Prometnih nesreč je manj
S prometno situacijo smo lahko v viški občini izredno zadovoljni. Rezultati lan-skega leta so ugodni, saj je precej manj prometnih nesreč, manj smrtnih žrtev, 111 manj poškodovanih kot prejšnja leta in v vseh nesrečah ni bilo nobene žrtve med otroci, celo nobenega huje poško-dovanega ni bilo. Ob vseh črnih kronikah in tragičnih številkah, ki jih lahko sprem-Ijamo vsak dan v poročilih z različnih strani, so ti rezultati več kot razveseljivi. Če upoštevamo še to, da so ceste slabe in, da je vozil precej več, so rezultati resnično ugodni.
Ves ta optimizem, zgrajen na ugodnih gibanjih, zbuja upe tudi za bodočnost. Sedanji rezultati namreč niso slučajnost, temveč so posledica daljših skrbno načr-tovanih akcij vseh odgovornih: od milice, do sveta za preventivo šol in ne nazadnje tudi vzdrževalcev cest, ki so izboljšali označbe na cestih in tudi posodobili ne-katere ceste npr. Dolenjsko.
Postaja milice Vič-Rudnik je posveča-la lani posebno pozornost ravno promet-ni problematiki, ker sta na območju ob-čine dve veliki in pomembni vpadnici: Tržaška in Dolenjska. Obe sta bili v tem času hudo obremenjeni, vendar se je prometna varnost izboljšala. Postaja mi-lice je poslala lani več kot 20 poročil vzdrževalcem cesta in predlagala boljšo signalizacijo. Dodatni znaki in označbe ter druga signalizacija je znatno izboljša-la prometno varnost.
Miličniki so naredili več akcij in načrt-no delali na zagotavljanju večje promet-
ne varnosti. V to so vključili tudi radar-sko nadziranje hitrosti.
Vzgoja najmlajših
Izredno pomembno mesto pri izboljša-nju prometne varnosti pa ima vzgojno delo v šolah in vrtcih. Svet za vzgojo in preventivo je organiziral vrsto preda-vanj, različnih razstav, opozoril in sploh opravil ogromno vzgojno delo. Načrtno je bilo delo pred šolami, kjer so učili učence varnega prečkanja ceste in tudi tega, da starši, ki se »zaletijo« preko ceste, ne da bi pogledali ne levo ne de-sno, ali pa celo pri rdeči luči na semafor-ju, ne ravnajo pametno, čeprav so odra-sli. Pri razrednih urah so imeli številne pogovore in s tem bodo tudi nadaljevali. Osrednjo pozomost je treba posvetiti pešcem in kolesarjem in njihovi vzgoji. Tem je namreč prevečkrat še preveč manjka.
Med vzroki prometnih nesreč je lani prevladovala vinjenost, pomanjkljivo znanje voznikov brez vozniškega izpita, tehnične hibe vozil, neupoštevanje pred-nosti in prevelika hitrost.
»Ugodni rezultati na področju prome-ta so posledica skrbnega dela in prizade-vanj vseh odgovornih za to. Tudi na dru-gih področjih smo z rezultati našega dela v lanskem letu zadovoljni. Odstotek razi-skanosti kaznivih dejanj se je namreč pri nas povzpel z 68 odstotkov na skoraj 80 odstotkov. Takšen rezultat je več kot odličen in to kaže na to, da se občani vse bolj vključujejo v sistem družbene samo-
zaščite. Naši miličniki so res delali več kot prej, vendar brez sodelovanja obča-nov, takšnih ugodnih rezultatov zaneslji-vo ne bi bilo,« pravi komandir postaje milice Vič-Rudnik ALADAR BELEC.
Niti enega ropa
Gospodarski kriminal je v občini Vič-Rudnik lani upadal. Bilo je sicer nekaj več poškodovanj tuje stvari - predvsem avtomobilov - kar se šteje po uradni klasifikaciji med gospodarski kriminal, vendar drugega pravega tovrstnega kri-minala skorajda ni bilo. Poškodovanje vozil je šlo na račun skupine mladoletni-kov, ki pa so jo miličniki hitro odkrili.
Blagi porast kaznivih dejanj je očiten pri klasičnem kriminalu. Ta porast (gre za 12 odstotkov) je posledica povečanja števila prebivalcev in poostrenih kriteri-jev pri pregonih po uradni dolžnosti. Manj kot prej je bilo lani goljufij in tatvin koles (kljub naftni krizi), ni bilo niti enega ropa, bilo pa je nekaj več navadnih in velikih tatvin.
Pri marsikaterem kaznivem dejanju imajo svoj delež tudi oškodovanci. Sa-mozaščitno vedenje še vedno ni dovolj prisotno v zavesti vsakogar in še preveč-krat zaupamo vsepoprek in vsakomur. Prilika pa dela tatu in med stotisoči po-štenih se najde tudi tak, ki išče priliko. Tatvine večkrat omogočijo občani s tem, da imajo predsobe odklenjene, da imajo odklenjene avtomobile, ali pa v njih raz-stavljene dragocene predmete, ki kar va-bijo. Potem so tu tisti neprevidneži, ki mislijo, da so drvarnice najboljša blagaj-na za spravilo več tisočakov vrednih smuči, ali peči. Lesene rešetke, ki so edina ovira med tatinskimi rokami in predmeti, je mogoče odpreti z energič-nim potegom roke...,
Vse lepo in prav tudi še vedno ni pri varovanju družbenega premoženja. Res je, da se je služba Varnost izredno izbolj-šala in da praktično in več čuvajev -
upokojencev, ki niso bili sposobni braniti niti sami sebe, kje šele družbeno premo-ženje, vendar z vratarsko službo še ve-dno niso zadovoljni. Še več pazljivosti je potrebno ob vsakem trenutku in posebej v nočni službi. Varnost ima sedaj mlajše ljudi in strokovno usposobljene vendar so nekateri izpostavljeni objekti še ve-dno premalo čuvani.
Točijo pijačo, potem pa »jokajo«
Drugo poglavje varovanja družbenega premoženja zadeva malomarnost v sa-mih delovnih organizacijah. Družbeno premoženje je prevečkrat slabo zavaro-vano pred dmgačnimi posegi kot je na-vadna kraja. Večkrat nastaja tudi škoda, ker je premoženje izpostavljeno vremen-skim neprilikam.
Kršitev javnega reda in miru je bilo sicer nekaj več, vendar vse skupaj ni zaskrbljujoče. Večje število miličnikov in bolj dosledno delo sta že v kali zatrla različne poskuse, da bi postalo kršenje javnega reda in miru problem. Polovico vseh tovrstnih prekrškov so storili pod vplivom alkohola. Velik delež krivde no-sijo pri tem nekateri gostinci. Vinjenemu gostu dajo alkohol in potem začne ta razgrajati. Vsega je potem kriv pijanec, gostinec pa ne vidi svoje krivde. Zato pri prijavah sedaj prijavljamo tudi gostinca, če vinjen gost razgraja in je pred tem dobil pijačo v lokalu, kjer povzroča ne-red. Treba se je zavedati, da računica in mir in red pri alkoholu ne gresta skupaj. Kakšna pokora je vinjen človek še po-tem, ko že pride iz gostilne, vedo njihove družine in sosedje, saj so to večkrat so-cialni problemi.
Z uspešnim delom pa bodo viški milič-niki lahko nadaljevali v prihodnosti le, če jih bo dovolj. Sedaj jih primanjkuje in zato upajo, da se bo ta problem razrešil v naslednjih letih, s tem da se bodo že letos v večjem številu prijavljali domačini v kadetsko šolo milice.
MILOVAN DIMITRIČ