje zarje sem ga hotel pomočiti, verno sem hotel posneti tvojo podobo — podobo kraljice rdečih nageljnov sredi poletnih juter, nevesto snežne beline sredi zimskih noči, otoček tihega upanja spomladi, šotor božajočega miru jeseni. Pa je daleč jutrnja zarja in moje pero zarjavelo in roka okorna; samo medel odsev tvoje lepote sem vrgel na hrapavi papir. Kako jc že bilo? Zahotelo se ti je nekoč zdavnaj, da bi bila čim bliže vrhovom gori, belim oblakom in sinjini nebi. In povzpela 6i se iz globeli navzgor. Zmerom više, zmerom više te je gnalo hrepenenje. Nazadnje si zamaknjeno obstala sredi brega Pri-hitcl ti je nasproti sam Bog in razg.jil zvrhano dlan pisanega bogastva pred teboj: zelenih seno-žeti, prostranih pašnikov, plodnih njiv, sončnih trat, strmih pobočij, žuborečih studencev, temnih lesov, samotnih jas in sivih pečin visoko nad njimi, In zdaj stojiš tam, prislonjena v breg, in si ne želiš nikamor več. Blizu 6i Bogu v višini, blizu na zemlji ljudem. Desetletja teko mimo in se ne vračjo. Rod za rodom lega v grob, vse 6e potaplja v sivi davnini. Samo spomini na vesele in žalostne dni se selijo iz srca v srce in ne umrejo. In v teh spominih živi skrivnostni svet tvojih pravljic in bajk. Nevidne roke so le prepletle z njimi kot z zlatimi niti začaran grad. Dovje, prelepa planinska vas! Divji mož pod Borovljami Kdorkoli si, popotnik, in odkoderkoli romaš, ne pozabi si ogledati valovitega Rebra nad dovško vasjo, kadar te pot privede tod mimo! Nič posebnega ne bodo na prvi pogled videle tvoje oči. Kakor sto drugih reber na svetu, je tudi to Rebro čez in čez poraslo z bodičastim češminjem, dišečim brinjem in bujno praprotjo. A poglej natančneje in ne boš se mogel načuditi dovolj: vsevprek po zeleni travi ležijo skale, velike in majhne, v čudnem neredu, kakor da jih je nekdo kar tako — za Salo in kratek čas — razmetal po Rebru. Podobne so ocvirkom, ki jih mati s skopo roko vrže iz ponve na kup ajdovih žgancev. Odkod so te skale? Kdo jih ie položil tja? Pravljica iz davnih dni nam z nevidno roko odkriva zastor v to skrivnost. Takrat, ko se jc v Mojstrani, na kraju, kjer stoji zdaj mogočno skalovje Grančišče, razprosti- | rala Se zelena planota, je živel nad dovškim Rebrom divji mož Robavs. Njegovo bivališče je bil temen les pod skalnatimi grebeni, ki štrlijo pod nebo daleč v ozadju nad vasjo To skupino grebenov, ki fto podobni škrbinam osemdesetletne starke, imenujejo domačini Borovlje — pač zato, ker rastejo pod vznožjem iz peščenih tal pritlikavi bori. V strmem Rebru nad vasjo se dandanes miroljubno pasejo krave in dovška otročad se na njem brezskrbno igra razbojnike in čuvarje postave. V tistih časih, ki jih naša pravljica budi iz pozablje-nja, pa so se vaščani širokega Rebra izogibali kot bognasvaruj križa. Nič kaj varno ni bilo kolovra-titi po njem, kajti divji mož Robavs si je pod Borovljami preganjal dolgčas na kaj čuden način: obsekaval je z velikansko gorjačo pečine in metal odkrhnjene skale navzdol. Kakor otroci s frni-kulami, se je z njimi igral . . . Prenekatera skala se je s peklensko naglico kotalila po Rebru navzdol in se privalila prav do prvih dovških hiš. Samo srečnemu naključju se imajo Dovžani zahvaliti, da je obtičala v zemlji, preden je treščila v njihove domove in jih porušila do tal. Nekajkrat ps je divji mož Robavs tudi sam prihrumel izpod Borovelj v bližino vasi. Oblastno se je razkoračil na robu, ki sc imenuje Veliki Vis, groz pokazal ostre zobe in se zadri: »Vse bom stri, vse požrl!« Otroci so se prestrašeno skrivali za predpasnike svojih mater, matere so se križale, možje pa so za hrbtom stiskali pesti in škripali z zobmi. Poseben strah so imeli pred divjim možem otroci iz zgornjih dovških hiš, tik pod Rebrom. Le-ti so se komaj upali prikazati na pragu, in če so se prikazali, so se jim tresle hlače kot v vetru plapolajoče zastave Predrznost divjega moža Robavsa ni poznala meje Zgodilo 6C jc, da so vaščani planili pokonci iz najslajšega spanja in z grozo prisluhnili v noč. Piva misel, ki jim je šinila v glavo, je bila: Potres! MLADA NJIVA IMMIlllMllllflllllllllMIlIMIIIIIIIIIMIIMIIIIIIHlItllMIllllllllllMIIIIMIIMHIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIUIIII V mraku Noč se je tiho na zemljo sklonila, deklico mlado je v žalost ovila. K očku in k sestrici rada bi šla — pa je gomila zakrila oba. K mamici svoji je brž pohitela s solzo v očeh in jo gorko objela: »Mamica, tebe, le tebe imam. Joj, za ves svet te nikomur ne dam!« • Olga Kuretova, Zagorje ob Savi. Pubilu v spomin Teče voda, teče... Mehki valčki se zlate po površini, vrbe se klanjajo nad njo in visoke ja-gnjedi čuvajo vijugasto obalo. Tako lepo je to! Človeku se spočijeta duša in telo. Teče voda, teče... Ona gospodari svetu. V soncu daje zemlji rast, v vročini nas hladi, žejne napaja, z ribami nas hrani; vsakemu pa, ki moti njen mir, se postavi po robu. Lovi ga, grabi v svoj objem. Strašna je, kadar gospodari! Bilo je pretekli ponedeljek. Truma mladih dečkov, željnih prostosti v božji naravi, se je na potila s svojim župnikom na Moravo. Med njimi je bil tudi Pubi, njegov najdražji, vesela devetletna duša. Skočil je v vodo in spretno plaval po plitvini Nenadoma ga je tok zanesel v globoko vodo. Pri plaval je spet na dan, iztegnil roke in spet izginil. Voda teče, težka postaja, ne izpušča več ... Celo kamen bi se usmilil gospoda župnika, ki je ves prestrašen prosil seljake, naj mu pomagajo pri reševanju, kajti sam ni plavač. Toda seljaki so mu pokazali hrbet in izginili v visokem ste-blovju koruze. Vest o nesreči se je hitro raznesla po vsem mestu, toda bilo je že prepozno. Voda teče in molči. Ona čuva svoje tajne. Zjutraj smo Pubija našli. Bil je mrtev. Pubi! Ko sem Te včasih ob nedeljah poslušal v vrtu za hišo, ko si vlekel harmoniko, si mi zmerom pričaral košček domovine v srce, košček doma. Nisi poznal svoje domovine, a vendar si bil tako slovenski, tako naš! Ne vem, zakaj smo Te vsi tako radi imeli. Ali zaradi Tvojih pesmi, ali zaradi Tvojih velikih modrih oči in sončnega pogleda, ali zaradi Tvojih zvonkih besedi. Kadar so bili vsi otožni in žalostni, si Ti kakor sončni žarek prinesel smeh med nje. Vse me«to Te je poznalo po Tvoji beli srajci in harmoniki, Ti mladi Slovenec! Kar ne morem si misliti, dn si za zmerom zapustil svojo mamo. svojega očeta in >jo sestrico in da je za zmerom utihnila vesela pesem Tvoje harmonike. Zaman prisluškujem, kdaj se bo spet oglasila Tvoja najljubša: »Mi se imamo radi, radi, radi, radi...« O, pa saj se glasi: v naših dušah se oglaša tiho, a postaja vse glasnejša! Mi se imamo radi! Pubi, prav zares, radi se imamo! Čeprav so otrp nili Tvoji prstki, čeprav so se zaprle Tvoje oči. čeprav je ugasnil Tvoj smeh — mi se imamo vendarle radi! V spominu si med nami ves takšen, kot si bil nekoč. Mnogokrat si me obiskal v moji sobici. Najraje si me presenetil. Potem pa sva' kramljala, o. kako so se Ti iskrije oči, kadar si kaj pripovedoval I Na pobočju nad mestom 'fe zdaj Tvoj dom. Tiho je tam, mir vlada, večni mir. Pubi, saj Te bom obiskal! Kadar pridem na Tvoj domek, Ti prižgem svečko in Ti povem: Pubi, radi Te imamo, zmerom, zmerom Te bomo imeli radii P a r a č i n , meseca avgusta 1938. Mirko P. P Pi anca je oponašal Oče je večkrat zabaval svoje otroke s tem, da jim je oponašal pijanca. Otroci so 6e na vsa usta smejali. Nekega dne se je mati peljala z otroki v tramvaju. Ko so se pripeljali na Marijin trg, so zagledali pijanca, ki se je zibal po cesti kakor barka sred inorja. Vsi ljudje so ga gledali, tudi mati in njeni otroci. Nenadoma pa se je njen najmlajši oglasil: »Mama, poglej no, ta se pa prav tako ziblje kot naš očka!« Pa je bilo pod zemljo vse tiho in mirno. Samo nad njihovimi glavami je bobnelo in ropotalo,, kakor da bi se truma coprnic na svojih metlah podila čez /as. Pa so vaščani kaj kmalu spoznali svojo zmoto in dognali, odkod prečudni topot in ropot. Divji mož je lomastil po strehah dovških hiš in se razposajeno grohotal, da je odmevalo od pečin kot grom. Najmodrejši dovški oČanci so si zaman belili glave, kako bi se iznebili nadležnega soseda. * Nekega dne je divji mož Robavs ugrabil desetletnega Vovrovega Tončka, ki se je — nič hudega sluteč — igral na pragu domače hiše. Oprtal si je dečka na rame in ga odnesel v svoj brlo,g pod Borovlje, da bi mu delal druščino. Ubogi Tonček je tulil na vso moč in uporno brcal z nogami, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Divji moč se je kaj malo menil za njegovo kričanje. »Tonček, moj ljubi Tonček!« je klicala nesrečna Vovrova mati in v obupu vila roke. Izgubljeni sin pa se ni oglasil, Samo porogljiv smeh divjega moža ji je udarjal na uho. Bridke solze Vovrove matere so ganile Ropre-čevega Janeza v dno srca. »Zdaj je pa potrpljenja dovolj!« je zarobantil in podkrepil svoje besede s čvrstim udarcem ob mizo. »Pri priči pojdem nad rokomavha in ga premikastim, da bo pomnili« Tako je rekel Roprečev Janez in kar je rekel, je bilo pri njem kot pribito. Devet fara naokoli je bil znan kot najmočnejši fant. S samim medvedom bi se Sel metat, takšen hrust vam je bil. »Janez, ne hodil Robavs ima peklensko moč!« ga je svaril oče Ropreč in ga neznansko resno gledal izpod nagubanega čela. Janez pa se ni dal preprositi. Vrgel je čez rame debele gnojne vile in Sel. Čisto sam je Sel, samo molitev zaskrbljene matere ga je spremljala na samotni poti, Ze je imel dve uri hodš za seboj, že je bil blizu temnega gozda pod vznožjem Borovelj, ko je nenadoma stopil predenj divji mož, kakor da bi bil iz zemlje zraste!, (Dalje prihodnjič.) O R U Ž. I N A Skrivni predal mojega moža On ima svoj predal. Prav majhen je, zmeraj je zaklenjen in ključ od njega skrbno shranjen. Tega ključa ni nikoli na Obročku poleg drugih ključev, ki mi jih časih izroči, če je treba, da mu dam to ali ono reč iz kakega zaklenjenega pohištva. In vendar vem, kaj je v tem predalu! Prav slučajno sem prišla do tega, brez zvijač, ne da bi kaj stikala po njegovem zasebnem življenju. Ta predal je v majnili omarici in čeprav bi dal na predal žabico, pa je tisti predal nad njegovim zmeraj odklenjen. In tako sem nekoč, ko sem nekaj iskala in morala potegniti vrhnji predal ven, raz>krila dolgo prikrito skrivnost njegovega predala. Ali naj bi bila zamižala? Ali naj bi bila prezrla to slučajno odkritje? Ne vem! Vem le to, da je bilo pred menoj dve uri časa, preden bi bil moj mož prišel domov — in tako sem se ozrla v tajno življenje njegovega predala. Tu je bil dnevnik. Njegov prvi dnevnik, ko mu je bilo štirinajst let. Prebrala sem deset vrstic, ki niso niti ene skrivnosti vsebovale. Potem sem dnevnik zaprla, saj sem vse vedela, vedela, da je to odkritosrčen, neznansko otroški fantovski dnevnik z različnimi mislimi in nazori, oh, vse tako preprosto in naravnost povedano! Potem so bile rumene kuverte. V vsaki je bila hranilna knjižica. Ni bilo treba vanje pogledati. Kar zunaj je bilo napisano Na prvi je bil napis: »Za primer bolezni.« Na drujji: »Če bi se kaj posebnega pripetilo.« In na tretji: »Prihranki za najino potovanje v Italijo.« To me je neznansko osupnilo. Čas je obstal ... Zdrznila sem se, pol ure je preteklo. Naglo sem vse položila nazaj. Nato sem se predala začudenju. »Prihranki za najino potovanje v Italijo?« A. Besnard: V misli zatopljena Nikoli mi ni nič rekel o Ttaliji. Nikoli se ni pokazal, da bi mu bilo kaj do tega, da bi šel na kako daljše potovanje. Saj jc največji za-pečkar, kar si jih človek sploh more misliti. S kakšnim človekom je človek vendar poročen! Ves je siv po obleki, siv po izrazu, resen, štirioglat po mišljenju, niti sence o kaki fantaziji! Vsak dan se mu mora človek čuditi za to. jaz ga imam vendar rada in časih se zalotim pri vprašanju, zakaj da ga imam prav 7,a prav rada? Tako odhaja in prihaja v malenkostnih zadevah vsakdanjosti. Jo vsak dan enak. Enak iz dneva v dan. Jesenski klobuki, šolska obleka in še kaj Jesenshi klobuki Na pričujoči skici so trije lSčmi vzorci. Najmanjšega že vse nosi in spominja na jahalne klobuke iz pretekle dobe. Srednji sliči mornarskim klobukom; tretji pa je temnosiv »sombrero« s čopom skozi oglavje. Lična šolska obleka Krilo je temnomodro in zgibano, ki visi na naramnicah. Bluza je preprosta, bodi iz tega ali onega blaga; lahko ima tudi dolge rokave. Za nevesto Pajoolan daš na bel. poškrobljen diadem iz čipk, ki so kle.klane. Ta okras zelo dobro pri-stoji k beli obleki in je zares »nevestovsKi«. Torbica za na trg ki jo doma narediš in je zelo pripravna. Kaj pove jesenska ženska moda Glede na kroj in dolžino ne bo v jesenski modi nobenih bistvenih sprememb. Krilo je zares kratko, a vsakdo si ga pač omisli, kakor najlepše pristoji. Obleke so po večini dvobarvne. Tako imamo rumeno barvo v vseh odtenkih. dalje rdečo, malin je in vinsko rdečo, in modrosivo, indigo in svetlosivo barvo. Za slavnostne prilike pa črno z belimi ali živo rdečimi okraski. športni plašči imajo ohlapen, viseč zadnji del. Sivi so široki, žepi veliki, ovratniki bodi ozki bodi široki. Rokavi so v komoHi razširjeni, kar jim daje povsem novostni izraz. Kostim je po ■ moško prikrojen aH pa se prilega životu, in ima jopica razširjene, podaljšane škrice. Važna je bluza za h kostimu. Na ramah so posebni deli — naplečnik — in s temi so v zvezi zgibki, ki pokrivajo prsi. Rokavi so na zgornji lakti ozki, spodaj ohlapni in zvezani s trakci. Barva bluze se mora lepo »tepsti« z barvo kostima, tako da se nasprotje prelije v skladnost. Krilo je ravno urezano; časih ima skrito globoko gubo. Moderni so težki, zrnati blagovi, svile za kravate ali pajčevinasto tenke svilene čipke. Kako ravnaš z obleko Če hoče biti človek poceni in dobro oblečen, mora lepo ravnati z obleko in obutvijo. Predvsem je treba paziti, da je pokrivalo znotraj in zunaj čedno. Snažiš ga s tetro in vato, podlogo pa z jesihom. Črno blago takoj skrtaei, čim slečeš tako obleko. Krila ne imej večkrat na sebi kot jopice, ki spada h krilil. Madež na svetli bluzi izlahka odstraniš, če ga koj z vato izdrgneš. Koder je bluza oprana, jo je treba znotraj in zunaj polikati. Tako bo bluza bolj gladka in bo dalj časa snažna. Bele rokavice ne smejo biti prav nič umazane. če imaš bele rokavice iz usnja, bodo dolgo ostale čiste, ee se navadiš, da vselej, kadar jih slečeš, poradiraš konce prstov s snažno in mehko radirko. Torbica ti ostane dolgo snažna, ee jo zdaj pa zdaj mimažeš z belim mazilom za čevlje in jo skrtačiš kakor čevlje, če bo nato kdaj mokra ml dežja, se ne bodo poznale lise na njej in bo sploh dalj časn za rabo. Da ne dobiš grdili marog od mazila s čevljev, se navadi na to, da snužiš čevlje zmeraj z belim mazilom Medtem pn ti sanjari o Ttaliji... še več! Tudi mene si jemlje v svoje sanje. »Najino potovanje« je zapisano na kuverti. Kako je dober! Solze so mi privrele v oči. To je bilo tako nekaj posebnega, da so bile daleč nekje v njem neke sanje, tako daleč, da jih osem let zakona ni moglo razkrinkati. Tako čudno, da živi v njem hrepenenje, da si želi proč od vsakdanjosti. Globoko, globoko v njem živi nekaj, kar moram ljubiti. Dobro je, da to vem In misliti moram na to, kadar se mi zdaj pa zdaj zazdi vsakdanjost le preveč bridko siva. Med haremom in univerzo (Iz življenja Grkinj.) Malokje so razlike med življenjskimi prilikami iste dežele tako velike in nasprotujoče si, kaikor v sedanji Grčiji, kjer jo dežela že prirodno, zaradi raznih otokov in gora, vsa razkosana in razdeljena. Tako imamo še na otoku Kreti poročene žene,^ ki jih samo po sobi umljivo pustijo doma, če gredo moški kam na izlet, pa čeprav v ženski družbi. Žena mora biti pač doma pri svojem delu. Ali: Če se kak moški kaj bolj prijazno pogovarja s kakim dekletom v javnosti, ali so slišati kake besede o razmerju med njima, se mora dotični takoj poročiti z dekletom. Oče in bratje planejo nadenj in ga primo-rajo k temu, in gorje ga fantu, čo se jim nc pokorava! V šparti pa vidiš, da je občevanje moških z ženskami povsem tovariško. V Peloponeziji pa stopajo ženske čisto same s svojim osličem ali konjičem po dolgih, samotnih potih na trg ali po kakih drugih kupčiiskih opravkih. Ondi so ženske krepkeV in vitke in jako lepe. Tu je slovanska in albanski kri pomešana z grško. Tod ženske jako ljubijo sladkarije in od same sldkosnednosti se tako zredijo, da jim debelost kazi lepoto glave. Po gorah tako imenovane »Kynarije« v Pe-loponezu, kjer se družine ponašajo, da izhajajo še od pristnih Dorijcev, vidiš ženske, ki so prave Amazonko. Odločne so, samostojne in delavne; oči se jim leskečejo in njih poteze so vprav klasične. Tudi na otoku Mitilene (nekdanji Lesbos), kamor jo eolsko pleme priro-malo s severa, dobiš vprav med ženskami duševno jako samostojno in bistroumne tipe. — Hkrati so tc žeske ljubeznive in vljudne, tudi očarljivo ljubke, čeprav niso prav nič lepe. Tudi tam, kjer so preprosti domovi in so grške ženske samo pri svojih domačih opravkih, vidiš krasne, umetniško izdelane vezenine in tkanine vseh vrst. Tako," na primer, na otoku Leukas v zahodni Grčiji, kjer imajo v hišah tudi še starinski kolovrat in statve. Tu dobiš po,hišah takšna izbrana ročna dela,, da bi jih izlahko razkazovali na kaki velemestni razstavi. V večjih mestih', predvsem seveda v Atenah, je način življenja in izobrazba grške žene povsem drugačna. Tu videvaš elegantno oblečene Grklnje, ki so študirale v kakem evropskem velemestu in ki samostojno vodijo kako podjetje v Atenah. Žena znanega starinoslovca Schliemanna je bila rojena Grkinja, ki je z največjo vnemo in z razumevanjem pomagala možu pri izkopavanju starin in pri njegovem staririoslovskom študiju in je po moževi smrti še sama nadaljevala njegovo znanstveno delo. Tako vidimo, da si je Grkinja, ki je brez dvoma zelo darovita, sledeč razmeram dežele, razvila iz svojega, skoraj haremskega načina življenja, v največjo samostojnost in delavnost. Kava in kavini madeži Če hočeš vedeti, ali je zmleta kava pristna, stresi malo kave v polhtrski kozarec vode. — Pristna kava bo plavala vrh vode, vse primesi ko rž, ječmen iii cikorija pa so usedejo na dno. — čc hočeš izboljšati okus kave, tedaj daj zrnje, preden ga melješ, na ponev, ki jo segrej. — Če jc kava pa že zmleta, tedaj jo daj v vrč in jo nekaj časa suho segrevaj. Tako dobiš i7. slabše vrste dober okus kave. — Če hočeš madeže od kave odstraniti iz platnenega perila, izperi ga z milom in boraksom. Iz svile odpraviš kavo, ee kaneš na madež kapljico glicerina in pustiš, da se glicerin v svilo vpije in nato s toplo vodo odstraniš. Mešanica 250 g korenja ali kolerabe, 750 g krompirja, 1 majhno zeleno čebulo razrežeš nn rezine, skuhaš na juhi in pretlačiš skozi sito. Nato oprnžiš čebulo, ki je na kocke razrezana, jo deneš med mešanico, napraviš kupček, potreseš s peteršiljem in diobiijakom in daš jed k mesu ali klobasi. Daleč je do jeseni? S severa zaveli mrzli so vetrovi, pesem žalostno zapeli nad gozdovi. Listje hrasta za vetrove se ne zmeni; šepeta: »Saj je še daleč do jeseni!« Veter še ostreje brije... Na livade v prvi zimski noči mrzel sneg zapade. Z golega se drevja težko breme vsuje; v vejah hrasta pa ga listje zadržuje. Hrast omahne pod bremenom kakor dete in njegovo silno deblo sneg žamete. (Marija Brenčič.) Nehaj o brusnicah Vkuhane brusnice se obdržijo mnogo bol j< kot vsakršno drugo sadje, le da jih je trebu zelo dobro očistiti. Čistiš jih v veliki posodi kamor naliješ veliko vode, ki jo je treba tolikokrat premenjati, da ni nič več kalna. Vse slabše jagode moraš vreči proč. Tiste, ki plavajo na vrhu, pobereš in jih skuhaš za mezgo. Le rdeče, okrogle, trde jagode so primerne zn vkuhavanje. BRUSNICE V PRESNEM STANJU Za 1 kg brusnic vzameš t kg sladkorju. Obojo streseš v skledo z dobro glazuro in pustiš, da stoji zmes 3 do 4 dni in jo kdaj do dna premešaš. Mešanica je narejena, če je sladkor jiopolnoma raztopljen in se nič več ne useda na dno posode. Na sleherni kilogram mešanice daš t g benzojevo kislega natrona, ki ga praj v vroči vodi raztopiš in spet popolnoma ohladiš, nakar ga vmešaš v brusnice. Nato napolniš z brusnicami lončene posode, ki jih s pergamen-tom zavežeš, BRUSNICE S HRUŠKAMI Če hočeš brusnico pripraviti s kakim sadjem, je dobro, če jih skuhaš. Tedaj potrebuješ za 500 g jagod le 200 g sladkorja. Jagode in sladkor stresaš v plasteh v lončeno posodo, nakar vse dobro provreš. Hruške olupiš, jih nare-žeš na tanjše rezine, iztrebiš peške, jih priložiš k brusnicam in vse skupaj kuhaš 15 minut. Namesto hrušk moreš dodati tudi buče ali trda jabolka. ŽOLICA IZ BRUSNIC Dobro oprane jagode daš v lonec, kamor priliješ toliko vode, da pride na vsak kilogram brusnic 200 g vode. Nato kuhaš in zmeraj mešaš. Ko so jagode razpočijo, jih streseš na sito, da se odteče ves sok. Sok z.meriš in ga pomešaš s sladkorjem; na sleherni liter soka pride 1 kg sladkorja. Osladknni sok prevreš, ponereš pene in odstaviš. Sok daš v čiste, gorke kozarce, ki jih prej umiješ 7. alkoholom. Polne kozarce pokriješ s kako snažno krpo, pa jih no prevežeš prej, dokler sq žolica ni popolnoma shladila. Makaroni po italijansko Pol kilograma širokih rezancev (tagliarini) kuhaš 20 minut v mesni juhi. Pol kg surove teletine razrežeš z mesoreznico, jo osoliš in napopraš. Nato zarumeniš na presnem maslu sesekljano čebulo in majhen strok česna ter opražiš na hudem ognju skupno z mesom. Potem dodaš dve žlici paradižnikove mezge. Ko so rezanci skuhani in dobro odcejeni, jih damo skupaj z mesom, dobro premešamo in potresemo s skodelico parmezana in damo še vroče nn mizo. — Isto napraviš z makaroni ali vrvicami (spaghetti). Kje jo čevelj žuli. r Zdravnik: »Zelo obžalujem, gospa, toda vaie-mu moižu ne morem dati ničesar, da ne bi v spanju govoril.« Žena: »Pa mu dajte vsaj kaj takega, da bo besede razumljivo izgovarjali« Od njega si več obeta. Gost: »Natakar, ta rak ima 6amo desne škarje.« Natakar: »Da, leve je izgubil v boju z drugim.« Gost: »Potem mi pa prinesite — zmagovalca,« »Tako majhen — pa že tako pokvarjen?« Naš v • zdravnik Nedeljska 48. Popisane tcžuve vam delu po-bešena maternica. Ker je pričakovati, da se bodo nadloge še stopnjevale, bi vam svetoval, da se daste preiskati, potem pa se odločite za operacijo. Proti zapeki pa si skušajte pomagati s pametnim, urejenim življenjem. Uživajte čim več rastlinske hrane. Doba sadja je. Privoščite si ga čim več! Gibljite se pridno. Pa prisiliti morate sami sebe. Tudi če ne čutite potrebe, pojdite n. pr. vsako jutro in poskušajte. Ne dujte se takoj odgnati, če ne bo takojšnjega uspeha. N. A. K. G. V kolikor ste točno opisali svojo nadlogo, menim, du je tu prizadet živec, ki oživčuje palec in kazalec. Dvomim pa, da bi bilo to samo od peresnika. Tako dolgo ga niste mogli tiščati. Roka bi vam prej omagala. Poskusite s kopelmi. Kopijite roko v topli vodi po pol ure. Potem pa jo vtaknite za hip še v mrzlo vodo. Poskusite s kopelmi iz materine dušice ali iz zdrobljenih jelovih storžev. Pa gibljite pridno z roko. V. A. K. let ste stari, močne in zdrave postave, navidezno zdrav. Imate dober tek. Spite dobro, kadar zaspite. San jate o potovanjih, ves dan se počutite dobro. Včasih vas malo glava boli ali točno povedano: omotica se vas loti. Vaša bolezen se začne šele zvečer v postelji. Vsak nepričakovan šum, jok otroka, škripanje vrat, krik na cesti vas vsega strese. Ko mirno ležite, vam srce neredno utriplje. Zdaj hitro, zdaj počasi; močno in slabo. Na vsakih 12—15 udarcev izpusti en utrip. Včasih imate občutek, da vam zastane dihanje. Zgodilo se vam je, da ste v polsnu in vendar pri polni zavesti čutili, da ne dihate, da vam je srce zastalo. To je bilo le za hip. Ko ste se premaknili, je bilo zopet dobro. Večkrat čutite rahle bolečine pri srcu. Prijatelj moj, to so živci. To je nadloga naše dobe. Daje nam lepo zaokroženo, jasno sliko. Pravimo ji živčna slabost ali neurastenija. Tempo naše dobe je neznansko hiter. Živimo tako naglo, da komaj sledimo. Naša družba je nemirna kakor vrtinec. Doživljamo več v enem dnevu kakor prej v mesecih, da, celo v letih. Možgani skušajo vse to predelati, pa niso kos. To neznansko drvenje in pehanje je pritisnilo pečat današnjemu človeku. Dedna obremenjenost, pa tudi vzgoja vplivata na naše živčevje. Malokrvnost, težki telesni napori, močni duševni pretresi, slaba prehrana, vse to so vzroki, iz katerih se razvije živčnu slabost. Pa tudi seksualnih izgredov, alkohola, nikotina, kofeina itd. ne smemo pozabiti. V obilni meri hvarijo živce. Uredite si življenje tako, da vam bo potekalo čitn bolj mirno — brez pretresov in naporov. Proč s cigaretami. Uživajte tečno, preprosto domačo hrano. Bavite se po pameti s športom in telovadbo. Delajte sprehode. Pojdite v gore, kjer sta sonce in zdravje doma. Včasih pa je živčna slabost le začetni znak drugih bolezni. Tega ne smemo prezreti. Pojdite k zdravniku. Če bodo potrebna zdravila, vam jih bo zapisal. P. P. O. Vašemu možu se že drugo leto pojavljajo na eni roki na koži med prstancem in sredincem mali podkožni mehurčki, ki ga močno srbijo, dokler se ne prederejo. Koža je na tem mestu hrapava, kot izjedena, lušči se v obliki trde kože. Dostikrat povzročajo to nadlogo glivice. Menim, da bi bila potrebna mikroskopska preiskava. Bolna mesta naj si maže s salicilnim špiritom. Če koža ni ranjena, tudi lahko z jo-dovo tinkturo. Med prste naj si deva z vaselino namazano gazo. J. J. Sp. Br. Vsako leto, ko nastopi nekoliko toplejše vreme, se vam prično lupiti roke. Ko delate, se vam napravijo na dlaneh mehurji, vodenci, ki se prepustijo, koža se pa kar v celih kosmih lupi. Ne samo enkrat, ampak skozi vse leto se vam to ponavlja, da imate vedno oguljene roke. Kaj je temu vzrok? Menim, da se vam roke preveč potijo. V koži pa se potem pogosto naselijo glivice, ki vam povzročajo opisane nadloge. Napudrajte si večkrat roke in namažite z borovim mazilom. Prav pa bi bilo, če se obrnete na strokovnjaka za kožne bolezni, da preišče, če niso omenjene glivice ta nepridiprav, ki vam dela težave. P. K. Lj. Kadar jeste, vam vedno poka v licu. Včasih, kadur grizete, se vam premakne kost. Potem morate samo malo in nalahko odpirati usta. Nenadoma pa zopet skoči nazaj na svoje mesto. Močno poči in zaboli vas. To se vam zgodi večkrat na teden. Vprašujete, če je to v zvezi z operacijo v nosu? Mislim, da bi vašo nadlogo imenoval izpah spodnje čeljusti, ki vam prehaja že v navado. Posledica operacije to ni. Varujte se široko odpirati usta. To je nežnemu spolu dostikrat težko, pa kakšen mesec boste, že zdržali. Ne grizite trdih jedi. Bolečine: Vzrokov belemu perilu je veliko število. Po vzrokih se ravna tudi zdravljenje, ki je le tedaj uspešno, če se ugotovo pravi vzrok. Vse drugo je samo za olajšanje, Na daljavo preiskati vzrok, je žal, nemogoče. Pojdite k ginekologu. T. K. M. 3. julija ste imeli zadnjo čiščo. Naslednjo bi morali dobiti 1. avgusta. 9. avgusta vas je ves dan slabilo. Drugi dan pa ste dobili belo perilo. Kaj je vzrok belemu perilu? Če niste spočeli, vprašujete? Najlaže odgovorite sami sebi na zadnje vprašanje, če pomislite, kako in kaj je bilo z vami po čišči. Če boste dobili pritrdilni odgovor, bo tudi odgovor na prvo vprašanje tu. Verjetno je, da bi bilo oboje v zvezi. So pa še drugi vzroki. Vendar iz vašega kratkega pisma ne morem povzeti ničesar. P. J. Št. V. 77 let staro tašča imate, ki jo bole noge. Zbada jo in čuti, kot bi imela vse prste drvene. To jc pač starost. Žile so obrabljene, po-apnele. Ozdraviti se to več nc da. Včasih dobro pomagajo zdravila, v katerih je jod. S. Š. D. Nespečnost, ki vam dela preglavice, je posledica preutrujenosti, maturitetnih skrbi in študija. Bodite prepričani, da to ni toliko škodljivo, če malo man j spite, kakor si mislite. Pustite vse vnemar, živite tako rekoč tjavendan. Privoščite si čim več sonca in zraka. Jejte vsaj eno uro pred spanjem, potem pa napravite še kratek sprehod. Če imate kopalnico, skočite za nekaj trenutkov v hladno vodo. dobro se zbrišite, potem pa v posteljo v dobro prezračeni sobi. Pred spanjem vzemite pol kozarca sladke vode. Luč ugasnite takoj, nc berite v postelji! Jaz vam pa želim lahko noči Pravni nasveti Neprijetno opravljanje. V. M. — Najbolje je, če se za opravijivo bivšo postrežkinjo nič ne zmenite. Pri pametnih ljudeh, ki vas poznajo, ne bo s svojim opravljanjem nič dosegla. Lahko jo tudi tožite pred sodiščem zaradi ža-I jenja časti. Policija v takih stvareh ne posreduje. Če za sedaj nočete tožbe, hoteli bi pa žensko le učinkovito zaslrašiti. vam svetujemo, da jo povabite na pečat k sodišču; sodnik jo bo poučil, kakšna kazen jo lahko zadene, če vas l>o opravljala. Morda se bo žc tega ustrašila in vam bo dala v bodoče mir brez tožbe zaradi žaljen j a častit. Pravice posvojenega otroka. A. R. — Otrok, ki je bil posvojen, uživa enake pravice nasproti posvojitelju, kaikršne imajo zakonski otroci nasproti svojim staršem. To velja tudi za dedno pravico. Če bo vaš posvojitelj umrl brc/, oporoke, boste vi zakoniti dedič njegovega premoženja, kakor če bi bili njegov zakonski sin. Kljub temu pa imate vi tudi še zakonito dedno pravico do imovine svojih pravih roditeljev in sorodnikov. Nov gospodar in odpoved staremu najemniku. S. K. — Stanovanjska hiša je bila prodana. S starim gospodarjem ste imeli dogovorjen enomesečni odpovedni rok. Ko je novi lastnik sprejel od vas prvi mesec najemnino, ni nič omenil glede nove najemne pogodbe. Naslednji mescc ste dobili odpoved na en mescc. Mnenja ste, da je ta odpoved nepravilna; v mestu da velja, če ni posebnega dogovora, običajna trimesečna odpoved, in sicer ob določenih terminih; z novim gospodarjem pa niste glede odpovedi imeli nobenega dogovora, torej velja običajna trimesečna odpoved. — Če je prodana stanovanjska hiša in posamezni najemniki nimajo svojih najemnih pogodb vknjiženih, potem se morajo umakniti novemu lastniku po pravilni odpovedi. Če ne bi vi imeli s prejšnjim gospodarjem dogovorjeno mesečno odpovedi, bi vam novi lastnik smel odpovedati le v običajnem terminu na tri meso ce. Ker pa je vel jala za vas mesečna odpoved, je bila v prvem mesecu molče med vami in novim gospodarjem obnovljena stara najemna pogodba in zato vel ja za vas mesečna odpoved. Proti tej pravilni odpovedi se po našem mnenju ne l>oste mogli uspešno upirati. Če zasebni uslužbenec ne nnstopi službe. — F. J. — Že več let ste v službi pri neki tvrdki, sedaj pa ste sklenili službeno pogodbo z drugo tvrdko, h kateri nameravate čez nekaj mesecev vstopiti v službo. Prva tvrdka vas nagovarja, da ostanete pri njej in trdi. da vam druga tvrdka ničesar ne more, ako ne greste k njej v službo, kakor ste se dogovorili. Kadi bi vedeli, če morete brez posledic odstopiti od sklenjene pogodbe? — Če odstopite brez tehtnega vzroka od pogodbe in službe v določenem času ne nasto- iiiiiiiiiimiiMiiiiiliiMiiiiliiiiiiiiiiHiii ODREŽITE imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim je priložen tale odrezek. | | ..Slovenec" 18. seplem. 1938 j liiMiiiuiin ................................................................................................... pite, sme služboda jalec zahtevati, da mu povrnete vso cventuelno škodo, ki jo ima zaradi neizpolnitve pogodbe. Neupravičeno posekan gozd. M. G. K. — Zapustnik je volil štirim osebam parcelo gozda, ki nnj ga iina vsaka oseba eno četrtino. Polovica gozda jc bila ob zapuščini izsekana, polovica pa poraščena z lepim, do 10.000 din vrednim gozdom. Preden je bil gozd razmerjen in zamejičen, je pa eden iz.med dedičev svoj delež prodal. Kupec je takoj na svojo pest gozd posekal, ne meneč se, koliko je njegovega in kje so prave meje Vprašate, ali je bila kupčija veljavna in kam naj sc prikrajšani voliJo-jemniki obrnejo. — Dokler ni bil gozd spora-zunrno z vsem solastniki razdeljen, ga je smatrati kot skupno lastnino vseh volilojeinnikov, od katerih jc vsak lastnik le idealne četrtine To idealno četrtino solastnine je lahko vsak izmed njih tudi prodal in jc takšna kupčija tudi veljavna. S tem pa ie kupec pridobil iste pravice, kot jih je imel prodajalec: kupec je postal solastnik z ostalimi volilojemniki do idealne četrtine gozda. Neupravičeno pa je kupec gozd posekal. Zato odgovarja ostalim solastnikom za vso povzročeno škodo. Vsi solastniki bi se morali sporazumeti glede delitve v naravi. Če ne bi dosegli sporazuma, bi odločilo sodišče. Šele po dejanski delitvi v naravi bi smel vsak svoj del gozda izsekuti. Oškodovani solastniki naj z odškodninsko tožbo od kupca zahtevajo polno odškodnino. Tožba zastara v treh letih. Prisiljena oporoka. L. š. K, — Nečakinja, ki je bila lastnica polovice hiše, je umrla brez otrok. Na smrtni postelji jo je mož prisilil, da je^ njemu zapustila vse. Kot stric ste pokojno izšolali, podpirali sedaj se pa vam kot edinemu sorodniku pokojne upira, da bi mož pokojne, ki je z njo grdo ravnal, dobil vse, vi pa nič. — Ker je nečakinja zapustila oporoko, se bo sodišče moralo ozirati na to oporoko, dokler ne bo oporoka proglašena za neveljavno. Če je res, tla je mož pokojno prisilil, da je njemu morala vse zapustiti, potem je taka oporoka neveljavna. Seveda bi morali vi to dokazati v tožbi, s katero pobijate veljavnost oporoke. Ko bo sodišče izreklo s sodbo, da je oporoka neveljavna, ker je bila zapustnica k isti prisiljena, potem bo nastopilo zakonito dedovanje. Mož pokojne bi bil sicer tudi Zakoniti dedič do polovice zapuščine, če pa je pokojno prisilil k oporoki, bo popolnoma izključen od dedne pravde in ne dobi nič. Na ta način bi prišli vi kot edini sorodnik tudi kot edini dedič v po-štev, seveda le tedaj, če dokažete, da je sedanja oporoka prisiljena in zato neveljavna. Tožba za pobijanje veljavnosti oporoke ugasne v treh letih. Ženitev upokojenca. I. K. — Vprašate, če ima žena, ki se poroči z državnim upokojencem, pravico do pokojnine po smrti moža. — Po sedanjem uradniškem zakonu dobi tudi žena, ki se je poročila z upokojencem, pravico do rodbinske pokojnine moža. Razdrta zaroka in posledice. F. P. Lj. — Fant je zasnubil dekie pri starših in je bilo sporazumno določeno, da bo poroka v septembru. To je postalo javno. Fant je še bodočo taščo prosil, naj hčerki-nevesti pomaga, da bo ja vse pravočasno pripravljeno. Tašča je v pričakovanju skorajšnje poroke res hčerki nabavila vse potrebno. Naenkrat pa se je fant premislil in sporočil nevesti, naj ona njega pozabi, on pa njo. Nevesta ima sedaj sramoto, ker je prišla ljudem v zobe, in pa tudi dejansko škodo. Ali lahko zahteva odškodnino. — Zaradi govoric, ki so sicer za dekleta neprijetne, ne more nevesta zahtevati nobene odškodnine. Pač pa lahko zahteva odškodnino od fanta za dejansko škodo, ki jo ima zaradi njegovega neutemeljenega odstopa od poroke. Taka dejanska škoda je n. pr. nabavljena oprema, ki je mogla služiti le nevesti v zakonu in česar samsko dekle ne potrebuje. Vzdrževanje meščanske šole. — P. L. — Vaša občina ni hotela ničesar vstaviti v proračun za vzdrževanje meščanske šole. Zato je banska uprava uradoma vstavila v občinski proračun določeni znesek. Vprašate, ali bi mogli ta znesek izter jati samo od staršev, ki imajo otroke v meščanski šoli? — To vam ne bo mogoče. Stroški za vzdrževanje meščanske šole spadajo med redne občinske izdatke, ki se morejo pokriti z občinskim proračunom. Znižanje dolga. — J. J. — Po očetovi smrti ste prevzeli vse dolgove in terjatve. Med njimi je tudi terjatev proti dolžniku, ki je kupil od očeta eno kravo. Dolžnik zahteva, da morate znižati dolg za polovico. V državni službi ste in imate zelo majhno plačo. Vprašate, ali morate res dolžniku znižati polovico dolga, čeprav ima dolžnik hišo in štiri njive z vsemi pritikli-nami? — Iz vašega pisma sklepamo, da je dolžnik kmet po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Ako je temu tako, ima pravico zahtevati, da se mu dolg zniža za polovico. Ostali znesek, ki ne presega 500 din, bi pa moral plačati v dveh enakih letnih obrokih. Dolžnik-kmet pa ne uživa zaščite, če je. v boljšem gmotnem položaju od svojega upnika. Ob sporu odloči o tem vprašanju za dolžnika krajevno pristojno okrajno sodišče. Taksa za obrtni list. — R R. — šivilja, ki je imela že obrtno dovoljenje, je isto vrnila. Sedaj bi zopet rada izvrševala šiviljsko obrt in vpraša, kam naj se obrne in koliko bi približno stala taksa? — Pooblastitve za opravljanje rokodelskih obrtov izdajajo upravna oblastva I. stopn je. Taksa za tako pooblastitev znaša v krajih do 100.000 prebivalcev 50 din. Seveda bo pa Naš domači zivinozdravnih Kaj je rana? če se katerokoli živo bitje udari z ostrim predmetom tako, da se ra/.reže koža, mišičje, žilno omrežje ali pa drugo tkivo, potem se to imenuje rana. Kako se rana ozdravi? Da se rana najlaže zaceli, je potrebno, da se njena okolica očisti, pri domačih živalih, ki so vse obraščene z dlako, je seveda [»trebilo, da se dlaka obrije ali pa vsaj ostriže. Okolica rane se obrije ali pa ostriže vsaj 3 cm okoli in okoli. Če ste to napravili, potem vzamete čisto vodo, v katero denete toliko hvpermangana, da se voda pordeči, in s tem potem rano dobro operete. Hv-permangan jc poceni, in ga dobite v vsaki lekarni Rane, ki niso pregloboke, se lahko perejo s kosom čistega platna. Globoke rane pa pe-remo na ta način, da spustimo raztopino Hvpermangana v rano s tako močjo, da pri po-vratku voda izpere vso nesnago. V ta namen potrebujemo »irigator«, to ie posoda, s katere vodi gumijasta ccv razne dolžine. Če pa je v rani ostal kakšen kos lesa, železa ali s4ekla, potem vzamemo to ven s pinceto. katero moramo prej najmanj tO minut kuhati v vreli vodi. Ko boste ves to naredili, potem namažete rano z jodovo tinkturo, daste nanjo gazo in vato, in vse to lepo zavežete z zavojem Če pa je rana na takem mestu, kjer je nemogoče obvezati jo. potem je najbol je, da jo pokrijete s cc-lodijem ali pa s kakim praškom (jodoform, dermatol, tanoforin. carbo-animalis itd.). Katerikoli prašek od imenovanih, ki leži na rani, napravi na njej skorjo, katera ne dopušča, da I>i v rano prišla nesnaga. Rano. ko se jo enkrat dobro opere, je najlioljc pustiti pri miru. Namesto li\permangana se rabi tudi kre-olin, soda-bikarhona, pcrhydrol itd. Če pa vsega tega ni pri roki, potom je priporočljivo, da vzamete kis, sol ali pa lug, toda ne v preveliki količini. Namesto jodove tinkture sc v zadnjem času mnogo rabi »Rivanol« — I gr na I liter čiste vode, — ki jc cenejši in boljši kot joduva tinktura. Če pa pride rana v dotiko z zemljo, potem je priporočljivo, da se katerakoli žival odvede k živinozdravniku, da se zaščitno cepi zoper tetanus (krčni otrp). Vse zgoraj navedeno pride v poštev samo pri svežih ranah, za stare gnojne rane pa je drugo ravnanje. Uši pri živini. Uši pri živini se baje prav uspešno uničujejo s sredstvom, ki je zelo priročno in poceni. To je voda, v kateri smo poprej skuhali cele krompirje z lupino. V taki vodi je strup »solanin« in dovoljno je pranje ušive živine s tako votlo, da se uši uničijo. Zaradi večje sigurnosti se priporoča, da se pranje vrši dvakrat v razdobju treh dni. Zaradi kontrole naprošamo vsakogar, ki bi to sredstvo uporabil, da javi o uspehu uredništvu »Slovenca« na rubriko »Živinozdravniški nasveti«. A. K. G. — Vaša krava ima oteklino na čeljusti. Otekline so razne vrste. Najčešče so pa takšne otekline posledice infekcije z jako majhnimi gljivicami »actinomyces bovis«, za katere nimamo slovenskega imena. Če je gnoj v oteklini, ga dobro poglejte, ker boste v tem primeru lahko našli majhna, žveplenorumena zrnca, katera se pod roko občuti kot pesek. Brez zdravljenja takšna oteklina ne bo minila. Nevarno za živl jenje bi pa bilo, če bi se ena taka infekcija širila ali nastala blizu hrbtenice ali mozga. Sicer pa primer, ki ga opisujete, ni brezupen. S strokovno nego sc da to odstraniti. * V vsaki nedeljski številki »Slovenca« bo od sedaj naprej izhajala nova rubrika »Živinozdravniški nasveti«. Zato naprošamo vsakega naročnika ^Slovenca«, da nam pošlje poročila o uspehih, ki jih bo dosegel, držeč se naših nasvetov, in obenem javljamo, da bomo odgovorili na vsako vprašanje^ od strani stalnih naročnikov »Slovenca«. Vprašanja morajo biti jasna in pri posameznih primerih je treba podrobno opisati, da ne bo treba iskati pojasnil. Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje! originalna, naravna in zdravilna Je samo ena, ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek) i morala biti kolkovana tudi prošnja in vse priloge, s katerimi bo dokazala prosilka svojo strokovno sposobnost. Dnevničarji. — I. M. L. — Radi bi kaj več zvedeli o službenem razmerju dnevničnrjev, o njihovih pravicah za napredovanje in do pokojnin? — Službeno razmerje dnevničarjev ureja uradniški zakon v 10. poglavju. Višina nagrade dnevničarjev je določena za vsak re-sor državne uprave z uredbo doličnega ministra. Pravice do pokojnine dnevničarji nimajo. A,ko imajo kvalifikacijo za uradniško službo, so lahko sprejeti za uradniške pripravnike. Živa meja ob občinski poti. — j. K. C. — Na lastne stroške ste prestavili občinsko pot in ste za njo odstopili tri metre široko zemljišče. Ob tej poti ste zasadili živo mejo in sicer 60 do 80 cm proč od cestnega roba. Čeprav je cestišče štiri metre široko, zahteva občinska uprava, da morate zasajeno živo mejo odstraniti, češ da sme biti ista zasajena 1 meter proč od cestncga roba. Vprašate, kaj pravijo o tem zakoniti predpisi? — Poleg javnih cest se ograje praviloma ne smejo postavljati bliže nego en meter od cestnega roba, toda v vašem primeru bi po našem mnenju občina lahko popustila, ker trdite, da ste pot razširili, ne da bi zahtevali kakšno odškodnino in da na tej poti ni skoraj nobenega prometa. Posvojitev otroka. P. F. Oseba, ki hoče koga posvojiti, mora biti vsaj 40 le' stara in mora biti vsaj 18 let starejša od otroka, ki ga hoče posvojiti, ne sme pa imeti svojih zakonskih otrok. Posvojitveno pogodbo mora odobriti okrožno sodišče, v katerega okolišu se nahaja ono okrajno sodišče, ki vrši varuško oblast nad mladoletnim posvojencem Sami posvojit-vene pogodbe ne boste znali napraviti, zato bo le bolje, da se obrnete na svoje sodišče, tam Vam bodo povedali, kako je treba postopati. Izpodbijanje potrdila, da je dolžnik kmet. R. P. Vaš upnik je predlagal pri sodišču, da se potrdilo, ki ga vam je izdala občina o tem, da ste kmet, razvel javi. Sodišče je upnikov predlog zavrnilo. Ker ste dolžni tudi privilegirani agrarni banki, vprašate, ali more tudi banka zahtevati, da se navedeno potrdilo razveljavi? — Po razlagi uredbe o likvidaciji kinctskih dolgov, katero razlago je izdal pravosodni minister, sme privilegirana agrarna banka pred sodiščem izpodbijati potrdilo, da je kdo kmet, ne glede na to, ali je bila na osporitev po kaki drugi osebi izdana pravoinočna odločba. Kmetijski nasveti Pravilna naprava pelinovca. P. P. Z. — Želite, da navedemo med »Kmetijskimi nasveti« recept za pravilno napravo »Pelinove tinkture« oziroma »Pelinovca« (Wermutwein). — »Pelinova tinktura« je nekaj čisto drugega kot pa pelinovcc. Je to kemični izvleček iz pelina, ki se uporablja v razne zdravilne in druge svrhe. Nadalje imamo »Wer-mut« in »Wermutwein« »Wermut« ali absint je dvojno žganje, ki se izdela na 6ledeči način: Vzamemo 2 grama pelinovega olja, 2 litra čistega alkohola, 15 dkg sladkorja in 3 litre vode. Tako dobimo 5 litrov »Wermuta«, ki ima zeleno barvo. Wermutwein t. j. pelinovec je najbrž tisto, kar vi želite vedeti; je to navadno pelinovo vino. Tega napravljajo na različne načine. Najbolj navaden kmečki način je sledeči: V sod s kipečim vinskim moštom denejo sveže liste ali veje pelina. Alkohol v moštu in vinu izluži grenkobo in druge aro-matične snovi iz te rastline in tako dobimo navadno pelinovo vino. Če pa hočete imeti dober 6ladko-grenak pravi pelinovec, tedaj je postopati po Skalickyjevem receptu v odprtem, dobro po-po Skalickyjevem receptu takole: 100 litrov dobrega sladkega mošta vkuhajte v odprtem, dobro počrnjenem kotlu na polovico. Mošt naj počasi vre in ga je 6talno mešati, da se ne prismodi, dokler voda ne izhlapi na polovico. Tako zgoščen, shla-jen sladek mošt napolnite v sod 8 precej široko veho. Skozi njo obesite v mošt dolgo ozko vrečico, natlačeno s suhim zrezanim pelinom ter z drugimi zelišči-dišavnicami. Sod z moštom hranite v dovolj toplem prostoru, da lahko kipi, ter mu dolijte 2 do 3 litre dobrega še kipečega mošta ali pa čistih drož, da vzbudite v njem kipenje. Nato zamašite sod s kipelno veho, V kipečem moštu se tvori alkohol, ki izvleče iz zelišč potrebne dišave. Ko vino preneha kipeti in se usede, ga pretočite in mu po potrebi dodajte nekoliko sladkorja ali finega špirita. Dober pelinovec mora imeti vsaj 6% sladkorja in 14 do 16% alkohola. Ko se vino umiri, ustavi in primerno očisti, ga napolnite v steklenice, ki jih dobro zamašite in ležeče spravite v hladno klet. Stebla vrtnic plesnijo. B. M, I. — Imate mnogo vrtnic, na katerih so se zadnje čase na steblih pojavile bele lise, ki so uničile že več debel. Niti modra galica ni mogla ustaviti razjedanja. Kako to bolezen uničiti? — Iz Vašega kratkega opisa domnevamo, da gre tu za plesnobo na steblih vrtnic. Ples-noba pa se ne da zatreti z modro galico, ampak z žveplom. Imamo tozadevno razne žveplene preparate, s katerimi mažemo napadena stebla in s tem uničimo plesen. Tako žvepleno sredstvo je »sulikol«, ki se uporablja proti raznim plesnim. Z enoodstotno raztopnino tega sredstva namažemo stebla vrtnic tam, kjer se pojavlja plesen. Po potrebi ponovimo to mazanje, kakor hitro opazimo, da se plesen zopet pojavlja. — Če pa to ni plesen, tedaj se da prava bolezen ugotoviti samo z natančnim pregledom bolnih stebel, V tem primeru pošljite nekaj bolnih delov vrtnic na Kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani, ki vam bo radevolje določila bolezen in njeno zdravljenje. BANKA BARUCH 11, Rne Auber, Pari« (9*) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje tn po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: šte vilka 1458-66, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. ... . i »SLOVENEC«:, 'dne 18. s^teTrrtira 1938. S t u d e n e c , Ptički sp žvrgoleli v sivem skalovju, kjer je izviral studenec. Po kratki vesini je držula k njemu steza, ki so jo bili naredili že tako zdavnaj, da ni nihče pametoval, kdaj. Po rebri je rastia trava in šipkovo grmičevje. Tam, kjer se je studenec iztekal v ravno polje pod vasjo, so bili postavili polkrožen nizek oblokast zid. A nobeden v vasi ni vedel, kdaj in kdo ga je bil naredil, Zgradili so ga njihovi predniki, katerih kosti so zdaj pač ko mivka, morebiti ko tista na produ Kamni v zidu so bili majhni, menda so se od starosti vlezli Nobeden se jih ni pritikal. Poraščeni so bili z osmojenim mahom. Studenec je izviral iz ozke reže v tankem skladu črnega škrila, ki je bil pod vrhnjo brnjo Naredil je majhen bel slap in se ulil v čašasto kamenico, ki si jo je bil izglodal v apnenčasto skalo Kamenica se je svetila ko srebro; izleščili so jo ljudje, ki so že na stoletja črpali iz nje dragoceno vodo. Voda, ki se je razlivala iz kamenice, se je po kamnitnem izlivu odtekala v blatnasto lokev. Ondi so rastle kreše in plavile po vodi ostro dišeče zelene poganjke. Žuborenje zdavnjega studenca je bilo slišati gor na goljavo, kjer so stale s slamo krite hiše. Tako tiha je bila priroda tega soparnega poletnega dne. Na kamnu ob čašasti kamenici je sedela mlada ženska in zajemala vode. Črepalo je zvenčalo, dokler ni bila kamenica prazna. Ženska je čakala, da beli slap znova nnlije vodo in medtem ' gledala svojega otroka, ki je bredel med krešami v lokvi. Gledala je malega in se od sreče smehljala Na hip se je zdrznila in prekrižala. Po travnati poti od' vasi sem je šla grda zgrbljena starka. Opirala se je na palico in sama zase nekaj momljala Šla je stuljena v dve gube. Rdeče hodnično krilo ji je opletalo po tleh Na glavi je imela črno, pod brado zavezano ruto. Izpod nje je škililo dvoje prodirljivih starih oči. Bledosive ustnice je imela razpotegnjene, da je bilo videti škrbine. Roka, ki je držala palico, je bila velika grbava kost, takšna kot kol-kova kost starega kljuseta. Starka je bila bosa. Noge je imela rdeče in otekle, palce pa neznan-velike Ko je' mlada ženska zagledala prihajati starko, j'e nagloma vstala, čeprav je imela šele pol vedra vode. Prijela je malega za roko in odšla prav tedaj, ko je ženšče prišlo do starinskega zidu. Starka je zagledala otroka, se zlobno zarezala in poskusila zravnati se. »Bog nas varuj vsega hudega!« je vrismla mlada ženska. . Naglo je odšla Starka je gledala za njo in za zaprtimi usti ji je hroplo tako, kakor hrop-1 ja umirajoči. Potem se je obrnila k vodnjaku in trdo sedla na kamen. S palico je udarila ob skalo in bebijala: »Le teci, bela voda. Izpiraj njegove razgub-Ijene kosti in poj njegovemu duhu. Teci, a mladih ne razveseljuj! ■Zastrupi mlade kosti in stori, da bodo zbolele in shirale vse mlade neveste. ki jih objemajo njihovi ljubi.« _ Z životom se je nagnila preko upognjenih 'Sftlen in prisluhnila žuborenju bele vode. Voda pa je podsmehljivo šumela. Uslišana in jalova, ko od časa načeti kamni stara in zven jena in kakor kreše trpka ženščina je poslušala žuborenje zdavnjega, zmeraj mladega studenca. Bel in svež se je pretakal v posrebreno kamenico. Prisluhovala je in globala vase V mislih so ji bili pretekli časi. Strepetala je in v njene blazne oči se je vkradel čuden žar. Gledala je svoj blazni privid. Veliko, vitko dekle, črnih las in sladnih ustnic. To je bila ona. Nekega poletnega večera ga je dobila pri studencu. Prišel je pit, pa sta se poljubila in si obljubila zvestobo. Bilo je pred šestdesetimi leti. Mesec dni je koprnela po njem s plašno željo v vznemirjenem mladem telesu. On in njegov brat sta zgradila novo hišo za mladi nevesto Potem se je omožila in prebila z njim dvoje čudno lepih noči. Tretjega večera je prišel njegov brat. Ravnokar se je bilo znočilo. Bil je poletni večer. Vrata so bila odprta, a luč ni bila prižgana. V mislih na noč sta se bila po večerji zasedela pri ognjišču. Brat je vstopil, pozdravil in dejal: »Po ptičja jajca gremo k solni čeri. Greš z nami. John?« Njen mož se je ozrl vanjo in se nasmehnil. | »Nikar ne hodi,« mu je rekla. A brat je zbadljivo usekal: »Zakon nima prenarediti moža v straš-ljivca.« Tedaj je vstal, da bi šel Ona se ga je oklenila in prosila, naj ostane. Pa se je je nejevoljno otresel, zakaj brat se je norčeval z njegovo srčnostjo. »Ni ga človeka,« je dejal, »ki bi mogel trditi, da sem bojazljiv.« Oprtil si je vrvi in vrečo in z drugimi vred odšel k čeri. Odšli so in ostala je sama. Dolgo je ždela ob ugašajočem ognju. Mesec je izšel in razsvetlil vežo z bledo lučjo. Začela se je bati. Telo ji je odrevenelo in v duhu je videla tako strašne prikazni, da se ji je čelo orosilo z mrzlim znojem. Sedela je ob ugaslem ognju in strmela v mesečino, a ganiti se ni mogla. Hipoma so se iz tihe noči izvili grozni kriki, se ji je 2delo Skočila je bila na noge in divje zavpila. A ni se zavedala, da je sama zakričala. Tako je bila zmešana, da je v odjeku slišala glas svojega moža. Videla je razdrapano čer in na njej smrt Planila je iz hiše in še vedno se ji je slišalo. da ji v ušesih odmeva kričanie. V vasi so bili že vsi polegli, ko je tekla po tilil poti. Kakor strašila so strmele vanjo 7 mesečino obsijane slamnate strehe in čarovni kamni. Kmalu je zaslišala šumenje morja in zagledala od mesečnega sija osvetljeno gladino. Trepetava svetloba rumene luči se je bleščala daleč po temni valujoči ravni. Šla je vzdolž grebenov tihih čeri ln še vedno se ji je slišalo, da čuje krike. Naposled je zagledala ravno pred seboj skupino moškin. Ppstala je. Telo ji je zmrtvelo. Moški so krilili z rokami. Tudi vpili so. Besed pa ni razumela, čeprav jih je slišala. Besede ji niso nič pomenile. Zahropla je in se pognala naprej. A so jo prestregli in odvlekli nazaj z roba čeri. Sre-pela je vanje in jim ogrizla roke. Zvezali so jo z vrvjo. IJtišila se je in ležala pri miru. Nič več ji ni bilo hudo in nič več se ji ni slišalo, da bi kdo kričal. Telo ji je" bilo ko orno-teno in srce tako trudno, kakor da je postalo težak oblak. Vedela pa je, da njega ni. Iz oči jim je brala, da ga ji je vzela smrt. Videla je na težko skalo navezano vrv. Videla je tudi drugi konec vrvi. utrgani konec. Z grozo v očeh so moški otipavali vrv. Tako so jo zvlekli kvišku, s pretrganim koncem. Nenadoma je njegov brat ko blazen zakričal: »Ubili smo ga, ko smo natezali vrv, da bi jo izpiptali iz skalovja!« »Tiho bodi! Ona te sliši,« je rekel nekdo. »Nqj sliši,« je odvrnil. »Saj ji je usojen samo .še grob.« »Ali pa žalost, ki ji ni konca. In to je hujše,« so dejali. »Navežite me na vrv, da grem ponj,« je rekel njegov brat. Tako jih je slišala govoriti, pa se ni ganila in ni ji bilo hudo. Gledala jih je ko zved-cen otrok. Brala so navezali na vrv. Prekrižal se je in spustili so ga niz,prednjo stran čeri. K laktu je imel' privezano vrečo. Ko je izginil med skalovjem, je videla, dn mu je obraz mrzel in raz-vnet. Bil je srčen kakor njen mož, njegov brat. Ko sq čakali, jo je nekdo pogovarjal, a ona jriu ni nobene odgovorila. Nato jih je videla vlečj. vrv Pazljivo so jo vlekli čez skalili previs. Vreča je bila naprfena. Ona je pobledela in se začela bebasto hihitati. »Zmešalo se ji je,« so šepetali Spet so spustili vrv in zvlekli kvišku še njegovega brata. V obraz je bil videti še vedno hralier in neustrašen, toda bil je zelo bled. »Nisem dobil vsega,« je spravil skozi zobe. »Glavo in noge je odnesla bibavica« ""Bratove roko so bile krvave. Ko so jo vedli domov, jih je vso pot otročje spraševala: »Kaj ste nabrali v vrečo?« Po tistem je minilo že šestdeset let Vsa Ja leta pi nikoli jokala. A žalost jo je razjedala ko Vakova bolezen; tako silna je bila, da še smrt ni'mogla do nje. Fant je si niso več upali zaglt?dati se v njene plašne oči. Telo ji je ve-nelo, dokler ni bilo kakor njena dušu. Postala je takšna, da je bila vaščanom v grozo. Kadar je srečala koga. ki je bil mlad, je pljuvala vanj in ga preklinjala Vsa ta leta pa je vsak dan zahajala k studencu kjer jo je njen ljubi prvič poljubil. Privid je izginil sam po sebi. Starkine oči so bile utrujene. Grde ustnice so se ji našnbile Spet se je zagledala v kamenico, ki je bila ko stebrna, in udarila je s palico po skali. »I.e teci, bela voda,« je mrmrala. »Teci preko njegovih razgubl jenih kosti. Ti ječava čarovnica, ti si .vsJ videla umreti. Vsi umro, a ti vedno tečeš, ti čarovnica!« Tako je bebijala ob studencu, ki se ji je po Svoje posnnhal (Angleško: Liani O'Flathcrty.) Nemi čuvaj Dan se je nagnil, poslednji žarek večernega sonca je pozlatil njivo, ki so se nad njo sprevajale meglice. Kmet je še delal na svoji njivi med obrežjem prekopa in gozdnega roba. Še nekaj brazd, pa bo končano delo tega dne Dospevši do gozda in hoteč obrniti plug, se mu je zazdelo, da sliši, kako ga iz temine zaraslega grmioja nekdo kliče , po imenu. Preseneoeiib je obstal m', je bib nekoliko vznemirjen. Prisluhnil je; klic se je ponovil še 'malo' tis je: ; ' »Celestin, ne boj se — jaz sem, Feliks!« Izza vej se je pojavil obraz, mrk, preplašen obraz. »Poslušaj, Celestin! Postoj malo, da spregovorim s teboj. Delaj se, ko da kaj iščeš, da ne bo kdo kaj sumničil ..«■•' »že prav .. A kaj iščeš tod, fant?« »Po nekaj moram v svojo kočo... Kaj so naredili z njo?« »Nič. Zapuščena stoji; zaklenjena je.« »Nocoj pojdem tja in še pred svitom bom odšel Le to bi rad vedel, ali je lekarnar tukaj « »Kdo pra visf « »Petit-Louis, mali Lojzek. V kaznilnici v Bagnu je dobil ta vzdevek, ker se mu je posrečilo spraviti se pod streho in dobiti službo v lekarni bolniškega kaznilniškega oddelka. Ko nalašč za takega, ki zna strupe delati.« »Beži no;« je počasi odvrnil Celestin, »saj se je razprava obnovila in ga je sodišče zdaj oprostilo!« Oni se je trpko in porogljivo nasmehnil. Čez čas je Celestin nadaljeval: »Ves =vet pa ve, da si ti ušel iz kaznilnice v Cavenni Pred šestimi meseci je bilo v vseh listih. Da bi te pa prav tukajle dobil, tega si pa zares nisem mislil.« , »Pusti to; govorim o malem Lojzku,« je Feliks dejal s prestrašenim glasom. »Resnica je ta,„da sva bila v tisti zadevi oba enako kriva, kgr sem sodnikom spet in spet zatrjeval Zato me pa preganja s smrtnim sovraštvom. Ali razumeš?« »Daj, daj! Odkar je bil oproščen, se je spet naselil v vasi. Zdaj je pa za tri tedne odpotoval.« »Ali si prepričan, da je ta.ko?« »Sem. Na lastne oči sem ga pred včerajšnjim videl, ko je vstopil na vlak « * »To se mi čudno zdi. Če prav vem. je n jemu znano, da sem prišel nazaj, in zatorej mu ni drugega mar, ko da bi mi kako hudo zagodel« »Da bi te naznanil?« »Še več! Saj sem ti rekel, da me smrtno sovraži. Nobenega dokaza ni, da je zares odpotoval. Mogoče se le skriva in name preži. Mogoče se je nalašč detal, ko da bi se kam odpeljal, da bi si dobil alibi.« lv'»Tega seveda ne Vem « »Ali ga je kdaj videti blizu moje hišice?« »Bog ve! Tvoja hišica je tako vstran, da malokdo od nas kdaj tja pride. Če pa zares kaj hudobnega kuje, se pa brez dvoma ne Do kazal podnevi okoli.« ; * »Torej.« je slednjič v vročični razburjenosti dejal Feliks, »ti prnviš, da se je odpeljal?« »Jaz mislim, da se je « »Prav Na vsak način bom na vse kraje oprezen Zbogom, Celestin! Pa lepo zalival jen! Ti me ne boš prodal!« »Kaj pa misliš od mene? /bogom in srečno! Glej, da te ne bodo spet dobili!« , mJSTccI tem pogovorom se je Celestin delal. ko da gleda v nebo iu opazuje vreme, in si je zvijaj cigareto. Zdaj je pognal konja: ' »lli, hot, hi!« M 1 »Navajen je, da pred spanjem še bero« Turli listič se ni zganil. Celestin je oral dalje, ne da bi se z glavo obrnil. Ko se je znočilo in so vsi človeški glasovi utihnili, je stopil Feliks na onem krujii, ki je bil njegovi hišici najbližji, iz gozda. Tiho kot ponočna zverjad, skrivajo svojo postavo za mejami in drevesnimi debli, .je dospel do borovega grmičja, ki se je iz njega belila njegova hišica v temni noči. Robidnice so rastle krog in krog nemih, razpadajočih zidov. Tu je bil nekoč vrtič sumili roč in izrednih rastlin. Ubežnemu kaznjencu se je stisnilo srce. Pa saj ni prišel zato, da bi okleval v žalosti. Prišel je, cla bi izkopal izpod kamuitnih plošč pod pečjo tisti skriti zaklad onega starca, ki ga je bil lekarnar zastrupil. Feliks se je nezaupljivo oziral krog sebe: počasi se je prerinil skozi bodičevje; ves je bil prežet s strahom, da ga ne zasleduje kak sovražnik in mu ni nastavil kake pasti Previdno jc-stopal, počasi polagal nogo poleg noge in z rokami skrbno preiskal vsakršno oviro, preden jo je odrinil s poti Slednjič se je srečno priplazil do praga svoje hišice. Na obeh straneh vhoda sta se dve kakteji tako mogočno ra/.košatili, da se je mogel komaj pretakniti skozi. Feliks je segel z roko pod slrešno opeko in je potipnl s prsti. Hvala Bogu — ključ je bil še v skrivališču! Odklenil je vrata prav palagoma, cla I>i zadržal škrtanje zarjavele ključavnice. S strahopetnim krikom se je opotekel navzad. Ostra bodica se mu jc zadrla v nogo. »Ali sem nor!« je koj pomislil. »Saj ni nikogar. Le kakteja je!« Neizmerno je bil jvomirjen in se je tiho smelilial in si drgnil nogo. Kakteja je sestajala iz šopa dolgih, trdih listov in vsak list je imel na koncu ostro bodico. Feliks je nato varno prestopil prag in si je prižgal vžigalnik. Kamni pred pečjo so bili obrnjeni. Luknja, prazna luknja je zazijala vanj. Lekarnar je torej že vse pospravil! V srditem obupu je začutil Feliks mahoma, kako čudno mu postaja slabo. Hotel se je usesti, pa je začutil, kako mu je noga neokretna in čudno težka. Kriknil je in si je brž razgalil nogo. V plamenčku lučke je opazil, kako mu je počrnela — do kolena, do bedra, vse bedro. lz ranice je curljala temna tekočina. Feliks je vodel. kaj to pomeni. Lekarnar se je okoristil s ^(fc^im znanjem in je v svoji zločinski brezsrčnosti zastrupil bodice kakteje. Bil je pač prepričan, da bo ubežnik prišel v svojo hišico vsaj za hip in se bo ranil, čim bo prestopil prag. Ranjenec je čepel na kamnitnih tleh in je stokal kot otrok. Otrplost se je naglo širila |h) vsem telesu. Srce mu je tolklo, tolklo, se nato navidezno ustavilo, da je zatem začelo spet tem burneje in močneje utripati. Slednjič je zares obstalo. Tišina pol ja in noči je lezla v hišico skozi zidovje in skozi vrata, ki je pred njimi čuval nemi čuvaj —• strup. (Maurice Rcnarcl.) Mornar je šel v mesto ter moral mimo cari-narjev. »Ali lahko jutri neseni s seboj dva kilograma tobaka?« »Ne!« je pojasnil službeni organ,« če vas pri tem zasačimo, boste kaznovani in zaprti.« Mornar se je zahvali! za pojasnilo ter z nasmehom odšel. Naslednji dan so mornarja preiskali ko je hotel spet v mesto, našli pa niso pri njeni ničesar. »Kje pa imate tobak?« ga je vprašal strogi fi-nancar. Mornar se je posmejal: »Tega eem že včeraj prenesel na suho.« Kako beremo knjige Znano je, da živi sleherni čitatelj v drugih svetovih in doživlja usode tujih ljudi. Zatorej se skuša iznebiti svoje telesnosti, ki ga pri ttepa na njegov fizični kraj in na njegovo lastno usodo. To pomeni, da si čitatelj izbere čim najbolj lagodno sedečo alf ležečo držo, da bi mu ne bila njegova telesnost v napotje in bi ga ne nadlegovala. Tako je tudi uniljivo, da dene vneti čitatelj nogo na mizo, da se kar uleže na mizo ali da si privošči kako drugačno nedovoljeno lego. Skratka: svoje grešno in nerodno telo spravi v takšno obliko, da se mu ne začne oglnšati in pritoževati. Zatorej večina ljudi ležč bere. Pa ne zato, kakor da hi biio čitanje priljubljeno samo lenuhom i marveč zato, ker je leno ležauje čitateljem najbolj všeč. Čitatelj v tramvaju se obesi na ročko, da vi6i^ z vso težo ko zrela. 6(adka hruška. Čitatelj v železniškem vagonu položi noge najrajši na nasprotno klop ali v naročje svojih nasprotnikov. Čim zagledam divan, otoniano, zofo, chaiselongue mi ti blaženi predmeti koj vzbudijo predstave o či-tanju. Kakor je znano, so Angleži tisto ljudstvo, ki porabi največ čtiva; zalo so si izmislili tudi najbolj udobne naslanjače na svetu. Angleška proizvodnja romanov je v neposredni zvezi z njihovo proizvodnjo naslanjačev. Se nikoli nisem nikogar videl, ki bi bil stoje na eni nogi ali skakaje po eni nogi kaj bral. Citatelju je treba ravnotežja in trdnosti v zvrhani meri; njegovo težišče mora biti jako solidno. Seveda je o udobnosti mnogo nazorov. Ko sem bil še fantič, sem bral najrajši tako, da sein na trebuhu ležal pod posteljo, če sem namreč imel opravka s težkim in prepovedanim čtivom. Pustolovske knjige in potopise pa sem najpopohieje užival na zibajoči se veji javora, čigar krošnja je sličila džungli. »Strica Toma kočo« sem bral na pAfjcjppSijj. ,rj »Tri mušketirjem, čepeč na vrtni ograji. Najbolj je vplivala name neka knjiga, ki sem jo bral. gugajoč se na zadnjem klinu lestvice; ne vem pa, katera knjiga je bila to Zdaj, menim; mi take bralske proste vaje ne bi bile več všeč. Moje čtivo je zdaj tako rekoč bolj komplicirano in kar nič no veni, v kakšni telesni legi bi, jia primer, bral Wellsovo Svetovno zgodovino ali spise Siginunda Freuda. Čitatelj hoče biti predvsem zalo sam, ker je med citati jem popolnoma brez orožja proti svoji okolici, in tudi zato, ker je čitanje tako zelo ne-družabno. Človek, ki je zatopljen v kako knjigo, ne biva pri nas. ampak kJo ve kje daleč, kjer ni'z nami, marveč ima opravka s povsem drugimi ljudhii. Zmeraj je čitatelj zoprn tistemu človeku, ki takrat ne bere. Čitatelj se v obraz spakuje ali gubartči1 Čelo, in človek ne ve, zakaj to počenja. Tako ti je tuj, cla kar začneš premišljati, kaj bi mu mogel zagosti zaradi takšnega nednjžabnega vedenja. Zatorej naj se vsakdo, ki hoče brati, spravi v najstrožjo samoto; tam bo bolj na var- nem. Zato pa tudi na glas bero knjige oni ljudje, ki imajo jako razvit čut za družino. Podzavestno si mislijo, cla bi bili izobčeni iz družinskega kroga, če bi tiho in zase brali. Navzlic spoštovanju do leposlovja je vendarle resnično tole:' Knjiga, ki smo jo pravkar prebrali, 6e nam kar malce zastudi — kakor krožnik, ki smo pravkar pojedli z njega. Spravimo jo stran, cla je ne bomo imeli več pred očmi! Saino jako neredni ljudje, ki jim pripadam tudi jaz, pustijo 77 ///>? /// r* prebrano knjige ležati tam, kjer so jih zaprli. Ničesar pa tako ne zaničujemo kakor prebran časopis. Če bi hoteli koga čim najbolj surovo opsovati, pa mu povejmo, da nam je toliko zanj ko za prebran časopis,. Pravilni čitatelj prereže knjigo prav poSasi, pri čemer že pokuša. Tu prebere dve hesedi in ta m cel stavek ln zraven kar požira in so mu cedijo sline kakor jedcu, ki že vnaprej preudarja, kakšne dobre jedi bo zaužil. Ko je knjigo pre-rezal, 60 začno ceremonije, kako bi se usedol ali ulegel. Izbira si na (udobnejšo lego. pomika se sem in tja, položi glavo tja in noge tjakaj, dokler no spozna ... tako, da tako bo prav ... Neverjetno, kako so nekateri ljudje šlrajasli, ko berejo knjige! (Karol Čapek; risal Jožef Čapek.) Frtaučku Gustl ma beseda Kaj praute? Al b na blu dober, če b se mi dons spet enkat mul ud nušeli spumeniku pomenil? Jest mislem, de b tu nubenmu ne na škod-val. Zdej en čaj sma pustil kar lepu use-skp u Stih, koker _Sončno ln mirno, od- dam solidnemu gospodu v bližini tehnike in banovine na Rimska cesti št 23-1. (s) Stanovanja IŠČEJO: Stanovanje 4 ali G večjih sob Iščem za november. - Ponudbo upravi »Slovenea« pod »Točen plačnik« 14.881. BARAGA LUDV. NEBOTIČNIK tvaStv* C najceneje vse šolske potrebščine in nalivna peresa! Opravo za mlekarno skoraj novo, takoj prodam. Vodnikov trg 4,1. Tricikelj pripraven za vse, poceni naprodaj. Eršte, nasproti trgovine Šporn, Ježlca. Kolesa in šivalne stroje kupite najceneje pri tv. Plevel v Preski pri Medvodah. (1) 20001 rizlinga ln 800 1 sadjevca proda Rajakovlč, Vešenik 8 — Konjice. (1) Seno in deteljo 1000—10.000 kg kupim po solidni ceni. Ponudbe na Alojz Ovnlček-, trgovec, Novo mesto. (k) Rabljen gepelj in mlatilnico v dobrem stanju kupi Angela Ko-revec, Vrh pri Gombiščih, pošta St. Vid pri Stični. Vsakovrstno zlato kupuje Šivalne stroje in kolesa prodaja najceneje Triglav, Resljeva cesta 16. Rabljene stroje ln koleša vzamem v račun. ',1) Plašček za 6—10 let staro punčko, popolnoma nov, poceni naprodaj. — Salon »Linija«, Marijin trg 3. Pletilne stroje št. 12-80; 10-100, 4-80 in 2-80, tv. Popp, ln razne šivalne stroje — poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 14.912. 1 Prodam motor B. S. A., več vrst desk in 230 mJ suhih bukovih drv; takoj, poceni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.879. (1) II Živo I i ii Volčjaka ali ovčarja mladega, kupi O. Sturm. Metlika. (J) Krava dobra mlekarica, 8 mesecev breja —- naprodaj v Medvodah št. 7. (j) po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana WolIova ulica št. 3 Diferencialni škripec (Flaschenzug) za 550 kg, poljsko kovačnico in drugo kovaško orodje - kupim. Mavrlč, Bežigrad 1. Slaro zlafo, zlato zobovje In srebrne krone kupujem no najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Mubliana, Miklošičeva 14 Obrtnik in posestnik poroči 20—30 letno gospodično z nekaj gotovine. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Jesen« 14.706. (ž) Podjeten fant 27 let, želi poročiti 18 do 25 letno gospodično, ki ima 70—80.000 din gotovine. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Podjeten« št. 1444. (ž) Mizarski obrtnik s 50.000 din želi poročiti 30—50 staro gospodično, ki ima majhno posestvo ali delavnico. Vdove niso izključene. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirno življenje« 14.708. Rabljeno pohištvo postelje, madrace, odeje, obleke, starinski porcelan-, slike, ure in vse drugo kupujem. - Pišite na Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana. (k) CUNJE krojaške ml rezko, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kopi vsako množino Arbeiter - Maribor Dravska 15 Inteligentno dekle krščansko, vajeno, gospodinjstva, poroči starejše ga banovinskega uradni ka. Slika zaželjena. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Idealen trezen mož« št. 14.679. (ž) 36 letno dekle iz ugledne hiše, inteligentno, kuharica, šivilja, z nekaj gotovine — želi resnega poznanstva zaradi ženltve z gospodom, ki ima gostilno na prometnem kraju. Cenjene ponudbe upravi »Slov.« pod »Gospodinja« 1-1.534. Obrtnik dobro sltuiran, z večjo strokovno Inozemsko Izobrazbo, želi v svrho ženltve znanja z gospodično do 32 let staro, iz ugledne krščanske družine. Tajnost strogo zajamčena. Ponudbe s sliko ln z navedbo dote oziroma imetja v upravo »Slov.« pod »Lepa jesen« 14890. Dvosobno stanovanje zdravo, s sobo za .služkinjo (kabinet), kopalni co, v centru ali ne predaleč od njega — išče mirna stranka z novembrom. Ponudbe z navedbo cene v upravo »Slov.« pod »November« ODDAJO: Dvosobno stanovanje v pritličju oddam. Cim-permanova 3, Pruie. (č) Stanovanje soba in kuhinja, se odda s 1. oktobrom. Florljan-ska ulica 15. (C) Enosobno stanovanje oddam 1. oktobra blizu Ljubljane. Naslov v upr. »Slovenca« pod 14.928. č Dvosobno stanovanje sončno, parketirano, v pritličju, na Cesti 29. oktobra (Rimski cesti) 23, oddam s 1. novembrom. Blizu postaje Medno oddam dvosobno stanovanje z vsemi prltlkli-nami. Cena 250 din. — Informacije Košir, Tyr-ševa cesta 1. (C) Dvosobno stanovanje komfortno, s kopalnico in poselsko sobo (suteren). oddani v vili pri Sv. Krištofu za 750 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14852, (e) Stanovanje II Dijaki Dijaka-sostanovalca sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 14803. (D II Pohištvo i Moderno spalnico ln kuhinjo, popolnoma novo, po zelo nizki cent prodam. Več se poizve: Florjanska ul. 11-1. (š) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, dlvane In tapetniške Izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapctnlk • Mestni trs 18 Ugoden nakup morske trave, žime In evilha za modroce ter blaga za prevleke pohištva. t^eli sob, s pritilclinaml, brez kopalnice, oddam z novembrom v bližini Zmajskega mostu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14807. (i) Oddam eno dvosobno stanovanje s kopalnico In eno eno sobno s trgovskim loka lom, v novi vili pod Rakovnikom. — Andlovic. Škofljica. ii) Otvorlen je 5 nadstropni EVROPA KRANJ Poleg mestnega trga 30 naimoderneje opremljenih sob s centralno kurjavo in toplovodno napravo, elegantna kavarna, klubski prostori, lift. Dobra kuhinja, mirna lega, zmerne cene. Za obisk se cenjenim gostom toplo priporoča hoteska uprava. IŠČEJO: Angleško društvo išče dve vezani prazni sobi. Ponudbe na naslov: Dr. Zdenko Svigelj, Dalmatinova 11. (s) Sobo v bližini Metelkove ulice, Iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14769. (s) ODDAJO: Sobico oddam gospodu ali dijaku. Poljanski nasip 22/11. Opremljeno sobo veliko, sončno, lepo, v vili, oddam dvema osebama. Center. Naslov v upravi »Slov.« pod 14850 Majhno sobico vhod skozi kuhinjo, oddam trgovski pomočnici. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14.894. (s) Sobo oddam solidnemu gospodu; tudi hrano. - Zveza ugodna, Itečnlk, trgovec, Hoče. Se v nekolikih mi' nutah izplahteva jednakomerno in blagodejno toploto ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN FROSPEKT! „ZEPHIR" D.D. SUB0TICA Samoprodaja: Ljubljana: Venceslav Breznik Celje: D. Rakusch Maribor: Pinter & Lenard Brežice: Loschnigg & Schmidt Kdor želi prodati ali kupiti posestvo, hišo, vilo, zemljišče, obrt, gozdove itd. Kdor hofe v najem vzeti ali oddati obrt, trgovino, gostilno, pekarijo in slično. Kdor išče ali oddaja stanovanje, sobo, posojilo. Vam preskrbi najhitreje v Ljubljani. Realitetna poslovalnica - Masarykova cesta 15/11. Zagorski - podružnica nasproti glav. kolodvora. Vodimo skrbno upravo hiš in posestev. Zahtevajte povsod naš list! BeoM - Sazanova 7 Proizvodi popolnoma dovršeni brezvsakega nedostatka aparati za kavo, olje in petrolej, barvani, poniklani in pokromani s primernimi merami za detajlno prodajo. Potrebujem zastopnika začelo Draviko banovino. Sainoprvovrstne moči, ki osebno obiskujejo stranke, pride,fo v poštev. Kaj pravijo Beneš, Hitler ■„ Chamberlain? To Vam pove vsak dan radijski aparat RADIONE 439A Kdor ima ta aparat, je zmeraj zraven, kjer se kaj zgodi. — In glasba tega aparata! Ce bi bil ta aparat vijolina, bi nosil ime STRADIVARII Zahtevajte takoj prospekt in cenik od 9« RADIO" družba z o. z. v Ljubljani, MikloSiieva cesta 7 Pred vselitvijo v nove lokale hočemo izprazniti vso nato zalogo in jo prodajamo po izredno ugodnih cenah! Posebno pa smo znižali cene ostankom od moških štofov za posamezne hlače, obleke in površnike, ostankom volnenega blaga za damske obleke, plašče in kostume, kakor tudi raznim ostankom poletnega in zimskega blaga. V interesu kupujočega občinstva je, da nas poseti! F. I. Gorliar. Ljubljana " " ^ ■■^^■■f s v. P e t r a c e s t a 29 Zaraščen gozd prodam. Polzve se: Sp. Gameljne 36. (p) Vila v Petrovčah naprodaj. - Jože žugal*, Petrovče 30. (p) Posestvo ali tudi samo hišo prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 1 1.672. p V gorenjskem trgu naprodaj trgovska hiša z gostilno. - Boneelj Jos., Zagreb; Andrljevlčova 3. Dvostanovanjska vila z gospodarskim poslopjem naprodaj. - Vprašati pri Lobnlk. inesar, Bet-navska 47, Maribor, (p) Hišo z vpeljano trgovino, delavnico, zelenjadnlm ln sadnim vrtom, na prometnem kraju, v okolici Kranja. In lepo posestvo v Kranju prodam. - Ponudbe : Rojina, Kranj, p Vinogradno posestvo v lepem kraju prodam poceni in po ugodnih plačilnih pogojih. Stanovanjska hiša ln druge stavbo v dobrem stanju. Aron-tlirano posestvo obsega 20 oralov, od tega 3 oralo vinograda. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Obnovljen vinograd« št. 14.659. (P) VEČ STAVBNIH PARCEL v bližini kolodvora v St. Vidu - se pod ugodnimi pogoji proda. • Poizve se: Vižmarje 59. Enodružinska hiša nova, v bližini gostilne Miklav v Dolnleah. pripravna za upokojence — poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.714. (p) Dvostanovanjsko hišo lepo, blizu kolodvora Maribor, vrt, električna luč, vodovod, mirna sončna lega. brez prahu, prodani. Informacije: dr. Plehler, odvetnik, Cankarjeva 1, Maribor. (p) Novozidana hiša 10 let davka prosta, sedem sob, klet, E00m! vrta nosi letno 10.000 din najemnine, v Industrijskem predmestju Maribora naprodaj. Hipoteka 30.000, gotovine potrebno 42.000 din. Informacije: Postr-žin, Pobrežje, Gosposvetska 56, Maribor. (p) Peki, pozor! Pekarna v polnem obratu v prijaznem kraju Slovenije, hiša enonadstropna, z gospodarskimi poslopji, Fundus-lnštruk-tus, se zaradi smrti takoj zelo ugodno proda. Informacije daje Združenje pekov v Ptuju pod značko »350.000 din«, (p V Brežicah in okolici so naprodaj hiše. Krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. • Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice. (p) Hišo, poslopje z 3000 m! ali več zemljišča, pa tudi samo zemljišče kupim. Martinec, Ljubljana, Prule 8. (p) Nova enodružinska vila komfortna, v Celju, 10 minut od postaje, naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Colju. (p) Hišo z gostilno trgovino, trafiko, na prometnem kraju, 1 uro od mesta, pri farni cerkvi, brez konkurence, z lepim posestvom, 10 oralov, vse v bližini hiše - prodam takoj pod ceno zaradi selitve. Kos Franc, Vcnčesl. SI. Bistrica. (p) Prodam enonadstropno, pravkar zgrajeno trgovsko hišo ob glavni prometni cesti; poleg še dvodružlnsko liišo ln 4228 m1 zemljišča (sadovnjak), pol ure od tukajšnjega Glavnega trga - za 140.000 din. Vsa ostala pojasnila daje Posredovalnica Ivan Godina Maribor Aleksandrova cesta 30. Parcela v Mariboru ca. 1200 m1 (ali razdeljena) naprodaj po 30 din. Lepa lega. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 13.437. (p) Krasno posestvo ugodno naprodaj blizu trga in železniške postaje. — Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 14.904. (p) Pritlično hišo dve sobi, kuhinja, klet, elektrika, velik sadovnjak-, vrt za zelenjavo -oddam v najem. Polzve so: Snoj, Sp. Kašel 40. 5 min. od postaje Zalog. Velika trgovska hiša dvonadstropna, v sredini Celja, z velikimi skladišči, naprodaj. - Ugodna naložitev kapitala. - Ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod št. 14.910. p Stavbišča elektrika, vodovod, okoli kolodvora Vižmarje, ob železnici, banovinski cesti - od 9 din naprej na obroke naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14781. (P) Posestvo do 150.000 din kupim. — prednost Imajo posestva z nekaj gozda blizu mest. Detajlne pismene ponudbe s točnim opisom zemlje, zgradb In inventarja poslati upravi »Slovenca« Ljubljana pod »Resen kupec« 14.735. (p) Ne pozabile, da imate v Sloveniji največjo in najsrečnejšo kolekturo državne razredne loterije »VRELEC SREČE" Že v 36. kolu so dobili naročniki ogromne vsote v velikem številu na srečke kupljene v kolekturi Alojzij Planinšek Poleg večjih dobitkov je zadela tudi srečka št. 32.670 premijo 1 milijon dinarjev, kupljena v kolekturi „Vrelec sreče". — Vljudno Vas vabim, da kupujete srečke ali osebno ali pa napišete priloženo naročilnico in jo odpošljete po pošti. Srečke lahko plačate po prejemu. Dobitki se izplačajo takoj. Za izplačilo jamči država. Priporoča se Alojzij Planinšek, glavna kolektura državne razredne loterije. Konči Ahačič: 13 Bumček in Bunkica Veverica pa je dvignila čašo — kapico najlepšega želodka — in napila nerodni Bun-kici: Bunkico našo polno opojnih solza, nerodno slajših kot vince iz grozda, s to lepo čašo pozdravljam iz vsega srca želodno, v imenu živali iz gozda in kličem na vso grlo: Bog živi, Bunkico vrlo! Tako je pozdravila veverica, trčila z Bunkico ter posrkala opojno roso. O, da ste videli, kako je stric polž cedil sline in po žiral skomine! Tedaj pa je pritekel od nekod zajec in prinesel na repku vabilo samega jazbeca. In veverica je prebrala pismo, ki se je glasilo: Naj pride Bunkica k meni na kosilo! Dobrot bo tam obilo. Zanjo imam medico, pečenko za lisico, fazan bo pa z veje k nam gledal in kaj lepega povedal!« Bunkica je seveda takoj mahnila tja k votlini pod gabrom, kjer je našla takole družbo: Jazbec je sedel za pogrnjeno mizo pred hišo in lisica je bila seveda tudi že tu, ker ni zadnja priti hotela, da ne bi zadnja mlela. Prav tedaj je tudi težko zaplapotalo po vejevju in prifrfotal je zlatopisani ptič fazan, sedel na vejo nad goste in jih poredno-nagajivo pozdravil: ; Dober dan! Pozdravljena družba zbrana! No —• nihče izmed vas ni lepši od ciganal Poglejte, kakšen krasotec sem jaz! Prelep je moj rep, moj trup in obraz! r Hišo z vrtom pripravno za obrt, blizu postaje, prodam. Spodnje Plrnlče 5, Medvode, (p) Hišo s trg. lokalom v okolici Maribora prodam. - Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »65.000« št. 1448. (p) Dvostanovanjska hiša z vrtom, poceni naprodaj. Potreben kapital 50.000 din. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14767. (p) Tristanovanjsko hišo novo, v šiškl, prodam ali zamenjam za manjšo. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14845. (p) Mlin na stalni vodi ln posestvo - prodam. — 20 minut od postaje. — Elektrika. - Naslov pove uprava »Slov.« pod 14821 Nova hiša štlrlstanovanjska, za Bežigradom, ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 14.705. p s tremi trisobnimi stanovanji, enonadstropno, na periferiji-, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14823. (p) Vilo do 210.000 din v LJubljani ali Mariboru - takoj kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Solidna vila« 14.893. (p) Dvostanovanjska vila zaradi prezadolžitve za vsako sprejemljivo ceno naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje pod »Vila«. (p) Enonadstropna hiša z vrtom, tri minute od celjske postaje — takoj naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (p) Nova hiša z manjšim posestvom, vinograd, sadonosnlk, njive, ob cesti-, blizu cerkve poceni naprodaj, župni urad Koprivnica pri Rajhenburgu. (p) Hiša z 8 stanovanji in vrtom v sredini mesta ugodno naprodaj. Poizvedbe v pisarni dr. Borisa Puea, odvetnika v Ljubljani -Dalmatinova 11. (p) Za 44.000 din kupite lahko na sodni dražbi na Vrhniki dne 19. septembra ob 9 dop. hišo v trgu, pripravno za trgovino ali obrt, z elektriko in vodovodom, tri minute oddaljeno od postaje Vrhnika - trg, štiri gozdne parcele, njivo in travnik. Prodajalo se bo po posameznih parcelah. Dražbenl pogoji na Vrhniki. (P) Stanovanje išče: Enosobno stanovanje ne daleč od sredine mesta Iščem. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Cisto« št. 14.731. (c) Vnajem IŠČEJO: Buffet vzamem v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.930. (m) Stanovanjsko hišo z nekaj vrta, v Ljubljani-, vzamem v najem. — Ponudbe v upravo »Si.« pod »Mirna« št. 14830. Kovaško delavnico vzamem v najem na prometnem kraju, event. kupim ali zamenjam za manjše posestvo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kovačniea« 14.602. (m) Pekarno na prometnem kraju, do-broidočo, najraje na štajerskem-, vzamem v najem takoj ali pozneje. Dopise z vsemi podatki upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« 14.650. (m) ODDAJO: Vinotoč v Sp. Šiški, oddam. Pojasnila: Poljanska c. 55. Slaščičarna s stanovanjem se takoj odda v najem. Aleksandrova 37-, Pobrežje pri Mariboru. (n) Vdova odda pekarno na prometni točki v letoviškem kraju. Poizve se pri Emiliji Rozin v Laškem. (n) Veliko delavnico oddam v Ljubljani, primerno za pletilstvo, kro-jaštvo, tiskarno ali sllč-no. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 14.911. n Ključavničarju ki se hoče osamosvojiti, se nudi ugodna prilika za prevzem vpeljane delavnice v centru mesta. Ponudbe pod šifro »Potrebno 10.000« št. 14822. Gostilno in trgovino dobro vpeljano, z lepim gostilniškim vrtom ln vsem inventarjem — oddam v najem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobro vpeljano« št. 14S27. Naprodaj: Hiša z gospodarskimi poslopji, z ograjenim vrtom cca 7000 m', ugodno za večjo obrt, na Celovški cesti v Ljubljani. - Enonadstropna vila z vrtom v bližini tramvajske postajo na Celovški cesti. Enonadstropna vila v Št. Vidu s krasnim vrtom na sončni legi. - Njiva v Izmeri cca 8000 m', na lepem prostoru, 20 min. daleč od ljublj. mestne meje. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Novo zgrajena« 14.918. (p) Lokal na novo prenovljen, parket!. elektrika, lastni vodovod ln stranišče, pripraven za malo trgovino ali pa za vsako obrt — vhod s ceste ln z dvorišča, oddam s 1. oktobrom 1938. Cerkvena ulica 21, blizu trnovske cerkve, n Gostilna s koncesijo v zelo prometnem kraju na deželi se takoj odda v najem. Na željo se odda tudi majhno posestvo z gospodarskimi poslopji in inventarjem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stara gostilna« 14716. n Lepe ženske plašče po Din 298'— komad dobite pri Trpinu, Maribor. Veirlnlsho ul. 15 Občina Planina pri Rakeku razpisuje v smislu čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih mesto občinskega tajnika Jamčevina 10.000 din. Rok za vlaganje prošenj pri upravi občine je do 1. januarja 1939. Uprava občine Planina pri Rakeku. Iz lastne pletarne cepiče In puloverje za deco 20 Din, Jopice za dame 26 Din, puloverje za moške 36 Din ln bolJSe v veliki Izbiri pri: samo Glavni trg št. 24 v Mariboru. Radio Programi Radio Ljubljana i Nedelja, 18. septembra: 8 Vesel jutranji pozdrav (Radijski orkester) — 9 Napovedi, poročila — 9.1j Vesel drobiž (plošče) — 9.45 Verski govor (prior Vaie-rian Učak) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11 Otroška ura: Gašperček — 11.30 Otvoritev razstave «Kiuba nedovisnili«. (Govor kiparja N. Pirnata). — 11.45 Koncertni plosl (plošče) — 1*2 Koncert Bežigrajskega pevskega zbora — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — (oddaja prekinjena od 11—17) — 17 Kmetijska ura: Življenje v moštu in vinu (inž. Ivo Zupančič) — 17.30 Slovenske pesmi (plošče) — 18 Površnik, veseloigra (izvajajo člani radijsko igralske družine) — 18.30 Za dobro voljo (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Samostan Savina, njegov zgodovinski značaj — 19.50 Violinski koncert ge.. Fanike Brandl-Jevdjenije-vič, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek — 30.40 ša-ljapin poje (plošče) — 21 Veseli zvoki, igra Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Nekaj veselili in nekaj žalostnih pojeta Jožek in Ježek. — Konec ob 23. uri. Pondeljek, 19. septembra: 12 Slavne pevke (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Plošče — 18.40 Nekaj poglavij o biologiji žene (ga. B. dr. Zaje-Lavrič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Topli vrelei izpod Gorjancev (R. Dostal) — 19.50 Zanimivosti (g. Mirko Javornik) — 20 Zdravieo ob spremljevanju harmonike (poje g. Vekoslav Janko, spremlja g. Avgust Stanko) — vmes koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik. — Konec ob 23. Torek, 20. septembra: 12 Uverture (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Pesmi iz zvočnih filmov (plošče) — 18.40 Duševne bolezni iu telesna konstitucija (g prof. Horvat Emil) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Osnovna šola v službi nacionalne vzgoje (Drago Ivannvič) — 20 Lahka glasba (plošče) — 20.30 Koncert. Sodelujeta: ga. Ksenija Vidali in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Originalna švicarska godba (bratje Malenšek) — Konec ob 23. Dragi programi i Nedelja, 18. septembra — Belgrad: 20 Večer narodne glasbe in pesmi; 21 Zabavni koncert — Zagreb: 20 Komorni koncert; 20.45 Zabnvni koncert — Sofija: 20.30 Violon čelo; 21.55 eštudent berača, opera — Praga: 19.30 «Rusalka«, opera — Budimpešta: 22 Koncert vojaške godbe — Toulouse: 20.311 Prenos iz opere — Kdnigsberg: 20.10 Pester večerni koncertni program; 22.20 Ženska lahka atletika za svetovno prvenstvo — Kovno: Literarni in glasbeni večer — Lipsko: 20.10 Koncert simfoničnega orkestra. Ponedeljek, 19. septembra — Belgrad-. 20 Prenos iz opere — Sofija: 20.30 Simfonični koncert — Praga: 21.25 Kvartet — Budimpešta: 21 Simfonični koncert; 22.10 Koncert salonskega kvinteta; 23.10 Ciganska glasba — Toulouse: 20.15 Jazz; 20.30 Koncert — Pariz: 21.30 Koncert komorne glasbe. Torek. 20. septembra — Belgrad: 20 Narodne pesmi: 20.30 Simfonični koncert; 21.45 Narodna glasba — Zagreb: 20 Violinski koncert (Ivan Pinkava); 21 Koncert sopranistke Nade Serdoz in radijskega orkestra — Sofija: 20.30 Solospevi; 21 Koncert kompozicij Vlndigerova; 21.50 Ruske romance — Praga: 21 Koncert iz Bratislave — Budimpešta: 20.30 Ogrska poezija; 21.20 Simfonični orkester; 23.10 Juzz — Pariz: 22.45 Glasbeni koncert. Zahvala Za mnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda Ivana Novaka se najlepše zahvaljujemo. — Posebna zahvala upravi Zavetišča sv. Jožefa za požrtvovalno delo med boleznijo, Glasbenemu društvu »Ljubljana« za žalno petje, darovalcem lepega cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 18. septembra 1938. Žalujoči ostali. Izbir^nnežka^ kadar je treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteva) list, e katerim bo prišel zagotovo v stik z najširšimi kupnomočnlml sloji prebivalstva. In,, J to Je naš dnevnik * »SLOVENEC«, ki ga bere, posebno ob nedeljah, as malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča. ZAHVALA Za številne dokaze sočutja in za številno spremstvo ob smrti našega nad vse dobrega, ljubljenega soproga, očeta in tasta, gospoda FRANCA WEILERJA trgovca in hišnega posestnika se vsem najiskreneje zahvaljujemo. — Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini stolnega kapitlja, g. stol. vikarju šparlu in usmiljenkam, kakor tudi g. dr. Mariniču za požrtvovalno lajšanje bolezni, nadalje zastopništvu Trgovskega gremija in trgovcem. Prisrčno sc zahvaljujemo tudi za številne veuce in cvetje. Maribor, dne 17. sep. 1938 Družini WEILER in CVERL1N. Najpreciznejša ura sedanjosti „SLOVENEC» podružnica t Miklošičeva cesta št. 5 Ribe, kolači in pečenka, vse je lepo kot slika, odkar smo fiaba- |f vili novi štedilnik znamke „DIKA" , 4 ............. I *A,,3k»«*«l Proizvodi: .Ferolim* vmkovci Iščemo z večletno prakso, popolnoma samostojnega za vodstvo naše pletil-nice (trikotaže). Detajlne pismene ponudbe na: Tekstilna, industrija d. d., Varazdin fidbo : Hitra parobrodna služba iz Benetk in. Sušaka za Dalmacijo. Odhod iz Sušaka v i torek, četrtek in petek ob 17. uri. • Turistične" proge i ž Sušaka (in Trsta) za Grško po zmernih paušalnih cenah. • Dnevna večkratna zveza za vsa kopališča in letovišča jugoslovanske obale. e Prospekte in pojasnila daje direkcija na Sušaku in vsi uradi Putnika ter društva »Wagons-Lits/Cook«. Rlfllf »IKARUS« tvornica aero- in hidropBanov v Zemunu išče sposobne ključavničarje, mehanike, strugale (vrtalce) in »frezerje« Zastopnik tovarne bo sprejemal delavskih borzah, kjer naj se na Borzi dela v Zagrebu na Borzi tlela v Karlovcu na Borzi dela v Ljubljani na Borzi dela v Mariboru na Borzi dela v O s i j e k u delavce ria sledečih prijavijo z izkazi: 19. in 23. septembra dne 20. septembra dne 21. septembra dne 22i septembra dne 24. septembra ■nos ni Kislo zelje, repo sarmo, prvovrstno, vsako množino, dobavlja Ho-man, Ljubljana, Sv. Petra oesta 81, tel. 35-39 Cene brezkonkurenčne. 1 Dežne plašče, obleke, perilo Itd. st nabavite najboljše ln najcenejše pri Presker, Sv. Petra oesta 14. (1) 36 hl vina domačega pridelka, ter? mine, rizling — prodam. Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 1422. (1) Mizarji! Pred nakupom stroja st oglejte nove in rabljene, univerzalne in posamezne na skladišču — Dovžan, Frančiškanska 4. (1) Hladilno napravo elektromotor ln bencinski motor prodam po zelo ugodni cent. - Vprašati: Samec, Maribor, Zrinjr Kislo zelje novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Filip Merhar, Kleče 19. p. •I^a. .. j , (1) .Dobro rdeče vino proda še nekaj sodov tudi v! manjših količinah Ivan Vehovar, Koprivnica 'pri Rajhenburgu. (1) Kislo zelje, repo ln pele glave za sarmo. novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenčnih cenah Q. Erklavee, Ljubljana, Povščtova ul. 47, telefon 25-91. (l) • Bencinska črpalka na dvakrat po 5 litrov, brezhibna, po ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri llmelak. bencln-olje, Tyr-ševa cesta 35a. (1) skega trg 7. (1) Nagrobne spomenike s starega pokopališča pri Sv. Krištofu dobite za nizko ceno pri kamnoseku Franjo Kunovar — pokopališče Sv. Križ — Ljubljana. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana . Tyr*eva cesta 36 (nasproti Gospodarske sv«««> Parkete vseh vrst Izdeluje ln do-oavlja po nizki ceni L,eo Paulin, tovarna parketov in furnirja, parna žaga. poŠta Straža pri Novem mestu. VINA ta Centralne vinarne v Ljubljani bodo zadovoljila Vaša pivce najbolj I TELEFON ŠTEV. 25-73 Celuloidn« Ščite za vrata! Celuloid v ploščah naročajte pri FR. ZRNEC Ljubljana Kopitarjeva ulica 1. Kolesa več rabljenih ženskih in moških ter nekaj prvovrstnih, še popolnoma novih prav poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križanške cerkve. (1) Mizarji » Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri »Jeklo« - Stari trg Koroška brusnice (PREISELBEERE) dnevno sveže - razpošilja od 6 kg naprej Zechner Henrik, Libellče, Koroško. Čevljarski stroji ;v*«ane t I transmisije \ in železje za stroje J ugodno naprodaj pri »|NDUS« družba z o. z. Iiflubljana. Sv. Petra c. 72 Mesnico govore, ko t?dl|o. * da prodajamo najboljša ln ' najcenejša i kolesa rezervne dele ln motorna kolesa. Velika Izbira i\ V z o. z. St. Vid nad Ljubljano V LJUBLJANI reg. zadruga z neom. zavezo Lluftljano, Miklošičeva ccsfa 6 ▼ lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje Nove In stare vloge, hl so v celo« vsak čas razpoložljive, obreslufe po 4%, prou odpovedi do 5% ProsčouoijEia javna dražba Dne 29. septembra 1938 ob 15 bo naprodaj na licu mesta na prostovoljni ja^aL dražl^ ^ , ^ f hšs^ z vrtom (vila) v Ljubljani, Mišičeva ulica 2 obstoječa iz kleti, pritličja. 1. nadstropja in mansarde. V kleti, ki se nahaja pod vso hišo, je poleg drvarnice lepa pralnica. V pritličju je velika predsoba, kuhinja, tri sobe in pritikline. V prvem nadstropju so štiri sobe jn velika, moderna kopalnica. V mansardi sta dve sobi, ostalo je podstrešje. Zazidane ploskve je 178 m2, vrta 1022 m=. Na vrtu je lesena garaža. Dražbeni pogoji in vsa pojasnila se dobe v odvetniški pisarni dr. Stanka Juga, Ljubljana, šelenburgovn ulica 3/II. n VEEEBIT otroški vozički ZAGREB, Mesničkaul.7/11. na dvorišču Najnovejši do Beda) se nevl-denl modeli za 1938 v spe-cllalni Iu največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino ln na odplačilo. Cenik s slikami brezplačno. Izrežite oglas zaradi naslova. Pozor interesentje, ki fo\ kupovala Biiše v Beogradu Radi Vaše osebne koristi, da bi naredili dobro kupčijo in dobro naložili svoj denar, obiščite nas in preglejte našo večjo zbirko hiš, ki jih imamo v izključni prodaji po zelo nizki ccni. Brez vsakih stroškov in obveznosti Vam damo na razpolago avto, da si ogledate vse našo objekte. CENTR&6.m ZAVOD za splošno trgovsko posredovanje, Obiličcv venac 38 Palača Ta-Ta' nasproti »Ruskega carja« Telefon 25-7-66. 35 Med kitajskimi teroristi »Odpočij se.« mi je predlagal. »Poskusi zaspati. Čemu trosiš svoje moči za prazen nič?« »Jezil bi se, ee bi nc prisostvoval nadaljnjim dogodkom!« Skomizgnil je z rameni. »Kakšna rasa, ti poročevalci! Ne vznemirjaj se! Zbudil te bom, če bo kaj novega.« Vdal sem se. Sicer pa sem bil zelo truden in čakanje novic bi lahko trajalo ure in ure Ali ni bolje, da ne tratim svojih moči po nepotrebnem, ki bi lahko odpovedale prav tedaj, ko bi bile krvavo potrebne? ? »Pojdj tod,« je dejal Leclerc. Peljal me je v sosednjo sobo in postavil stol pred naslanjač. »Iztegni se tu in spi.« Poslušal sem ga in se ulegel na naslanjač, kolikor najudobnej.še sem mogpl. Malo pozneje sem že sladko spal. Toda kmalu me je mučila ecla množica groznih sanj, v katerih sem bil v ujetništvu Telienga-Tchenga, ki je bil naravnost pošasten Zapiral me je v vrečo, ki je bila v vsakem oziru podobna oni, ki je bila nesrečnemu Frartonu za krsto. Težke sanje so se ponavljale, obrisi so se spreminjali, a ostala sta dva elementa: Tcheng in vreča. Končno sem sanjal, da so me Teheng in njegovi pomočniki vrgli trdno zvezanega v blaten potok, ki je tekel za pušilnico. Grozen občutek potapljanja v blato mi je iztrsral iz prsi krik in tako sem poskočil. goveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, pasov, denarnic in drugeiza usnjenega itnlanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fusonuh. Cene skrajno nizke. Posluiite sel Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorb! ZaSčltm znak Vaša koža mora z lahkoto dihati. Puder Vasenol za toaleto Vam obdrži kožo zdravo in suho, oživlja in osvežuje jo, ter odstranjuje neprijetni duh od izhlapevanja kože Hoja Vam je pravi užitek, noge st Vamne potijo, ker jih puder Vasenol za noge obdrži suhe, zdrave in odporne. Vpiia znoj in odstranjuje neugodni duh od potenja. g^S) R ' Puder za toaleto. Puder za noge. ^ljs^ VasjEfiol Po vali ŽeSIi Vam izdela Otroški vozički naj- Dvokolesa, Šivalni stroj) novoj šili modelov motorji, trlcikljl pogrezljlvl Po zelo nizki cenil Ceniki franko I „TRIBUNA" F. BATJSl, UU3UANA, KarlovSka 4 Podružnica: Maribor. Aleksandre va cesta 26 Pazite na kotSe! ..TE P ALI Made in U.S.A. Edinstveno čisti in preprečuje kamen v vseh parnih kotlih, ne da bi jih bilo treba razdirati. — Preizkusila in priporoča Inšpekcija za kotle ministrstva zgradb. '— Zahtevajte prospekte od generalnega zastopnika H0BBY, A. R.. Beograd. Uskočka 5, Telefon 23-013 knjigoveznica Jugoslovanske tisSiarno u LJulhIJanS Kopitarjeva 6/11