Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto III. Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Štev. 8. ček. račun št. 12.586 Telefon Desenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekovdom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 15. aprila 1938 Velikonočna molitev Sveti Gospod, vsemogočni Oče, večni Bog, kakor si pri izhodu iz Egipta hebrejske hiše, ki so bile maziljene z jagnjetovo krvjo, obvaroval propasti in angela pokončevalca, tako po krvi našega velikonočnega Jagnjeta obvaruj nas, naše hiše in naše domove večnega hlapčevstva in angelu pokončevalcu ne pusti, da bi prišel in zatrl naš rod in našo domovino. Naj se razide tema, kakor se je tema na Kal-variji razšla zaradi luči, ki je bila na njej prižgana na znamenju križa. Noč, ki se je zaradi hudobije sveta v Tvoje trpljenje zgrnila nad človeškim rodom in nad zemljo, ki je v Tebi blagoslovljena, pa Ti blagoslov vrača s kletvijo in sovraštvom, preženi svetel dan vstajenja človečke duše k novemu življenju. ne bo med nami nikogar, kateremu bi bilo Tvoje trpljenje v pogubljenje, in nikogar, ki mu znamenje križa ne bi bilo pričevanje najvišje ljubezni. Vsem, ki živimo v časih zmed in preizkušenj, naj s Kalvarije vstane zarja velikonočnega jutra, da bomo kakor očetje in matere s pobožnostjo vernega rodu poljubljali rane Bridke Martre, molili na Tvojem grobu in s svetlo dušo po blagoslovih ognja, luči in vode s hvaležnostjo zauživali velikonočne dari, ki so prejeli iz zmage Tvojih dni odsev njihove svečanosti. Voda, tekoča od templja, od desne strani pre-bodenega Jagnjeta, naj izmije rane naše preteklosti in naj vžge v naših dušah neizmerno žejo po Resnici ter jo nasiti, da se bodo vsi, do katerih bo dospela, zveličali in bodo govorili: Aleluja, aleluja! Za domačo podjetnost i'retl nedavnim časom, šo pred nekaj leti so bile Jesenice, če izvzamemo velepodjelje KID, majhno. zamazano gorenjsko mestece. .Nobenega razmaha gospodarskega življenja ni bilo v njih. Kakor začarane so sanjale stoletno spanje preteklosti in se niso premaknile iz svojega mrtvila. Zadnje čase pa so Jesenice začele hitro izpre-minjati svoje obličje in svoj značaj. Ob močni industriji in ob križišču tnjskoprometnih žil ter meddržavnih prometnih sredstev je začelo vstajati novo gospodarsko življenje z mnogimi novimi ])odjetnostmi. Priselili so se v kraj nešteti trgovci, porastlo je obrtništvo. Še nedavno Jeseničan ni mogel v domačem kraju zadostiti svojim kulturnim, g os pod ar Sik i m in življenjskim zahtevam in naši ljudje so se vozili po trgovskih poslih v Kranj, v Radovljico in celo v IJnbljano. Bilo je lam življenje cenejše in bila je izbira daleko bogatejša kakor doma. Novo trgovsko ill obrtniško nasdjeiistvo v kraju pa je v med-se-bojni ti4kmi konkurenčno vsem ostalim krajem, kamor se je prej iztekal jeseniški denar, in je prisiljeno zaradi življenjskega obstoja, da ob uporabi svojih odličnih zmožnosti zabrani še nadaljnji odtok domačega zaslužka in ga zajezi na Jesenice. Naše obrtništvo, zlasti pa naše trgovstvo danes v svoji aktivnosti izpričuje, da je zmožno konkurenčnega boja s svojimi tovariši izven Jesenic. Domača kupna moč je to tudi hitro spoznala in le redki so še tisti, ki menijo, da je tuje blago boljše od našega. Ko tako ugotavljamo spremembo časov in razmer, ne moremo kot krajevni list dovolj poudariti, da je v interesu našega skupnega jeseniškega gospodarstva, da vsi z vsemi silami potdpi-ramo našo domačo trgovsko lin obrtniško« podjetnost ter tako množimo krajevno blagostanje in večamo donosnost javnih denarnih prihodov, iz katerih morajo rasti časom primerni gospodarski in socialni ter komunalni (občinsiki) podvigi. Ne nosimo torej svojega denarja v tuje kraje, ani-palk (loma kupujmo in svoj lasten kraj tako podpira jimo! Jubilej našega konsuma Ia'Ios poteku 40 let, mlkar iso pionirji slovenskega katoliškega pok ret u na Jesenicah ustanovili uaišo zadrugo: Prvo delavsko konsumno društvo. Dolga leta aivljenja in pestra so po svoji preteklosti. Danes, ko je ta doba za nami, se zdi, da nič več prav ne znamo ceniti tistih koristi, ki jih je zadruga v preteklih letih nudila svojemu članstvu, vsemu osle naslonjeni samo na svoj idealizem, napraviti mnogotero napako, ki zadružnemu gospodarstvu ni bila v korist. Toda kdo, ki dela, ne dela napak? Za nas je že samo dejstvo, da je ustanova doživela svoj 40 letni jubilej, zadostno izpričevalo. 'Desele. in l)latcgovali za mesto delovodje občine Jesenice, izbran dr. Zalo-kai- Vinko, ki je imel najboljša spričevala izmed vseh, ki naj bi sicer prišli v poštev. Ni lepo, da nekateri odrasli pri šopkih svetih mašah mečejo s silo iz klopi šolarje in sami sedajo na njihova mesta. Najbrž se ne zavedajo, da je osma sveta maša v prvi vrsti za šolarje in da s takim ravnanjem onemogočajo natančno nadzorstvo in pravi red pri tej službi liožji. Zgodilo se je preteklo nedeljo učencem Pintarjii. Cospodariču in Vebrn, da so jih neke poznane gospe poleg tega še oklofutale. Učenci se pritožujejo nad takim postopanjem, ki gotovo ni znamenje prave poboŽHosti. Starše opozarjamo, naj se že sedaj zanimajo za napredek svojih otrok v šoli in naj ga zasledujejo v knjižici >Starši. šola in dom«. Konec leta zahtevati za malomarne učence izboljšanje zasluženega reda ne pomaga nič in je nesmiselno. Ponesrečil se je dne 6. t. m. delavec pri Kil) Podobnik Jakob, doma iz ?,iri. Dobil je težke ]xiškodbe na glavi in so ga oilpeljalli v bolnico. Hruška Razvalino življenja« je igralo preteklo nedeljo Katoliško prosvetno društvo na 11 riišici. Igralci so vloge dob m podati, mala dvoranica pa je l)ila natrpano polna in je kar kričala po novi, večji. Naše društvo na lirušici je v tekočem letu zopet |X)stalo močno delavno in mu zatx) želimo lepih uspehov tudi v bodoče. Vsakogar razveselijo lepa velikonočna darila. (iotovo imaš koga tudi ti. ki bi ga hotel razveseliti. \ zadregi si, da ne. veš, kako in kaj bi kupil, da bi bilo veselje čim vrč je. Nihče pa se še 111 kesal, kd<)r je za take prilike v Triglavski založbi v Krekovem domu kupoval. Pojdi in kirpi še ti, da se prijatelj razveseli! da je bila potrebna ia da je svojo nalogo tudi sorazmerno dobro vršila. Ni mogoče namreč trditi, (ta bi biti njeni člani mkozi 40 let samo iz organizacijske zavednosti pri njej vztrajali, ne da bi pri tem imeti tudi svoje gospodarske koristi. Če so se danes časi spremenili, če je konkurenca postala ostrejša in če je v splošnem tudi dirka za trenutnimi koristmi povsod narasla, tako da mnogi ne vidijo in nočejo videti niti za ped v bodočnost ill se love samo za tremitkoin. moramo mi tem bolj poudariti, da je naša velika dolžnost, da svojo gospodarsko organizacijo podpremo s svojim zaupanjem in s svojo moralno oporo. 40letni jubilej i'rvega delavskega koii-sumnega društva praznujmo zato v znamenju propagande za njegovo rast v skupno korist vseli tistih, ki iskreno žele ustvariti katoliškemu po-kretu močno gospodarsko zaledje. Iz Življenja naše Bratovske skladnke \ mesecu marcu je naša krajevna Bratovska sklaclnica imela svojo redno letno sikupščino. Na teh letnih skupščinah podaja vsakokratni upravni odbor obračun o svojem delu v skladnici. Iz teh poročil odbora se razvidi življenje sik lad nice. Skupščina je soglasno odobrila poročilo odbora in izglasovala odboru razrešnico. Za podporni sik lad aktivnih članov in sklad staroupoko-jencev je bilo izglasovano, da se namesto 5000 din, predlaganih otl odbora, votira vsakemu skladu znesek din 10.000. \ poročilu o novi bolnici je skupščina soglasno odobrila stališče upravnega odbora, da se nova lastna bolnica zida. čeiprav bi morda občine v našem okraju zidale svojo bolnico. Upravnik Šetinc je v zadnji točki dnevnega reda podal strokovno poročilo o razliki starih in novih pravil Bratovske skladnice. I o poročilo je bilo zanimivo že iz razloga, ker v javnosti slišimo vedno samo enostranska poročila o nastali razliki. Poudarja se vedno samo slabe strani novih pravil, o izboljšavah pa se molči. Strinjamo se z g. predsednikom dr. Obersnelom. da naj organizacije poskrbijo delegatom za skupščino glavne Bratovske skladnice v l.jubljaiii potrebno gradivo, da se ukrene, kar je ukreniti potrebno, da se popravijo storjene krivice. Okrožni odbor ZZD na Jesenicah je o napakah novih pravil zainteresiral vse merodajne činitelje in je sporazumno s krajevno politično J11/. že v pismenih stikih z našima g. ministroma. Lpamo, da bo njuno prizadevanje za popravo pravil našlo razumevanje pri ostalih merodajnih faktorjih. Iz poročila upravnega odbora za poslovno leto I9>7 navajamo v izvlečku najvažnejše, kar naše čitatelje, posebno ])a delavce, brez dvoma zanima. Dne 31. decembra 1937 je bilo zavarovaniii članov 5903 (v prejšnjem letu 28.2). družinskih članov 3131 (4323). Bolniška l)lagajna je imela dohodkov 3 mil. 117.300.38 din, izdatkov 2.768.934.09 din, poslovnega prebitka 348.346.49 din. Najvažnejši izdatki iz ijolniske blagajne so: hranarina 638.663.73 din, zdravniki 263.338.83 din. bolničarslco osebje 146.038 din. bolniška kontrola 23.044.60 din, zdravila 734.172.30 din. specialno zdravljenje 34.921.30 din. oskrba v bolnicah 427.967.— din. porodniške podpore in babiška pomoč 33.661 din. dečja podpora in podpora za dojenje 31.200 din, pogrebnine 31.890 din. Sledijo še druge postavke o izdatkih, ki pa niso (ako važnega značaja. Bolniška blagajna je nudila svojim članom zdravljenje v 2491 (1333) slučajih. Ambulantno se je zdravilo 4134 (3333) članov. Družinskim članom se je nudilo zdravljenje v 6240 (3231) slučajih. V bolnicah se je zdravilo 1398 (986) člaiu>v v 11.472 (8316) dnevih in družinskih članov 911 (836) v 8332 (7788) dneh. Smrtnih slučajev je bilo 19 (17). Poročilo navaja, da je bilo lansko leto v podjetju sprejetih 1278 novih delavcev. Izdatki za zdravila so se povišali zaradi tega. ker lira-tovslka sikladuica od 1. avgusta lanskega leta iii več deležna popusta na zdravilih. \ odi j o se v to svrho pogajanja, kar pa še ni dovedlo do pozitivnega uspeha. Drugi izdatki iz bolniške blagaj- ne pa so po odstotku nižji od onih v prejšnjem letu. Zaradi močnega narasta članov pri Bratov-siki sklad niči in s tem pomnoženega dela je upravni odbor sprejel v službo še enega stalnega nameščenca. Pokoj n insika blagajna je imela dohodkov 3,702.782.28 din, izdatkov pa 1,871.988.30 din. — Glavni Bratovski skladnioi v Ljubljani je bilo poslanih iz te blagajne 1,712.749 din. Te številke o pokojninski blagajni nam dokazujejo, da bi naša krajevna Bratovska akladnica sama zase ne potrebovala nobene sanacije in bi bile pokojnine naših delavcev, če bi bili sami, lahko precej drugačne od sedanjih. Iz poročila o zobozdravstvenem skladu posnemamo. da je bilo od 1566 izdanih nakazil odobrenih 1384. Skupnih dohodkov je imel ta sklad 610.200.30 din. Izdal pa je od tfga za člane v svrho zdravljenja 98.503.50 din. za družinske člane pa 166.535 din, ta'ko da je bilo skupnih izdatkov 265.038.30 din. Krajevni upravni odbor je imel 12, ožji odbor pa 15 sej. \ si storjeni sklepi ožjega odbora so bili dani upravnemu odboru v naknadno odobritev. Nadzorstvo navaja v svoj eni poročilu, da je pregledovalo blagajniško poslovanje štirikrat in vsakokrat ugotovilo, da se vse poslovanju vrši pravilno in v polnem rodu. Istotako so sestavljeni pravilno tudi računski zaiLljučki za leto 1937. S strani glavne Bratovske skladnice v Ljubljani je bila izvršena revizija, ki je jirav tako, kakor nadzorni odbor, ugotovila, da v poslova-nju ni nedostatkov. V podjetju „Sava" dosežen sporazum kakor je bilo že poroča no. se je dne 1. aprila nadaljevala razprava v razsodiščneiu odboru za ureditev kolektivnega razmerja v podjetju Sava . Po potrditvi pooblastil strank in članov raz-sodiščnega odbora je že uvodoma nastal položaj, kakršnega se stranke delojemalske skupine in člani razsodiliškega odbora niso nadejali. I a slučaj. ki se je dogodil na tej prvi razsodniški poravnavi mezdnega spora, pa je dokaz delavske nezadostne zavednosti, kadar se organizacija bori za izboljšanje delavskega položaja in ki je pripravljena žrtvovati vse. da doseže boljše plačilne pogoje, j a slučaj se v interesu delavstva samega ne sme nikjer več dogoditi, ker je za delavske borbe nečasten. Prvi se je pojavil neki ljubljanski advokat v svojstvu zastopnika tovarne, ki pa je bil tudi sam osebno navzoč s tremi svojimi delavci, ki so nastopili kot priče. I a advdkat izjavlja, da je razsodniški odbor nepotreben, ker nima ničesar več sklepati, češ da so delavci prejšnji večer na nekem sestamku sami napravili s podjetjem .Sporazum in naj kot dokaz za to služi sklep 'sestanka. ki ga osebno razsodniškemu zboru jiredlaga. Organizacije pa nimajo pravice vtikati se v podjetnikove razmere, ker so s tem trenutkom v podjetju postale brezpredmetne. Zastopniki organi- 3 zacij so predloženi sklep delavstva izpodbijali s trditvijo, da je bil napravljen na pritisk in da delavstvo ni moglo iz strahu pred izgubo dela o(Ukloniti podpisa ob navzočnosti delodajalca, da se s plačo zadovolji. Razsodniški od'bor je potem, ko so stranke zapustile prostor, v dveurnem posvetovanju ugotovil, da je treba ta slučaj razčistiti, če smatra stranka delojemakke sikupine za potrebno, pred rednim sodiščem, katero naj ugotovi, ali je sporazum, ki ga je predložil zastopnik delodajalca, veljaven ali ne. Predloženi sporazum se je zastopniku delodajalca vrnil ob sporočilu stališča razsodniškega odbora. Stranka delojemalske skupine je takoj po objavi tega s^klepa sporočila, da bo pred sodiščem dokazala svoje upravičene zahteve, da je predloženi akt ničen, če delodajalec tega sam ne prizna in če ne napravi tekom dneva z njimi si>orazuma. Na posredovanje zastopnika delavske zbornice g. Stankota ista se v prostoru delavske zbornice popoldne obe stranki sestali k skup- »emu posvetu v svrho rešitve vprašanja. Po več-uriiem prizadevanju se je dosegel med organizacijami delavcev in lastnikom podjetja sporazum, ki ima veljavo do sklenitve kolektivne pogodbe, katera pa se mora skleniti do konca aprila tega leta. Ta sporazum ureja pred vsem plačilne pogoje zaposlenega delavstva. Da se bodo upoštevale vse določbe obstoječe socialno-politične zakonodaje, da se priznajo l(>ma, ki mu jo je izročili s kratkim, a prisrč-nim nagoTOrom zastopnik Zbornice za 14)1 gospod Peterlin. (!. Noč se je za izročeno mu priznanje ganljivo zahvalil. Želimo mu v |X)koju še dolgo vrsto let! Poslovnik za podporni bolniški in brezposelni sklad Strokovne organizacije delavcev ZZD — za odsek kovinarjev — Jesenice § 1. Odsek kovinarjev organizacije ZZD na Jesenicah si v svrlio medsebojnega podpiranja osnuje podporni sklad, ki je obvezen za vse člane tega odseka. § 2. V podporni sklad se stekajo sredstva: Obvezni prispevki članov, prostovoljni prispevki in darila. § 5. S prispevki tega sklada razpolaga odsek kovinarjev ZZD na teritoriju oblastveno odobrenih pravil ZZD. § i. Prispevek za člana znaša na mesec din 5. ki se plača obenem s članarino. § 5. Pravico do podpore iz tega sklada imajo vsi bolni ali brezpo^seJni člani ob pogoju, da so najmanj šest mesecev včlanjeni v organizaciji in imajo vplačanih šest zaporednih mesečnih prispevkov v ta sklad. a) Višina podpore znaša din 10.— na dan po sledečem redu: za dobo 6 mesecev do 5 let članstva 4 tedne; za dobo 5 let do 10 let članstva 7 tednov; od 10 let članstva dalje 10 tednov-. b) Pod a) omenjena višina podpore se v vsakem poslovnem letu plača samo enkrat. c) V slučaju, da delavec prostovoljno pusti službo iz razlogov, ki so neutemeljeni, član nima pravice do nikake podpore. § 6. Če član v dobi desetletnega članstva ne dvigne nikake podpore, ima v slučaju upokojitve, odpusta ali smrti (svojci) jnavico do odpravnine v 25 kratnem iznosu enkratne dnevne podpore. Za vsakih nadaljnjih 5 let, če podpore ne dvigne^ ima ])ravico do f'>0% poviška od 23 kratnega iznosa. S V primeru upravičenosti do podpore se mora član javiti j)ri blagajniku, ki članovo prijavo vpiše v kontrolno knjigo izplačanih podpor. S? 8. Pravice do podpore nima član v sledečih primerih: a) če ne izpolnjuje predpisov tega poslovnika; b) če je več kot dva meseca dolžan na članarini. čeprav plača zaostale prispevke; c) v izrednih primerih odloča odbor. 8 9. Rezervni denar tega sklada se naloži v denarne zavode, ki jih določi odbor iilllllllllHii/ii^ "'"' ^ hJmmešLJiiii Kollinik Tomiiž Jesenice. GosposuetsKo 33 ^ S,plošno vrtiičiVstvo, ima " inr halogi Wediio AVeže cvetje, sadike in izdeluje . po iiujnižji^cem.>.euc-e ......i n . š u pJv e. 4Ш , jmr б Hcd^ziie mof eUhoe! HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH obrestuje vse stare in nove vloge po 40/0. Nove vezane pa po 5 0/0. Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranilnične rezerve, kakor tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stokratna je ta garancija. Trajna ondulacija ima tri važne točke: moderna linija, trdnost frizure in nizlNa mejahc Andrej Križman, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejee