In •tfS'BHwsS&esgii tiarS&ssr Äm. s. — Wk %l «a.
ütöifii« političen list zrn sloY«ttsko IfnđstoO'
»sk «isss «^S $8.—ta, ®r«
Črnogorci večinoma oddali orožje.
Za stope iki črnogorske vlade gari na zmagovitem pohodu Italijani pri. Gorici tepeni. —
«fesse J|
SSSSIIS
prosijo za takojšen začetek mirovnih pogajanj. — Naši in Bol-V Albaniji. — Italijani ugibajo, kaj bi napravili v Albaniji, — Protiofenziva naših čet na ruskem bojišču, — Belgijci si želč Jmir. — Turki natepli Anglež^g^y^|fet^^^^
pra vilo Italijo v zadrego (imbarazzo) in j patskij rusnaöok“ je pa zaostal v
n e v a r n o s t.“
gospodarskem oziru in v občni izobrazbi, ker ne cita. Pa kateo bi Ln-
papežu Benedikta XV.
Dr. -—m—. Laški framazoni so zaceli dobro organiziran boj proti papežu, V avgustu in septembru lanskega leta so že izšli v vodilnih italijajnških listih član ki. ki so pobijali misel, da bi ©e pripustil poglavar svetovne cerkve k mirovnim pogajanjem ob koncu svetovne vojske. Poleg teh načelnih razprav so zopet in zopet razširjali senzacionalne vesti iz o-kolice papeževe, ki so bile vse izmišljene. Tako so krožile po teh listih čudne novice o namenu potovanja kolinskega nadškofa kardinala Hartman n a V Rim, o protestu kardinala Maffija, nadškofa pizanskega, zoper alokuoijo sv. Očeta v konzistoriju dne 6. dec., o odstopu državnega tajnika kardinala Caspar ri j a zaradi papeževega prijaznega odnošaja do osrednjih držav itd. Vendar lani še ni bilo povsem jasno, kam da meri vse to pisarjenje. Danes se pa da neovrgljivo dokazati, da je uprizorilo italijansko frama-zonsko časopisje Idobro organiziran boj proti papežu, in na podlagi obilnega gradiVa se da določiti tudi namen, ki ga hočejo doseči, ali pravzaprav, more se pokazati, kako hočejo zadeti svetega Očeta.
Listi, ki vodijo boj proti papežu, so:	„Tribu-
na“, napol oficiozni list v Rimu, „Giornale d’Italia“ v Rimu, glasilo ministra Sonino, milanski „Secolo“, „organ tiste sile, ki ji jje pokorna tudi italijanska, vlada“ (t. j. organ lože), in znano nacionalistično glasilo „Corriere della Sera“ v Milanu. Drugi večji listi imenovanim pridno sekundirajo, manjši pa vneto ponavljajo in razširjajo, kar povejo večji.
„Secolo“ je že lani, ko se je izjalovila druga i-talijanska ofenziva ob Soči, izdal parolo: „Demokracija ima nalogo čuvati, da bistveno protinarodni program Vatikana ne pride po ovinkih v javno mnenje v deželi.“ In na drugem mestu je pisal: „Ne bo najmanjša usluga, ki jo bo demokracija izkazala domovini. ako bo pobijala misel, da se udeleži papež mirovne konference.“
Dne 4. jan. je naznanil „Giornale d’Italia“, da bo prinesla ugledna florentinska slovstvena in politična revija „Nuova ’Antologia“ izpod peresa poslanca Mosca, „najboljšega jurista v parlamentu“, razpravo o vprašanju, naj se li pusti papeža k prihodnjemu mirovnemu kongresu. Mosca pride v tem Članku, katerega vsebino je že naprej objavil „Giornale d’Italia“ in za njim skoro vsi drugi listi iste smeri, do teh-le zaključkov:	„1. Neodpustljiv pogrešek bi bil,
dati garancijskemu zakonu mednaroden značaj. 2. Italija se mora v varstvo svoje neodvisnosti in svoje bodočnosti odločno upreti vsakemu poizkusu ali predlogu za udeležbo papeževo pri prihodnjem mirovnem kongresu.“ Svojo drugo zahtevo utemeljuje „najboljši jurist parlamenta“ tako-le: gTo se ne zgodi radi pomanjkanja dolžnih obzirov- do poglavarja, katoliške cerkve ali iz preziranja njegovega! velikega moralnega dostojanstva, temveč zato, ker hi navzočnost p apežteveg a zastopnika' pri mirovnih pogajanjih njemu in sovražnim državam d a 1 ai prilik o, sp r o ž i t i g a r 'a n c i j s k o v p r a š a n j e. To pa bi s -
Framazoni pa so uprizorili še drugo gonjo proti sv. Očetu; uporabljajo metodo izmišljotin. Večkrat prinesejo listi, ki so pod uplivom lože, namišljene besede papeževe ‘ali kakšnega kardinala, ki so v prilog osrednjima velesilama, ter kriče : Glejte, papež je za naše sovražnike, je torej nasproten italijanskim interesom. Dementijev, ki jih objavijo katoliški listi, sevecla ne sporeče svojim vernim. Drugokrat si izmislijo Ida,ko besedo sv. Očeta ali kakega kardinala, ki je ugodna za entente. Ce jo Vatikan dementirai, že zopet kričijo: Papež je ententi rfasproten. To je zahrbten in lažnjiv boj, ki ga je „Osservatore Romano“ dne 4. jan. po pravici ožigosal kot ,Jnedostojen in nepošten ' sistem očrnjevanja.“
Našla dolžnost je, dà pazno zasledujemo spletkarjenje fraina zon siva proti poglavarju naše cerkve, da pri vsaki priložnosti povdarimo, da hočemo za sv. Očeta resnično prostost, ki-ne bo odvisna od mtlosli italijanske vlade in framazoristva.
„Nase otecsesztvo“.
(Madjarski pravopis namesto cirilice.)
Dr. —v—. Avstrijski Srbi so morali zdaj opustiti svojo pisavo v cirilici, ter pišejo od te pre^ ovedi naprej v latinici, torej s takimi črkami, kakor mi in Hrvati. Za srbski jezik ni v tem kaj posebno čudnega. Zidaj je srbski jezik pač tudi v pisavi ejiak hr-vatskemu, oziroma zdaj ne veš več, ali imaš srbski ali hrvatski jezik pred seboj. (Notranje jezikovne razlike ne pridejo tu. v poštev,)
Nekaj polj posebnega je, da so začeli pisati tudi ogrski Rusini v latinici svoj ruski ali bolj natančno maloruski ali rusinski jezik. Ogrski Rusini pa imajo za svo'o latinico ogrski pravopis.
Pred nami ležijo prve tri številke časopisa z gorniim madjarskdm pravopisom. Njegov naslov s1 pripombami bi se glasil z našim slovenskim pravopisom: Naše otečestvo (Naša očetnjava). Pod pokroviteljstvom i rukovoditeljstvom preosvj. jepiskopa Dra. Štefana Novak. Predplatna cina ira, rok 3 korane. Redakcija i izdajateljstvo: Ep eri es, Fö-utea 49. Izdajatelj: Jepiskopskaja knihopečatnja Sv. Nikolaja v Pr-j a, ševi.
Uvodni' članek za prvo številko je napisal sam prevzv. škof dr. Štefan Novak, pred 10 leti gojenec višjega duhovniškega zavoda pri Sv. Avguštinu na Dunaju. Kraj Prjaševo ajd ogrski Eperies poznamo radi Vojske dobro in vemo, koliko gorja se je godilo v tem kraju. Zato ima škofov članek tolažilne in bodrilne besede z napisom: JS nami. Boh . . .“ Uredništvo razloži na. kratko svoj program v povabilu k naročbi s sledečimi' besedami, ki jih navajamo v slovenskem, ne ogrskem pravopisu, vendar pa v izvirniku, da čitatelji spoznajo, da ta rusinski jezik ni tako daleč od slovenskega (zato so is>e naši vojaki tudi z Rusini dobro razumeli): i.iPokorno prosime poč-tenuju čitajuščuju publiku o blahosklonnu podpora tok materjäijnn jak i moraljnu, žebo (ogrski 5; slov. da bi) sme pod karpatski j naš narod v jeho prajdjid-r ni viri, v horljivoj ljubvi ko koroliu (slov. kralju) i k našemu madjarskomu otečestvu ukripili, i zo stepeni na stepeni k boljšemu prosviščeniju provabili, vo-zdvihnuti mohli.“
Šele y 3. številki od 23. jalnuarja (list piše po ogrskem običajnem redu: 1916 januar 23) nam razloži uredništvo, zakaj tiska svoj časnik z magistrskimi črkami. Članek pravi, da drugi evropski narodi in njihovi sosedje napredujejo, ker Čita jo. „Naš podkar-
cb citai? V madjarski šoli se ne nauči toliko, da bi marijansko knjigo in madjarski časnik dobro razumel. Drugih slovanskih knjig tudi ne more čitati, — ker ne pozna njih črk. Cirilico se sicer uči v šoli, toda malo, poviršno. Sploh pa je že odvajen od cirilice.! Izseljeinci iz Amerike pišejo pisma z latinskimi črkami, in od doma v Ameriko in v vojsko pišejo tudi z latinico. Časniki njih rojajkov v Ameriki so pisani v latinici in ungvarski knjigotržci prodajajo tudi že molitvenike z latinskimi črkami. Njih deca se naučijo že v prvem razredu,- to je zadnji glavni moment, madjarske črke, s katerimi morejo pisati vsako „raskoje slovo“: „Našto že bö mö pečatali novin-ku cirillikuju, kotru dnes uže i učeno ljude tjažko či-taiut?“ — Dalje pa je namen latinice, da se ž njo zapre pot vsem knjigam, s cirilico pisanim, ki so prišle čez ogrsko mejo, in so pisale proti ogrski o-četnjavi, proti sv. veri in proti jedinstvu z Rimsko stolico. Zato je policija „podozrivala“ vsako knjigo,-tudi molitveno, s cirilico tiskano. Z latinico se hoče pretrgati nit. ki je vezala narod s sovražniki. — H koncu pa pravi članek, da naj nihče ne -misli, da se z latinico hoče pogrebsti jezik „uhroruskoho naroda“, kakor tudi ne njegova vera, vzhodni obred; saj so tudi. Rumimi' izpremendi cirilico v latinico, pa i-majo danes tako močen vzhodni obred, kakor pred sto jeti. Ta časnik hoče doseči, da bi ga znal citati kar vsak, ki je hodil v šolo, tudi mali učenec, hoče pod-karpatski narod usposobiti, da mu ni treba občevati s sovražniki, ki smešijo „otečestvo“, ljubezen do 0-grske. ter da bi vsak „podkarpki.tskij rusin tverdo, nenamšimo ispovidal, že naš'a mila Uhorščina jestj tota, zemlja, na kotoroj nam i žiti i umerti treba!“
S tem programom se označuje nova doba za o-grske Rusine. Da čitateljem ne podamo belega papirja, sc moramo zadovoljiti s temi občnimi' znaki. — Radi celotnosti še nekaj zgodovinskih opomb za tiste, ki ne poznaju razmer. Ogrski Rusini, nekdaj prar voslavni, so združeni z Rimom, ali unirani grško-ka-toliški verniki. Imajo torej vzhodni obred s eerkveno-slovanskim jezikom - pri sv. maši in pri brevirju. V narodnostnem ozira pa se tem Rusinom izmed vseü narodov na Ogrskem godi naj slabše, ,č)e izvzamemo morebiti prekmurske Slovence, šole so madjarske, o-troci so se od kateheta naučili še nekaj cirilice, da so razumeli nekoliko službu božjo. Dosti Rusinov se je odtujilo svoji narodnosti in se čutijo Madjare. A-similacijiski pritisk je bil tako velik, da so celo nekateri duhovniki hoteli uvesti v svoj vzhodni obred madjarski obredni jezik, Češ, da ce r kve no-slo van ske-ga jezika ne razumejo sami in ne ljudstvo. Kakor znano, smejo biti grško-katoliški duhovniki oženjeni, toda oženiti se morajo pred mašo iškim posvečenjem. Po posvečenju se ne smejo več oženiti, kakor tudi v-dovci ne. Za. škofa- pa je izvoljen neoženjen duhovnik. — Glavni urednik lista ,,’Oteöeslvo“, Ioann Ki-zak, je tudi oženjen. Druga številka poroča, jda mu je umrl najstarši sin Viktor Kizak ktot vojni kurat po 1 Smesečnem delu v neki epidemični bolnišnici, v 30. letu svojega življenja, za katerim žaluje njegov 61et-ni sinček Ladislav. List rajnemu želi: „Bob nebošči-ku tam v čužoj zemlji naj dajet' blaženoj pokoj i svib loje voskresenije!“ — Radi teh razmer je imela rusofilska propaganda nekaj uspeha, vsaj deloma, pri ogrskih Rusinih, ker jim je branila jezik v vzhod-rem obredu in jim sploh nudila duševno hrano v materinem jeziku. Tej pronaiganrii se hoče v bodoče v okom priti z izdajanjem tega lista in s tiskom knjig v ogrskem pravopisu, ne da bi se hotelo, kakor zatrjuje uredništvo, s tem vzeti temu „podkarpatskemu narodu“ njegov rusinski jezik in njegov vzhodni slovanski obred pri službi božji. List z veseljem poroča, da so Turki in Bolgari sprejeli gregorijanski Koledar, ker „ne chotjat uže rila dal e j s 13 dnjami poz-
dniti in na zadji stintati za druliimi narodami.“ Toda vere Bolgarov gregorijanski ali papejški koledar nič ne izpreminja, kakor pravi list: „fS novom kalendarom akurat taki vostoßnö Christiane budut, jaki böli so staröm.“
Končno poroča zadnja številka, da bo tudi rusinski list „Nedjila“ (Nedelja) tiskana z madjarskimi črkami ir da s tem ogrski Rusini nimajo več narodnega lista., ki bi bil tiskan v cirilici: „;S töm ni v U-horščinji, ni v Ameriki ne bude narodnoj novinki po našom jazoku, kotora bö s cirillikoju pečataha bola!“
Madžari se kregajo.
Poslanec Keleman (neodvisna stranka) je v seji ogrske zbornice dne 26. t. m viož 1 interpelacijo, v kateri izvaja, da je bilo čitati v uradnem poročilu generalnega štaba dne 18. januarja t. 1 sledeče: »Kar se tiče sestave čet, so bili udeleženi naše zmage v noči na Nivo leto vsi narodi monarhije.« Interpelant izvaja, da ne pozna ogrsko državno pravo nobenih narodnosti, kajti mi smo politično enoten ogrski narod; vsled tega je dr-žavno-pravna zmota, ako imenujejo merodajni činitelji armadnega vodstva ogrski narod kot narodno pleme. (Živahno pritrjevanje na levici). On (Keleman) vpraša, če bi bil ministrski predsednik voljan spraviti do veljave svoj ustavno zajamčeni vpliv, da ne bodo prišli vojaški činitelji v svojih dejanjih ali naznanilih v navskrižje z našim državnim pravom ter da ne bodo na ta način žalili našega narodnega čuta. (Živahno pritrjevanje na levici). Grof Tisza je odgovoril, da je to bil le lapsus linguae (se je zareklo) in da so vojaške oblasti obljubile, da se taki izrazi ne bodo več rabili.
Madžari o združenju hrvatskih dežel,
Madžari so začeli v svojem državnem zboru na vse strani deliti svoje ukore in ugovore. V seji dne 26. t, m. je poslanec Rakovszky (ljudska stranka) in-terpeliral ministrskega predsednika v zadevi separatističnih pojavov, ki se jih opaža na Hrvaškem in v Slavoniji. Rakovszky je prebral govor, katerega je i-mel podpredsednik hrvatskega sabora Magdič povodom otvoritve sabora dne 14. junija preteklega leta. On (Rakovszky) vpraša najpoprej ministrskega predsednika, če se on (Tisza) strinja z vsebino tega govora, glasom katerega se poteguje Hrvatska in Slavonija na podlagi baje zgodovinskega hrvatskoga državnega prava za združenje vseh hrvatskjih dežel, nadalje Se vpraša, če se ministrski predsednik strinja z vsebino pozdravne brzojavke, ki se je takarat odposlala Njegovemu Veličanstvu in v kateri se je istetakio izrazila želja, da se združijo vse hrvatske 'dežele. V-praša nadalje, zakaj ni ban lirviatski ugovarjal proti tej, 'državno enojnost ogrožujoči izjavi in če je kaj ustavnih činiteljev, ki vzpodbujajo Hrvatsko za zavzetje taikšnega stališča. V svrho utemeljevanja svoje interpelacije je prečital poslanec Rakovszky članek zagrebškega lista „Agramer Tagblatt“ povodom otvoritve hrvatskega sabora, v katerem se proslavlja e-notno stališče sabora glede združenja vseh Jugoslovanov v okvirju velike hrvatske države. Namen te demonstracije je bil uprizoriti v sredi evropske vojne podvzetje, kojega namen je, odtrgati eden del od ogrske držiave ter na ta način spremeniti državno-pravno sestavo Ogrske, ne da bi se vprašalo Ogrske za tozadevno dovoljenje. Govornik povdarja, da h o-čejo združiti Hrvatje vse jugoslovanske narodnosti v eno samo veliko hrvatsko državo, [ori čemur ne omenjajo pripadnosti k 0-grski, ampak govore samo o interesih celokupne države, čeprav so postali to, kar so, s pomočjo velikodušnosti Ogrske. Hrvatje stavijo tako dalekosežne teritorijalne zahteve, kakoršnjih niso stavili niti v letu 1868, Brez dovoljenja Ogrske ne more staviti Hrvatska- nobenih zahtev za pridobitev novega ozemlja. Ogrska ni doprinesla že desetletja toliko žrtev in tudi ni prelila sedaj toliko krvi za to, da bi se sedaj Hrvatska odtrgala s pomočjo Ogrske od ogrske države in bi dosegla s pomočjo Ogrske jugoslovansko državo. Jugoslovanska Idržava bi bila katastrofa za obstoj monarhije. Govornik bi ne bil pričakoval od ministrskega predsednika, da se more tako malo brigati za takšne izjave. 'Ministrski pred-
. sednik ni močan, marveč je le nasilen. Ce bi bil mo-j čan, bi se bil upiral takim izjavam, toda zdi se, . da I ugaša njegova zvezda in zaradi tega nima toliko mo-j ei, ida bi mogel nastopati proti še mogočnejšim.
Grof Tisza je odgovoril, da se ne identificira z j izjavami predsednika Magdiča. Ban predsedniku ni j odgovoril, ker bi ne motil rad patriotičnega navdu-I šenja, ki je vladalo ob otvoritvi. Ministrski predsed-I nik grof Tisza polaga veliko važnost, da se ne moti { prijateljsko razmerje s Hrvatsko.
v
Črnogorsko bojišče.
1	Dogodki na Crni gori.
Glede raz o rože n ja črnogorske armade se je določilo, da Avstrijci zasedejo celo Crnogoro ter pozovejo črnogorsko vojaštvo, da odda orožje. Kdor se ne ustavlja, lahko gre na svoj dom, kdor se ustavlja, bo ujetnik. Razoroženje se je do danes vršilo popolnoma gladko. Poročilo vojnega stana ppajvd, da je tudi general VukotiČ, ki je bal proti kapitulaciji, v Danilovem gradu oddal svoje orožje. O kakem odporu pod generalom Martinovdčem ali princem Mirkso-tom ni bilo dosedaj nič opaziti.
Naše čete so med tem zasedle dne 22. jan. črnogorski pristanišči Bar in Dulčinj, dne 23. jan. Skader ter mesta Nikšič, Danilovgrad in Podgorico, dne 25. jan. Kolašin in Andrejevico.
Dne 18. jan. je z b e ž a. I a kraljica Milena s hčerko Ksenijo in Vero v Lyon na Francosko. Prestolonaslednik Danilo je ostal v Italiji, princ Mirko je baje v, iCrnigori, da organizira odpor proti nam, katerega pa še dosedaj nismo čutili.
Dne 24, jan. je tudi kralj Nikita zbežal v Lyon, kamor se je podala tudi njegova vlada, ki bo začela dne 1. febr. v Lyonu uradovati.
Dne 25. jan. so poverjeni zastopniki črnogorske vlade podpisali dogovor o razoroževanju Črnogorske armade. Prošnja za mirovna pogajanja še do danes ni preklicana niti od Nikite niti dd njegove vlade. Nasprotno zastopniki vlade podpisujejo dogovore, ki so jih sklenili z nami,
To so suha dejstva, okoli katerih se je zbralo sedaj vse polno različnih razlog, komentarjev in legend.
s Zakaj je odpotoval Nikita, j
** Časopisi poročajo: Odposlanci Nikitovih hčera so došli v Podgorico. Kralj se je dolgo razgovar-jal ž njimi. Istočasno sta se mu izročili lastnoročni pismi carja in italijanskega kralja, Nikita je nato odpotoval.
Nikita v dvojni ulogi.
Nikita je zaprosil mirovna poganjanja. Svoje prošDje ni preklical, pač pa zbežal v Lyon pod varstvo naših sovražnikov.
Črnogorska armada oddaje mirno svoje orožje, ententa pa razglaša, da se je organiziral odpor proti, nam,	'šil W
Poverjeni zastopniki črnogorske vlade še dne 25. t. m. podpišejo dogovore z nami zaradi razo-roževanja, ko je Nikita že davno bil v Lyonu in se dal pozdravljati od naših nasprotnikov, gg Ali je Nikita svoj beg izvršil, ker je hotel biti posebno zvit, ali z ozirom na hujskanje proti njegovi hčeri, laški kraljici Jeleni, aii prisiljen po svojih hčerah, ali vsled denarnih ponudb od entente, ali iz ponosa, ker ni hote! bivati v zasedeni Črni-gori.
Kralj Nikolaj ujetnik sporazuma.
Iz Rima: Politični krogi živahno razpravljajo, zakaj se je podal kralj Nikolai s svojo vlado na Francosko in zakaj ni ostal v sorodnejši mu Italiji. To dokazuje, da obstojajo težki spori med čr nogorskim kraljem in italijansko vlado. Dejstvo, da se nahaja srbska vlada na Krfu, črnogorska pa v Franciji, kaže, da nočeta Srbija in Črnagora skupno delovati. Drugi politiki trde, da je kralj Nikolaj pravzaprav v Franciji jetnik sporazuma. Italijanski vojski sovražni politiki sodijo, da je ostal princ Mirko v Čr-nigori zato, da najbrže sklene z Avstrijo mir, ki \ ga zato prizna kot bodočega črnogorskega kralja. |
Kje je princ Mirko?
Ententini Ihti pišejo, da je ostal princ Mirko v Črnigori, kjer bo v zvezi z generalom Vukotičem ia Marhnovičem nadaljeval vojsko proti nam. G generalu Vukotiču nam je sporočil vojni poroče-valni stan, da se je dal v Danilovem gradu razorožiti. O princu Mirko pa poroča »Pester Lloyd« po obvestilih z merodajne strani: Črnogorski zastopniki, s katerimi imuno opraviti šde zJaj in s katerimi tudi zdaj občujemo, princ Mivko in trije člani vlade, ki so ostali doma, do-zdaj niso niti z besedico namignili, da se je iz-premend položaj. Če kralj res opusti svoj sklep o kapitulaciji, ne bo sicer zdaj nič z mirovnimi pogajanji, a to se ne tiče udaje same, ker je po naši armadi ustvarjen vojaški položaj, ki se ne more več preklicati.
Kralja za Crnogoro izbirajo.
Četverosporazumovi diplomati v Bukarešti pra vijo, da so baje v Rimu v teku zelo važna pogajanja, glede spremembe položaja v Črnigori. Po no vejših informacijah se je med vladami četverospo-razumovih držav dosegel sporazum, po katerem bi se moral kralj Nikita odpovedati svojemu prestolu. Anglija in Francija celo želita, da bi naj pod svojim odstopom Nikita spremenil prestolonasledstvu in sicer ne v prilog nepristranskomislečemu prestolonasledniku Danilu, ampak na korist rusofilne-ga princa Mirka. Italijanska kraljica Jelena podpira ta načrt in tudi princ Mirko bi bil pripravljen zavzeti prostor svojega brata. Prestolonaslednik Danilo protestira proti vsaki rešitvi tega vprašanja, ki bi onemogočilo sklep posebej miru med Črnogoro in Avstrijo. Kralj Nikita sam ni feil pripravljen izpolniti želje svojih bivših zaveznikov. Še le po dolgem prigovarjanju je privolil v potovanje v Rim, v#|a-tero so v italijanski kraljevi palači stavili vÉiko upanje.
Naše vojne ladje pri napadu na Lovčen.
Očividec opisuje udeležbo naših vojnih lacöf
pri napadu na Lovčen in pri zavzetju te naravne in mogočne ndnjave sledeče:
Dne 8. jan. zjutraj se je pričel splošni napad na Lovčen. Vojne ladje našega brodovja, zasidrane v Boki Kotor«? so podpirale kar najkropkojo ta napad in tako se mi je nudila prilika sodelovati kot mornariški častnik pri tem veličastnem prizoru. Zn omenjeni dan smo dobili povelje, da moramo, popolnoma pripravljeni na bitko, odpluti na določeno nam mesto, da se od tamkaj- udeležimo napada na Lovčen.. Po noči, z ugasnjenimi lučmi, je plula niaša oklopna ladja na določeno mesto; istotako še tudi nekaj drugih naših vojnih ladij. Proti 6. uri zjutraj smo že slišali prasketanje strojnih pušk, kakor tudi nekaj posameznih topovskih strelov. Reklo se je, da so naše junaške čete že zavzele nekaj spodnjih postojank gore Lovčena. Z veliko nestrpnostjo smo pričakovali jutranje zore. Toda čakali nismo dolgo. Lepa in sjvetla noč se je spremenila v precej megleno jutro, kajti vreme v Boki Kotorski se v tem času kaj pogosto spreminja in bojni ples se začne. Cadorna bi se bil pri tem lahko naučil, kako je mogoče izvrševati napade po načrtu tudi pri vsakem vremenu. Ples se je pričel iz doline Zupa južno od Lovčena. Poprej obstreljevanje črnogorskih postojank iz topov vseh kalibrov, nato pa naskok infanterie.
Istočasno so se krepko obstreljevale tudi baterijske postojanke na bližnjih višinah. Streljali smo s 15 cm in 24 cm ladijskimi topovi -in dobili smo tudi, nekaj pozdravov z Lovčena. Vse Črnogorske krogle pa so, ne da bi zadele, z izredno lepim brnenjem par die v vodo. Naš ogenj z morja in suhega je bil nekaj casa talco mnogostranski, da niti ni bilo časa, da bi se zasledovalo, kje so posamezne krogle zadevale in eksplodirale, Majhni oblački dima od šrapne-lov, pomešani z dvignjenimi množinami prahu in kamenja, so zakrivali na gorskem pobočju prostor za prostorom. Jafeni glas 30.5 cm možnarjev, gromenje 42 cm in prasketanje manjših topov je napravljalo čudno godbo. Od časa do časa se je lahko opazovalo, z dobrimi daljnogledi prodiranje vrlih naših čet, dokler ni v nižavi kmalu popoldne dež. na višinah pa snižni metež zabaranil nadaljnjo opazovanje. To ja bil pozneje tudi vzrok, da so naši topovi obmolknili., dočim je naše napadanje na suhem napredovalo.

Drugi (dan, bila je nedelja, so se razpršili oblaki ter megla in Lovčen, ki si je bil med tem nataknil „bel klobuk", je stal v veličastni solnčni svetlobi pred nami, Ta dan je tudi prinesel odločitev. ligenj je bil tokrat menda naj hujši. Crnigorci so na Inveenti sprožili nekaj skladišč streliva. Veliki, črni oblaki so ostali kot nasledek teli eksplozij. Naše čete so med tem že zavzele višine v bližini gorskega vrha. Zavzetje Lovčena je bilo sedaj, skoro bi lahko rekel, načrtoma sigurno. Ko je nastala tema, smo odpluli domov, da bi naslednji, dan z drugega torišča (notkanja Boka) obstreljevali nekatere skrite sovražne postojanke. A ni nam trebalo dolgo streljati, kajti kmalu nam je bilo znano, da so. najvažnejše postojanke že zavzete. Na večer je bil Lovčen zavetišče naših Čet, Ogenj v številnih taboriščih in veličastna noč nam je nudila lepo, 'čarobno sliko, katere ne bomo nikdar pozabili. Tudi točnost napadov na Lovčen ram ostane, v neizbrisnem spoiriinu.
AlbanijM,
Za Criiogoro pride Albanija. Drač in Sv. Ivan Mcduanski sta hudo ogrožejna. Kn,r ne simpatizira z Avstrijci, beži v Valono. Tudi v Valoni se mnogim ne zdi več dovolj varno in ladje, ki vpzijo v Italijo, so polno beguncev,
Es; d-paša, dolgo Časa največje upanje Italije in entente v Italiji, se je umaknil iz Drača v Tirar no, odkoder so je sedaj umaknil v Valono, menda že tudi v zavesti, da je iz Vatah® najkrajša pot v — Italijo.
Našo in bolgarske čete so zavzele Berat, tso torej že precej blizu Drača in Valone. Sedlaj jim prihajajo tudi naše čete iz Skadra na pomoč. Odkar je zasedena Crnagora, nam je Albanija talkorekoč kot zrelo jabolko padla v naročje,
Veliko se govori, da ententa sili Italijo, naj drži Valono, a grc.i Cadorna se ustavlja, ker nima dovolj čet, Vendar bi ententa bila tudi zadovoljna, ako Italija pošlje čete v Solun, namesto v Valono. Prej bi so menda Italija odločila za Valono, kajti ako-izgubi Valono, ji je Ađrlja zaprta,
Ententini listi so začeli hujskati Grčijo, da bo Valono izasedla Bolgarija, kar bolgarska poročila zanikajo.
Srbska.
.Za naše vojake v srbskem.
liki rktm
Dne 12. t. m. je došla v Skoplje pomožna ekspedicija za naše, v-srbskem ujetništvu se nhhajajoče vojake, ki so pa sedaj rešeni iz srbskega ujetništva. Namen ekspedicije, katero je odposlalo naše vojno ministrstvo, je, tla zbere naše ujete vojake, katere so S ibi na svojem begu zapustili v obžalovanja vrednem stanju, da jim nudi zdravniško pomoč in da jih pošt;® nazaj v domovino. Vlak je pripeljal v Skoplje prav bogate zaloge živil, zdravil, obleke in drugih potrebnih predmetov, nazaj v Avstrijo bo pa vozil l?o-
[ iane in osvobojene avstrcuogrske ujetnike. Umevno, da še bo preteklo nekaj časa, prodno bo možno spraviti belane ujetnike v avstrijske bolnišnice m zdravilišča, kajti morali jih bodo obdržati za nekaj dni na meji, da ne zanesejo kake nalezljive bolezni iz Srbije v Avstrijo, Imena iz srbskega ujetništva osvobojenih avstrijskih vojnih ujetnikov bo osrednji poizvedovalni urad za vojne ujetnike javil nemo loma svojcem dotičnih ujetnikov, kakor hitro bodo sestavljeni vsi tozadevni seznami. Priporoča se, da °e nastavljajo tozadevna vprašanja naravnost na imenovani poizvedovalni urad na Dunaju. Avstrijske ujetnike, ki se nahajajo raztreseni po vsej Srbiji, z-Mira.jo sedaj, jih zdravijo, jim dajajo perila in ol.de-ke, da jih bo možno spraviti v kratkem v domovino. Velik del naših, v srbskem ujetništvu se nahajajočih vojakov se nahaja po poročilih iz Italije, deloma na potu v Italijo, deloma pa že v Italiji in sicer večinoma na' otoku Asinara, Imena, teh vojnih ujetnikov u-tegne dobiti v najkrajšem času osrednji poizvedovalni urad na Eunaju.
25.000	avstrijskih vojakov v srbskem vojnem ujetništvu.
V italijanskih in srbskih poročilih se je glasita, da znaša število naših v srbskem ujetništvu $e nahajajočih vojakov 60.C00 mož, pozneje se je reklo, da 70.000 mož in končno, da 100.000 mož. Na podlagi zanesljivih podatkov je sedaj ugotovljeno, da se še nahaja približno 25.000 avstro-ogrskih in nemških vojakov v srbskem ujetništvu..
Ifalilansko boiišče.
- , £-'
Italijani so v velikih skrbeh. Žulita jih zdaj c-ba čevlja, soški in albanski. Ob Soci ne more Cadorna nikamor naprej; pri Oslavju je bil celo prav občutno tepen, V posebni stiski, pa je litanija zavoljo Albanije. Za Srbijo Crnagora, ža obema pa Albanija: to strašilo je vedno pred laškimi očmi. V sredo je bil ministrski svet v Rimu, M se je pečal z obra,rabo Valone in sploh Albanije. Italijani še menda sedaj ne vedo, kolika vojakov naj pošljejo v Albanijo. Pa še zahtevata Francija in Anglija, naj bi se' Italija pokazala tudi pri Solunu. Preveč srbi!
Naši udrli v italijanske postojanke pri Oslavju. — 1200 Italijanov ujetih.
Veselo poročita nam prihaja s soške ironte: Avstrijske čete so dne 26. jan. ob goriškem obmostjn pri Oslavju po srditih bolh zavzele del tamošnjih sovražnih postojank. Napad je bil Pako izborno izvršen,! da je prišlo celo 1197 Italijanov, med temi 45 častnikov, v naše ujetništvo. Polastili smo se tudi vojnega gradiva v zasedenih postojankah in 2 strojnih pušk.
Težki casi za Italijo
„Kölnische Zeitung“ dobiva poročila, ki kažejo, kako se notranji položaj Italije slabša od dne do dne. Vesti o republikanskem razpoloženju, vsled katerega bi bilo potrebno, zbrati večje mas® čet, vesti o re-voltah radi glada in manifestacije proti vojni so številne in vsebujejo precej resnice. Izredno mnogo je vojakov, ki pobegnejo v Svico in tam odkrito govore o pogrešni vojni politiki Ijtalije. Tudi v gospodarskem pogledu je nastalo tako pomanjkanje, da si. politični voditelji belijo glave, kako bi se pomagalo tu. Hud je odpor proti Angliji, — Težki so Čaisi za Italijo že sedaj, postajajo vedno težji, kmalu bo njen položaj neznosen. Taki pojavi, kakoršni so v Italiji, pa pričajo dovolj jasno, kako katastrofalna je bila vojna za Italijo že doslej. Nadaljevanje jej prinese popolno katastrofo.
Roško boiišče.
*.■
Več kot mesec dni' je že preteklo, kar so Rusi na naši besarabski in gališ|ki fronti pričjeli z novo ofenzivo. Izgubili so do 100,600 mož in kljub temu niso mogli prodreti ne pri Cernovicah. ne ob Dnjestru j in ne ob Slrypi, Pa tudi svojega drugega namena, j namreč rešiti Crnogoro, niso mogli doseči. Danes še vedno stojijo tam, kjer so stali dne 23. dec. Listi poročajo, da je rusko armadno vodstvo kljub velikim neuspehom še vedno trdovratno in trmoglavo. Car je baje izjavil: Bolj kakor kedaj, sem odločen. Ce me bodo okolnosti prisilile, se bom umaknil, če treba tudi za Volgo, odločen pa sem v st ra j ati in vstrajati. — Naša protiofenziva pri Cernovicah je po poročilih lista ., Temps“ tako silna, da so Rusi raldi tega v velikih iskrbeh. Zadnje dni so boji ponehali. O Hinden-P burgu že več mescev ni poročil.
Protiofenziva naših čet.
iz Budimpešte se dne 26. jan. poroča: Rusi so ustavili bojno delovanje ob besarabski bojni črti. Kako malenkostne so bile izgube naših junaških čet kljub velikanskim ruskim na,valom. in kako vstrajno in junaško je odbijala, armada generala Pflanzer-Bal-tina ruske napade, dokazuje pač najbolj dejstvo, da niso naše čete po odbitih groznih ruskih navalih obdržale trdno v svoji oblasti ne le vseh postojank pri Bojanu, marveč da so začele po odbitih ruskih navalih napadati središče ruske bojne črte ob besarabski meji. Prednjo rusko postojanko na višku severno od Bojana, ki je vstrajno vznemirjala, našo črto, so naše drzne čete saperjev po skrbni nočni predpripravi pognale v zrak, jdel sovražne posadke uničile, del pa ujele. Del ruskih čet pa, ki se je nahajal v bližnjih jarkih, so zapodile naše čete v Reg in so nato zasule dotične strelske jarke. Ruski poskusi predreti našo bojno črto pri Cernovicah. nato ob Dnjestru pri kraju Uščiško ter končno na ozemlju pri Dubnem so se izjalovili kljub silni ruski artilerijski predpripravi. Vse postojanke se nahajajo trdno v oblasti naših vrlih čet.
Rusi dovoljujejo vojakom prosto plc-njeaje.
Nasi so dobili v roke armaidno povelje ruskega generala Ivanova, ki se glasi:
„Naš prevzvišenl vladar Nikolaj je zapovedal, da bi morali mi na; praznik sv. Jordana, dno 19. januarja., zavzeti Oernovice. To carjevo povelje moramo izpolniti. Vsakemu vojaku, 3d bi dosegel ta et:j, j,e dovoljeno, da sme v Cernovicah pleniti dva dni zaporedoma, kakor se mu bo zljubilo. Poleg tega. pa še dobi vsak vojak oddelka, ki fco prvi vkorakal v Oernovice, darilo 50 rubljev.“
Hrvatje rešili ogrske domo-
Ib ì i v t1
L? vojnega časnikarskega stana se poroča dne 24. jan.:	Letalci ,so poročali o ruskih postojankah,
katere so oddaljene okoli tisoč korakov od Bojane. Proti severu leži dvojni hrib, v njegovi bližini je nedavno besnela krvava bitka. Pri najnovejših ruskih napadih je pričel neki hrvatski bataljon s protinapadi ir. jv vrgel Ruse nazaj v gozd; Rusi so obkolili nekoliko ogrskih stotnij. Nek hrvatski podčastnik je prebil s 2G možmi ruske vrste in obnovil zvezo z o-grslkmi dom..vranci, a razen tega je ujel še 400 Rusov. Potisnjeni ogrski domobranci so se rešili z bajoneti in kopiti iz neugodnega položaja. S skupnim delovanjem so pobili poldrugi ruski bataljon.
Grška
Povpy-f.va v
Grška vlada je baje prišla na sled veliki zaroti, ki so jo Venizelos’, njegovi ožji pristaši in četve-rosporazumovi kolovodje v Solunu naperili proti kralju Konstantinu in skupnosti Grške. Grška vlada i-ma, kakor se poroča iz Sofije in Bukarešte, v rokah gotove dokaze, ,da Venizelos pripravlja s pomočjo čet-verosj iorazumovega armadnega vodstva v Solunu za slučaj, da bi se Grčija udeležila vojske zoper četve-rosporazum, upor zoper kralja Konštantina in vlado. V tem slučaju bi Venizelosovi pristaši proglasili vladne in kraljeve odredbe kot proftpostavne ter bi izjavili, da so te odredbe nasprotne temeljnim določilom grške ustave. Venizelos bi v tem slučaju s svojimi pristaši proglasil, da se kraljeva in vlajdna moč nad ozemljem, ki so ga zasedle četverosnorazumove čete, neha in da je to ozemlje podrejeno posebni novoustanovljeni vladni komisiji, kateri bi načeloval Venize-los. Ožji Venizelosovi in četverosporazumovi pristaši razvijajo po celi deželi živahno gibanje, a kakor se zdi brez posebnega uspeha. Dne 24. jan. so celo Ve-nizelosovi pristaši ob priliki neke slavnosti v pirejskem pristanišču priredili navzočemu kralju prisrčne ovacije. Med grškim ljudstvom je namreč ljubezen do četverosporazuma dan za dnevom hladnejša, čim bolj prešerni gospodarji so Francozi in Angleži v Solunu in na drugih grških tleh. Nasprotno pa so Grki isvo-jemu kraku vedno bolj udani. ko vidijo, da Konštan-tin noče tirati Grško v nepotrebni vojni metež. Grš-
ka armada, posebno pa generaliteta, je svojemu kralju zvesto udana. Venizelos pa na drugi strani računa, da bi mu četverosporazum pri njegovem nizkotnem rovarenju proti kralju dal na razpolago tudi vojaško moč in ne samo — denar.
Novejša poročila nam razkrivajo materijal, iz Katerega je razvidno Venizelosovo veleizdajalsko rovarenje. Venizelosovci so hoteli podkupiti nekega praporščaka, priseljenega gdškemu generalnem štabu. Ta bi jim naj pridobil tajne vojaške in diplomaitične akte. A namera se jim je ponesrečila.
Na čelu daleč razpredeni angleški špionažm mreži stoji neki angleški generalštabih stotnik v Solunu. V Atenajh so zaprli štiri mestne urkjdnike kot domnevane sokrivce. Zadeva vzbuja povsod veliko pozornost. Venizelosa misli grška vlada postaviti pred obtožbo in ga bo poeivala, dai pridte iz Soluna, kjer se sedaj nahaja, k obravnavi v Atene. Ako pa tega rae bo hotel storiti, bo grška vlada dala njega in njegove glavne pristaše takoj prijeti. Atensko državno pravdništvo je že celi 'akt zoper Venizelosa izdelalo.
Koliko je resnice na teh iz zasebnih virov dohajajočih vesti, ne vemo.
Minister Tlieotokis zastrupljen?
Dne 26. jan. je v Atenah riagloma umrl grški naučni minister Tlieotokis, nasprotnik Venizelosove politike. Sumi se, da je bil minister Tjlieotokis po svojih političnih nasprotnikih zastrupljen, ker se je v ministrskem svetu vedno zavzemal za nevtralnost Grčijo.	i ; i 1 i : i
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču se je začelo na obeh straneh živahnejše gibanje. Ogromno bojišče je podobno dvema velikima mravljinjakjoma:	sedaj se iz
enega mravljišča pojavi roj, da, napade prednje vrste drugega mravljišča, potem pa zopet obratno. Zladnje dni so Nemci na več mestih bojne črte poslali svoje roje v napad. Pri mestu Neuville v Flandriji so naskočili francoske postojanke v razširju SOD—600 m, u-jeli 250 mož in 1 častnika ter zaplenili 1 strojno puško in 3 metalce min, Nemško topništvo je zadnje dni živahno obstreljevalo mesto Arras. Nemški letalci so naipadli angleško mesto Dover. Bomba je zadela neko skladišče min, ki je eksplodiralo. Ubitih je 39 o-seb. Angleži imajo veliko škodo.
Med angleškim in belgijskim vojaštvom je bojno navdušenje znatno padlo. Nasprotno pa se Francozi, kakor je posneti iz nemških poročil, bore prav pogumno in vstrajno in bo ž njimi še precej dela in boja.
Obe angleški zbornici sta končnoveljavno sprejeli splošno vojno dolžnost.
Nova ofenziva na francoskem
Novejša poročila prajvijo, da hoče Francija z naporom vseh isvojib. sil pričeti ofenzivo, ker je javno mnenje v Franciji postalo nesigurno. Za slučaj francoske ofenzive mora, tako pravijo poročila, angleško vojno brodovje iz svojega skrivališča. Med drugimi pride v poštev menda tudi možnost izkrcanja vojaštva na nizozemski obali.
Anglija vpokliče pod orožje oseiu uajmlajšili letnikov.
Iz Rotterdama, se dne 27. jan. poroča: Anglija bo vpoklicala pod orožje začetkom mesca marca 1916 osem najmlajših letnikov splošne vojaške dolžnosti.
Angleški podmorski čoln nasedel.
Mornariški urad v Haagu poroča, da je dne 19. januarja anglešsi podmorski čoln »H 6« vsled napake v konstrukciji, nasedel v morski cesti Frie-sche Gat, med Schirmonikoogom in Amelandom, kaki dve in pol morski milji v nizozemskih teritorijalnih vodah. Vsi poskusi holandske mornarice, dvigniti čoln, so bili brezuspešni. Nizozemska vlada je sklenila, internirati na nizozemska tla rešeno posadko in tudi čoln, če se ga posreči dvigniti.
Belgijci si želijo mirti.
„Neue Züricher Zeitung“ poroča iz Le Havra:
Belgijski vladi dela vojna utrujenost, ki se zadnji Čas prav močno pojmvlja ne samo v zasedeni Belgiji, ampak tudi v taboriščih za begunce, velike skrbi. Vladnim možem v Le Mavru je znano, da se je tudi med vojaštvom v posebno izraziti meri pojavila vojna utrujenost, kar posebno značijo pisma, ki jih pišejo vojaki s fronte svojim domačim. Vojaška cenzura sicer čita ta pisma, a jih zadnji čas več ne zapleni. Ako se v prihodnjih tednih ne bo vojni položaj nepričakovano in odločno ugodno obrnil na stran čet-verosporazuma, bo želja po miru med belgijskim ljudstvom tako velika in ojačena, da noben kralj, in nobena vlada ne bo v stanu, kljubovati temu gibanju.
Novi belgijski zunanji minister.
Za novega belgijskega zunanjega ministra je imenovan baron Bayenus. To imenovanje znači streznènje, ki ga je izzval v belgijskih vladnih kro gih potek sedanje vojske.
Čuti se, da vojska ne bo večno in tudi ne deset let trajala, kakor se v Angliji prerokuje. Po javlja se prepričanje, da mir, če tudi še ni pred vrati, vendar ni v taki daljavi, kot mislijo nekateri črnogledi. Čuti se tudi, da bosta pri prihodnjih mirovnih pogajanjih Avstrija in Nemčija igrali glavno ulogo in bosta vrgli odločilni vrtež na svetovno mirovno tehnico.
Belgijski interesi za bodočnost zahtevajo, da Belgija nima mogočnega sovražnika kot vednega sovražnika. Baron Bayenus je izboren poznavatelj nemških razmer, diplomat, ki je pred vojsko užival spoštovanje nemškega cesarja ter pozna osebno vse merodajne državnike v Nemčiji. Bayenus je tako naj bolj sposobna osebnost pri bližajoči se odločitvi Belgije.
Turška bojišča.
Na fronti v pokrajini Irak (v Mezopotamiji) so se dne 21. jan., kjakor pravi turško uradno poročilo, vršili hudi in izredno krvavi boji. Bitka, ki se je razvila na obeh bregovih reke Tigris, kaikih 35 km od mesta Kut-el-Amara, je trajala neprestano šest ur. Turki so vse angleške napade odbili tako krepko, da se je angleška armada morala za več kilometrov u-makniti proti izhodu. Turško uradno poročilo pravi, da je na bojišču obležalo 3000 mrtvih Angležev.. Na prošnjo angleškega generala se je dovolilo Angležem en dan premirja, da pokopljejo svoje mrtvece. Ujeti Angleži pripovedujejo, da je v bitkah pri Schelch-Saidu obležalo na bojišču do 3000 mrtvih in ranjenih Angležev. Pri Korni pa so iTurki napadli Angleže. Tudi tukaj je obležalo 1000 mrtylh na bojišču. Angleži so se umaknili in so prepustili Turkom večje število velblodov in 100 šotorov.
Rumunija. Rusija, Italija.
Iz Bukarešta1 se dne 25. jan. poroča:
Med Bukarešto, Rimom in Petrogradom se je vršila v zadnjem tednu živahna izmenjava brzojavk. Kakor se izve iz dobropoučenih viroiv, so se baje vršila pogajanja za italijansko-rumunsko-ruski sporazum. Pogajanja so se že močno razvijala, Ko pa jo došlo poročilo o udaji Crnegore, so se pogajanja prekinila., Rumunija se hoče le tedaj pridružiti nameravanemu sporazumu, če se Italiji posreči, na jugozahodu predreti avstrijsko bojno črto in z močnim sunkom zadeti Avstrijo v osrčje, ali če bi ruska armada bila v stanu, predreti bukovinsko fronto in vkorakati na Sedmograško. Rumunija bi se le v teh slučajih pridružila Rusiji in Italiji in bi udrla čez mejo na Ogrsko.
Rumunsko žito.
Vojno-žitno-prometne družbe v Avstriji ia v Nemčiji so obvestile rumunsko centralo za nakupovanje žita, da je na potu po Donavi v Rumenijo 60 ladij, ki bodo odpeljale 50.000 vagonov žita iz Rumunije. Vsaka ladja bo naložila za 50—60 va gonov žita. Nekaj žita bodo spravili tudi po železnici v naše kraje
Anglija nakupila v Rumuniji 80.000 vagonov žita.
Rumunski ministrski svet je odobril kupno pogodbo, sklenjeno med Anglijo in rumunsko osrednjo komisijo za žito glede nakupa 80.000 Nagonov rumun-skega žita na račun Anglije. Nadalje je rumunski ministrski svet dovolil izvoz 20% goved, svinj in ovc iz Rumunije v Anglijo.
SvetovnishudnevtralnJi držav
Bukareštanski listi, ki pa so navadno nezanesljivi, poročajo, da se bo dne 15, mardp, vršil v Madridu kongres 31 nevtralnih držav. Na njih se bode razpravljalo o razmerah, nastalih po vojski, in o mirovnih pogajanjih.
Švedska govori o vojski.
Švedski državni zbor je pričel dne 24, t. m. z
proračunsko debato. Ministrski predsednik je nagla-šal, da ni nobenega vzroka, da bi se doma in v inozemstvu dvomilo, da je politika šVedske vlade politika nevtralnosti. Ministrski predsednik je ponavljal v prejšnjem poletju podano izjavo, da je želja Švedske, da ohrani mir in da dela z vsemi sredstvi na to, da pa računa obenem Švedska tudi z vsemi možnostmi, pri čemer bi ne bila Švedski klub vsem prizadevanjem ohranitev miru več mogoča. Voditelji desnice in liberalci so se izrekli za ohranitev nevtralnosti na vse strani. Socialdemokrat Branding je izjavil, da je potrebno, da se sklene pameten dogovor, da se doseže razmetanje položaja, ne pa, da se z dozdevnimi nepremostljivimi nasprotstvi tira do skrajnosti. Ministrski predsednik je ponavljal zagotovilo, da vlada želi ohraniti miru, da pa se mora računati s tem, da bi z a m o g lo postati to kljub vsem prizadevanjem nemogoče.
A o g i i j h i rt t	g r, 1«k n,
Iz Amsterdama poroča JVossische Zeitung“: Anglija skuša iznova zaplesti Rortugailsko v vojno. Anglija namerava kupiti portugalske vojno ladje in moštvo postaviti iv angleško službo. Portugalska še ni končno odgovorila.
Samo Anglež» smejo biti imenovani za angleške škofe.
Listu „Kölnische Volkszeitung'“ se poroča iz Rima dne 17. jan.: Angleška vlada je naznanila v Vm tikanu, da morajo biti imenqvani odslej naprej za katoliške angleške škofije za škofe samo duhovniki, ki so angleške narodnosti.
Vrnitev dela junaške posadke s „Zente“.
Puljski »Hrvatski List« poroča: Dne 24. januarja zjutraj se je po Pulju raznesel glas, da je del posadke ladje »Zenta« na potu v Pulj. Vsak je hotel videti te naše junake, ki so dolgih osemnajst mescev prebili v črnogorskem ujetništvu, potem ko šo kot prvi v sedanji vojni razvili na našem Ja dranu bojni prapor proti močnejšemu sovražniku in z novim lovorom ovenčali našo hrabro mornarico. Krog poldneva se je zbralo na obali poleg admiralata mnogo častnikov, mornarjev in civilnega občinstva, a po vseh ladjah v luki je stalo na krovu moštvo in čakalo, da jih pozdravi. Malo čez poldne je s prvih ladij zaoril urnebesni »Ura!« Priplula je torpedovka »81«, na njej junaki s »Zente«. Ploveč med ladjami so jih med zvoki godbe urnobesno pozdravljali. Ko je torpedovka dospela k obali, so takoj pohiteli na krov častniki in pozdravljali srečno prispele tovariše. Junakom z ne-zabne »Zente« tudi naš prisrčnih Zdravo! Živio! Ura!
Politične vesti.
Gornjeavstrijski namestnik — poklican v notrar nje ministrstvo. Cesar je potrdil provizorično uporabo gornjeavstrijskega namestnika barona Handla v ministrstvu notranjih zadev. Handel bo prevzel vodstvo zakonodajne sekcije ter bo tako poklican, da bo sodeloval pri pripravah za zakonodajne akcije na raznih poljih, ki so postale potrebne vsled vojnih dogodkov, in za potrebne reforme v državni upravi. Tekom odsotnosti namestnika iz Linča bo vodil namestništvene posle namestništveni podpredsednik grof Schaffgotsch.
Zedinjenje Nemcev na Češkem. V Pragi so imeli dne 23. t. m. nemški deželnozborski in državnozborski poslanci zborovanje ter sklenili, obnoviti deželno zvezo poslancev in ustanoviti akcijski odbor, v katerega pokličejo tudi Volksratove zastopnike. Pridružili so se tudi zastopniki nemških plemičev in veleposestnikov.
Veieizdajniški proces na Dunaju. »Nova Reforma« poroča: Kakor znano, so b li lani obsojeni radi veleizdaje na smrt nekateri ruski, oziroma rusinski politiki, med njimi poslanca dr. Markov in Kurilovič ter dunajski korespondent »Novega Vremena« Jančeveckij. Sedaj je najvišje vojaško sedišče sodbo prve instance potrdilo in sklenilo priporočati obsojene v p o m i I o š č e n j e tako, da se jim smrtna kazen spremeni v ječo.
Dalmatinci pri cesaijn. Pod vodstvom dežel nega predsednika dalmatinskega dr. Ivševiča in nad škofa dr. Pulišiča ter dalmatinskih, hrvatskih in srbskih poslancev so šli zastopniki dalmatinskih mest in občin k cesarju na Dunaj, da mu izrazijo ljubezen in zvestobo naroda.
Avtonomija občine praške. — Že nekaj dni sem čitamo po nekaterih listih nejasna in nedoločna na migavanja o nekih namerah centralne vlade, s ka terimi bi se znatno skrčila avtonomija občine praške in bi se nje uprava postavila pod državno kontrolo. Pritegnile da bi se tudi bližnje občine in ustanovila »velika Praga«, ki pa ne bi jej bil na čelu svobodno izvoljen župan, ampak kak državni organ. Hkratu da se ima preurediti raba občinskega pos lovnega ježka in rešiti »nekatera političnega vprašanja«, v smislu, ki ne bi bil ugoden Čehom. Dunajska »Information« pa izjavlja na podlagi — kakor trdi — zanesljivih informacij, da so vsi ti gla sovi brez podlage, tendencijozni, ter da jim je na men, da bi — poleg raznih drugih — vznemirjali javnost. Res da je sicer, da so velike občine po trebne reforme in tako tudi praška. O tem pa se je razpravljalo in proučevalo že pred vojno, toda tudi danes obstoje le nejasne ideje o tem in tla še dav no niso tako trdna, da bi se mogle na njih po dlagi ukreniti kake pozitivne odredbe.
Zaplenjeno premoženje laškega izdajalca. Dežel no sodišče v Inomostu je sporazumno z državnim pravdništvom odredilo, da se zapleni premoženje inženirja in bivšega južno! irolskega deželnega poslanca dr. Emanuela Lanzerotti, rojenega 1. 1872. Imenovani Lah je obdolžen zločina veleizdaje in zločina proti vojni moči države. Lanzerotiju, ki je zbežal na Laško, je oblast zaplenila vso premično in nepremično premoženje.
Odvetnikom, ki so zbežali iz Avstrije. Justično ministrstvo razglaša, da se morajo tisti odvetniki in odvetniški kandidalje, ki so pred vojsko, ali pa .za časa vojske zbežali iz Avstrije, kar velja zlasti za iredentovske odvetnike v Trstu, na Goriškem, Istri, v Dalmaciji in v južnih Tirolah, zglasiti najpozneje do 3l. januarja 1916 pri justičnem mini strstvu. Odvetniki, ki se v določeni dobi ne bodo vrnili nazaj v Avstrijo, bodo črtani iz seznama od vetnikov in ne bodo smeli več opravljati v Avstriji odvetniške sužbe. Ta odredba bo pač najhujše zadela izdajalske lahonske odvetnike v imenovanih deželah, katerim je vest narekovala, da so pravo časno zbežali na Italijansko.
Ameriške municijske tovarne. V ameriškem se natu je bil stavljen predlog, naj vlada podržavi vse izdelovanje municije in tako odpravi dobičke, ki jih delajo zasebni podjetniki in ki mogoče vplivajo na vojno. Predlagatelj Cummings je predložil izkaz, ki priča, da se je akcijska vrednost 20 podjetij povečala od 4 na 32 milijonov dolarjev. Od začetka vojne je nastalo v Ameriki 174 novih tovarn za izdelovanje municije, vrednost izvožene municije in izvoženega orožja pa znaša 131,964.000 dolarjev.
Revolucijonarno gibanje na Kitajskem. Na Kitajskem so prišli na sled zaroti proti Juanšikaju, v katero so zapleteni njegov tajnik, ki je v njegovi službi že dvajset let, njegov sluga in neki njegov sorodnik. Baje je pričakovati mnogo justifikaeij. V Kantonu se je ponesrečilo revolucijonarno gibanje, drugod pa so zmagali revolucijonarji. Revolucionarji so se baje združili z revolucijonarji v Stimmi. Brzojavna zveza s Pekingom je pretrgana, Revolucijonarno gibanje podžigajo Japonci.
Raznoterosti.
f Župnik Franc Muršič. Iz Frama, nam je došla vest, da je dne 28, jan. po kratki mučni bolezni' umrl vlč. g. župnik. Franc 'Muršič. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 4. uri Blaigemu pokojniku svetila večna luč !
Nadvojvoda Evgen iu general Boroevič — častna doktorja. Nadvojvoda Evgen promovira dne 30. jan., general Boroevič dne 1. febr, Oha je iizvoliil a-kademski senat hrvatskega vseučilišča iv Zagrebu člastnim doktorjem.
Obletnica nesrečne smrti princa Rudolfa. Prihodnjo nedeljo, dne 30. januarja bo obletnica, kar je 1. 1889 na Dunaju nagioma preminul prestolonaslednik Rudolf. Sv. maše zadušnice se bodo brale dne 29. in 31, januarja.
* Odlikovani slovenski čajstnik. Polkovnik in poveljnik okrajnega dopolnilnega okraja v 'Mariboru Alojzij Lebar je odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca.
*	Odlikovani polkovnik 87. pešpolka. Polkovnik 87. pešpolka, Frane Hossuer, je odlikovan z vitežkim križcem Leopoldovega reda z vojnim okraskom.
*	Osebna vest. Za poročnika je bil imenovan u-čitelj iz Slovenskih goric Anton Stefanciosa, ki se nahaja pri
na italijanskem bojišču.
Ujeti častniki pešpolka. Od pešpolka so prišli v letu 1915 sledeči častniki v rusko ujet ništvo: Nadporočnik Karol Eglser, poročnik Adolf Odorfer, polkovnik Henrik Pischely, poročnik Ant. Promer in stotnik Oton Wanka.
0 pogrešanih 87. pešp. daje pojasnila: vojni kurat Kranjc pešp. 87., vojna pošta 73.
Iz južne železnice. Revident Franc Wuchite je premeščen iz Pragerskega v Maribor ; pristavi Jožef Fleker iz Pragerskega v Maribor, Karol Rebolj iz Grobelnega na Pragersko, Karol Regoršek iz Poljčan v Maribor in Karol Juvan iz Sp. Dravograda v Celovec; proviz. pristava Jožef Volidal iz Bleda v Hoče in Ožbalt Karger iz Peggaua v Sv. Jurij ob
j.	ž. V pokoj je stopil adjunkt Franc Miekaš v Gradcu.
Letos ne bo okrajnih učiteljskih konferenc. Na učno ministrstvo je obvestilo deželne šolske svete, da odpadejo letos takozvane okrajne učiteljske kon ference.
Za „Slovensko Stražo.“, Mohorjam v Slivnici pri Mariboru so darovali za JSlovbnsko Stražo K 30.— in za Dijaško kuhinjo v 'Mariboru K 30.—. Hvala!
„Glasbena Matica“ v Ljubljani priredi v torek, dne 1. februarja 1916 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani koneert. Sode luje mladi hrvatski umetnik virtuoz na gosli, gosp. Zlatko Balokovič iz Zagreba. Spremlja ga umetnik, pianist gospod profesor Krauth iz Zagreba.
Abstinenčno gibanje na Štajerskem in Koroškem. V Zlati Dobi čitamo : lz Maribora. V kn. šk. bogoslovju je abstinentsko gibanje kljub neugodnim časovnim razmeram ostalo na prejšnji višini, da, jo celo prekosilo. Dvajset t. j. dobra polovica vseh gg. bogoslovcev, je popolnih abstinentov. — Drugo stopnjo smo na podlagi pridobljenih izkušenj opustili.
Iz celovškega semenišča. Z velikim veseljem Vam poročam, da je tudi naš majhni abstinenčni krožek oživel v novem šolskem letu k novemu delu. Število se sicer ni pomnožilo, pač pa zanimanje za dobro stvar. Izmed 18 slovenskih bogoslovcev smo 4 abstinenti. Vsakih 14 dni imamo Slovenci zborovanje in vsak mesec enkrat se snidemo z Nem ci-abstinenti. A tudi neab3tinentje obiskujejo naša zborovanja z navdušenjem. Konštatirati moram, da je med Slovenci več zanimanja za sveto stvar. Slo venski abstinenti imamo absolutno večino, zakaj od 34 Nemcev so komaj 3 abstinenti. Kaj bi rekel Robert Müller?
Rudeči križ. — Slovensko berilo slovenskim junakom. Piše se nam : Zentralstelle für Soldatenlektüre (Z. F. S.) Dunaj, IX/4 Canisiusgasse 16 prosi za vsakovrstno slovensko berilo (čtivo) našim slovenskim ranjenim in bolnim junakom raztresenim po raznih bolnicah. — Prosimo slavno občinstvo, da se odzove v obilni meri pozivu in pošlje berila naravnost na gornji naslov ali pa potom bližnje podružnice ali deželnega društva Rudečega križa.
Oblastveno dovoljenje za javne zbirke. Neka naredba notranjega ministra urejuje jarvno pobiranje za vojno-preskrbovalne namene, Javne zbirke, produkcije, predstave ali zabave, javna predavanja ali prodajanje ali razpošiljanje predmetov za namene vojne preskrbe se sme razglašati ali prirejati samo z oblastvenim dovoljenjem, pa naj tako. prireditev že pripravlja kak odbor za vojno preskrbo, ali vojaški oddelek, privatna oseba, društvo ali časopis. Politična okrajna oblast bo le tedaj dala dovoljenje, če je zbirka res potrebna in bo med pričakovanimi dohodki in zneskom, ki pride v korist vojne oskrbe, neko primerno razmerje. Kdor bi tako prireditev razglasil ali priredil, ali že kako sedaj pričeto zbirko nadaljeval brez oblastvenega dovoljenja, tega čaka kazen od 50 do 5000 K, ali zapor od 3. dni do B mescev. — Ona podjetja, ki so tako dovoljenje dobila od te ali. one strani, morajo zaprositi za novo dovoljenje in to v teku štirih tednov, če zbirka do tedaj ne bo končana. Naredba upa, da bo nova ureditev čuvala preizkušeno požrtvovalnost prebivalstva in dosegla veliko uspehe, ker se bodo sredstva bolj pametno izrabila.
Naknadna prebiranja županov, občinskih svetovalcev in pisarniških pomožnih uradnikov celjskega političnega okraja se bodo vršila v grajščini Lanovž pri Celju dne 1., 2., in 3. februarja 1916 po sledečem redu: Za naborne zavezance za mesto Celje dne 1. februarja, za celjsko okrajno glavarstvo dne 1. februarja, za ptujsko okrajno glavarstvo dne 1. februarja, za ptujsko mesto dne 2. februarja, za slovenjgraško okrajno glavarstvo dne
2.	februarja, za brežiško okraji.o g avarslvo dne 3. februarja, za ljutomersko okrajno, glavarstvo dne
3.	februarja in za konjiško okrajno glavarstvo dne
3.	februarja. Začetek vsakokiat ob 8 uri zjutraj. Vsak črnovojniški zavezanec naj ima pri sebi dotično črnovojniško izkaznico.
Kapitaliziranje hrabrostnih svetinj. »Az Est« javlja, da pretresajo merodajni ogrski krogi misel, kapitalizirati mesečne prejemke imeteljev hrabrostnih svetinj, če imajo dotični samostojno obrt ali hočejo kupiti zemljišče. V tem slučaju bi se izplačalo imeteljem zlate hrabrostne svetinje 4000 K, imeteljem vel. srebrne syetinje 2000 kron, imeteljem male srebrne svetinje pa 1300 kron. Tudi prejemki invalidov in sirot bi se kapitalizirali.
Največji vojak v naši armadi. Nedavno je bil v vojake poklican dalmatinski črnovojhik Ivo Imocki, ki je brezdvomno največji vojak v naši armadi, kajti mož je visok 2 m in 13 cm.
Žrebanje državne dobrodelne loterije. Dne 10. februarja t. 1. se bo vršilo na Dunaju žrebanje državne loterije, koje čisti dobiček je namenjen nevojaškim dobrodelnim namenom. Vseh dobitkov je 21146 in sicer v znesku 625.000 kron. Glavni dobitki znašajo 200.000 K, 50.000 K, 30.000 K in
20.000	K. Posamezna srečka stane 4 K. Srečke se prodajajo po trafikah, menjalnicah, poštnih in davčnih uradih i. t. d.
Napoved osebno dohodninskega davka za leto 1916. Davčne oblasti naznanjajo, da morajo biti napovedi o osebno-dohodninskem in rentnem davku za leto 1916 izročene najpozneje do 31. januarja pristojnim davčnim oblastim. Pripomni se, da se obresti vojnega posojila ne smejo prištevati k rentnemu, ampak k osebno-dohodninskemu davku.
± Živinski in svinjski sejmi v Mariboru začasno ustavljeni. Ker se je pojavilo v mariborskem mestnem okolišu, kakor tudi v več okoliških občinah nekaj slučajev živinske bolezni na gobcu in parkljih, je oblast. začasno ustavila) živinske in tedenske svinjske sejme v Mariboru,
Plovba po Dravi začasno ustavljena. Da more elektrarna v Fali nad Mariborom dogotoviti jezove ob Dravi v Fali nad Mariborom, je zaprosilo omenjeno podjetje, da se začasno ustavi po Dravi plovba s splavi. Oblast je odredila, da je ustavljena plovba po Dravi v dobi od 1. februarja do 31. marca in sicer 1 kilometer nad Faio notri do jezov pri Fali.
Veliki potresi Mali Aziji. Na opazovalnicah za potrese v Ljubljani, Trstu in v Sofiji so dne 24. januarja zjutraj ob 8. uri dognali, da so morali biti nekje v Mali Aziji grozni potresi.
Ponarejeni dvekronski bankovci. Ob štajersko-hrvaški mtji kroži v zadnjem času v prometu večje število ponarejenih dvekronskih bankovcev. Razločuje se jih od pristnih prav lahko, kajti slika na ponarejenih bankovcih je rumenkasto - vijoličaste barve, obrobki pa z navadnim čopičem s prosto roko temno-modro pobarvani. Številka serije je pa pobarvana s temno-rujavo barvo. Ponarejeni bankovci se prav lahko razločujejo od pristnih. Torej pozor !
Kraguljčki. Pod tem imenom je izšla v založbi knjigarne J. Štoka v Trsta zbirka pesmi za mladino, ki jih je spesnila znana tržaška pesnica Utva. Knjižica obsega tri tiskane pole, ima ročno, elegantno obliko in velik, ličen tisk. Naslovno in končno etiketo škratje z kraguljčki-je narisala gca. Milka Martelančeva »kraguljčki« bodo primerno zabavno-podučno čtivo za našo mladino, ter se jih dobiva pri založniku J. Štoka, knjigarna v Trstu, via Molino piccolo 19. Knjižica broširana stane 80. vin. in lično v platno vezana 1 k. 20, vin po pošti 10 vin. več.
Mali prefriganem Pred nekaj tedni so poročali dečki o čudovitem dečku, ki je šel za očetom na bojišče, se tam udeležil bojev ter se pokazal tako vrlega junaka, da je postal v kratkem času četovodja. Dečku je 12 let, piše se za Markoviča, doma pa je iz Splita, to je njegova kratka biografija, ki so jo objavljali -listi in v ilustriranih časopisih smo celo občudovali fotografijo malega junaka v vojaški uniformi. Mali Markovič je prispel te dni v rodno mu mesto Split ter izjavljal, da čaka na svojo „srebrno.“ Toda pri splitski policiji se je našel neverni Tomaž, ki je začel junaškega dečka nekoliko radovednejše izpraševati. In mali junaček se je policaja ustrašil, ter mu povedal, da se ne |pišie 'MarkoKiČ, da ne ve, na katerem bojišču je bil, tudi na očeta se noče spomniti. niti tega ne ve več, kdo mu je dal uniformo, in zvezde. In kruta policija je vzela hajdučka v svoje varstvo ter slduša diognati, odkod in kdo da je on., Markovič, ti si ptič, tako pravijo splitski policaji in upajo, da bodo to tudi dokazali. — Kakor poročajo iz
Splita, se nahaja „mali junak“ še, vedno v z'aporu. Spočetka je pripovedoval policijskemu komisarju cele romane; da. je sin nekega orožnika, mati ip oče sta umrla, v Splitu je končal ljudsko šolo. veselilo ga je na fronto, vtihotapil s>e je k 22. pešpolku ter bil tako hraber, da ga je sam general Boroevic napravil za četovodjo in mu pripel srebrni hrabrostni svetinji I. in II. razreda, da je bil potem težko ranjen, prepeljan v Ljubljano, nato v Zagreb itd. Vse te navedbe so se izkazale za neresnične. Fant niti ni iz Splita doma, pač pa je faktično bil na bojišču in so klatil blizu dalmatinskega polka, zdi se, da v tem oziru nima čiste vesti. Odkod in kaj je mladi prefri-ganec, tega pa za nobeno ceno noče povedati. Ce mu policija dokaže, da se je zlagal, pa pride z novo lažjo.
Dolisi-
Maribor. Ob skleoii uredništva- izvemo, da se bodo prebiranja županov, občinskih svetovalcev in nižjih uradnikov vršila v ‘Mariboru po sledečem redu: dne 1. febr. za mesto in okrajno glavarstvo Maribor ter Radgono; dne 2. febr. za Felidbach in dne 3. febr. za Nemški Lonč in Lipnico. Prebiranja so v Narodnem domu. Začetek ob 9. uri predpoldne.
Maribor. Padel je rezervni nadporočnik 27. črnovojrvškega polka Josip Slepec iz Maribora.
Maribor. Dne 26. januarja je umrla tukajšnja hišna posestnica in gostilničarka Terezija Lončarec v 66. letu svoje starosti. Bila je protestantovskega veroizpovedanja.
Maribor. Mestni magistrat razglaša da bo prodajal odslej naprej samo sveža jajca komad za 14 vinarjev in eicar vsak dan od 8—12 ure predpol dne n » bgu n tc v/ia.
Maribor. Me:: ni magistrat opozaria lastnike hiš v področju a ariborskega mestnega zastopa, da naj strogo pazijo na red in snago v hišah, na dvoriščih, v go iilnah in kavarnah ter v raznih shram tau T\ živila. Etapno poveljstvo namerava odrediti n a. due 2d. januarja t. L obhod po mestu, da se preprič \ o zdravstvenih razmerah v mestu ter o snagi v stanovanjih straniščih, vodovodih, tovarnah, gostilnah m kavarnah.
M?., bor. Iz tovarne za izdelovanje strojev tovarnarja R. . ežeka je m kdo ukrade! jermen, ki je bil vreden 2 0 kron.
Maribor. Pied tukajšnjim okrožnim sodiščem je bila obravnava zoper 371etnega Franca Zajšek iz Jablovca zaradi kudodelstva tatvine. Sod'šče mu je prisodilo 16 mescev težke ječe.
Lajteršperg pri Mariboru. Tukajšnji orožniki so prijeli delavca Vince rea Kobulo in delavko Marijo Kozjak, ker sta osumljena tatvine. Ne preteče dneva, da bi se v naši občini ne slišalo o tatvinah in drznh ..io: h Kure Uno kradejo tatovi kar pri belem dnevu iz dvorišč.
Marija Snežna. Došio je žalostno poročilo z rusko poljskega bojišča, da je sovražna krogla ugasnila življenje mladeniču Valentinu Pivec. Bil je edina podpora materi-vdovi. Vsi smo ga imeli radi, kamorkoli je prišel. Dragi Valentin, počivaj mirno v tuji zemlji!
* Vučjavas. Kmetijska podružnica Vučjavas priredi na Svečnico svoj občni zbor z običajnimi poročili in posvetovanji. Občni zbor se vrši o dveh časih: za Banovce, Bunčane in Veržej zjutraj po rani sv. maši v gostilni gospe Seršen v Veržeju: za os-■ tale pri podružnici včlanjene občine pa popoldne ob 542. uri v šoli v Vučjivasi. K'obilni udeležbi vabi načelstvo cenjene ude podružničine in druge, ki se — bodisi moški ali ženske — zanimajo za kmetijsko organizacijo.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnja Marijina družba ima duhovne vaje od 2.—6. februarja pod vodstvom č gg lazaristov iz Celja.
Škofjavas pri Celju. Umrla je tukajšnja veleposestnica in 17dova Terezija Kožuh v 54. letu svoje starosti Njeni štirje sinovi se nahajajo ra bojišču.
Celje. Pri zagrebškem polj3kotopničarskem polku št. 37 je bil imenovan za poročnika v re zervi g. dr. Franc Hrašovec iz Celja. — Za računskega poročnika je imenovan g. Maks D e t i č e k, uradnik avMro-ogrskega ko zulata v Podgorici.
Celje. Dne 26. januarja t 1 je umrl tukajšnji u no* o jeni višjesodni svetnik Aleksander Balog.
Celje. Šolska mladež v našem mestu postaja i d dne do dne bolj zanemarjena in podivjana. Očetje se nahajajo večinoma na bojišču, matere pa v sled obilnih opravkov niso v stanu nadzorovati svojih otrok, kajti čez 800 šoioobveznih otrok je v našem mestu, ki so že delj kakor pol leta brez šolskega pouka in se klatijo in pretepajo po mestnih ulicah.
Celje. V zadnjih dneh so umrle v tukajšnjih vojaških bolnišnicah sledeče vojaške (sebe: Crno-vojnik Štefan Veres ir pešec Jarez M-ndinec.
*	Rajhenburg. Občni zbor izobraževalnega društva se vrši na Svečnico, dne 2. febr., v društveni dvorani. Pridite, člani, v obilnem številu!
*	Šoštanj. V nedeljo, dne 30. jan., priredijo škalski diletantje gledališko predstavo ,.Tri sestre“ v prid bolnim in ranjenim vojakom na bojnem polju, ob 3. uri popoldne v gledališki dvorani hotela „Avstrija.“ Med dejanjem igra glasovir in petje mešanega zbora iz Šoštanjla, Po predstavi se vrši v gostilniških prostorih hotela, „Apstrija,“ zabaivni večer s petjem mešanega zbora, šaljivo pošto in prosto zabavo. Ker je ves čisti dobiček namenjen za blagpdelue namene, so prosi obilne udeležbe!
stu- od vseh strani: ob morju in Čez gore. Srbi bežijo proti Draču, kjer upajo priti na ladje, ker jim je pot v južno Albanijo po bolgarsko-avstrijskih četah odrezana.
PfKŠlČ lilija progi.
Srbski ministrski predsednik Pašič je poslal Franciji s Krfa nujno prošnjo za rešitev 120,000 Srbov, ki tavajo po Albaniji. Ako bi bili preskrbljeni z živili in orožjem, bi se še lahko branili. jNlaj Francija ne zamudi časa, da jih otme.
Bsisje®!, padli In ujeti«
Pešpolk štev. 47:
!
Občina, krajni šolski svet in učiteljstvo v Framu pri Mariboru naznanjajo pre-tužno vest, da je velezaslnžni dušni pastir in katehet, prečastiti gospod
Franc Mtsriii
župnik v Framu
dne 28. prosinca 1916 ob 3. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 49. letu svoje starosti mimo v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bo v nedeljo 30. t. m. ob 4. uri popoldne na framsko pokopališče.
- Sv. maše zadušnice se bodo služile v pon-deljek 31. t. m. ob 8. uri v župnijski cerkvi v Framu.
Fram, dne 28. prosinca 1916.
Karl Černej Janez Vebel Fr. Pirkmaier
župan.	šolski načelnik. šolski vodja.
Naznanjamo prežalostno vest daje
prečastiti gospod
«O	M	W • W
župnik v Eramu
dne 28. prosinca 1916 ob 3. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni, previden s sv zakramenti za umirajoče, v 49. letu svo je starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bo v nedeljo 30. t. m ob 4. uri popoldne na framsko pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v pondeljek 31 t. m. ob 8. uri v župnijski cerkvi v Framu.
Fram, dne 28. prosinca 1916.
Žalujoči ostali.
Zadnja poročila došla v pete dne Zl. januarja.
T *

Uradno se razglaša:
Dunaj, 27. januarja. Rusko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Ital nunsko bojišče.
Včeraj, dne 26. jan., je bojno delovanje splošno pojenjalo. Pri O s 1 a v j u je še imel naš, artilerijski t renj ta uspeh, da je pritegnil k nam 50 italijanskih. U; ko,! o v.
Crnogorsko bojišče.
V vseh d e 1 i h C r n e g o r e, kakor 'tudi na ožemi :u Skadra vlad a. p o p o 1 e n m i r. Večji d c 1 e r n o g o r s k i h č e t j e r a z o rožen. Preb-'varstvo se vede docela uljudno.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Küfer,
podmaršal.
Določila m, oddajo orožja v
Padlo moštvo:
A (tapi Hubert, pešec; Alker Jože!, pešec; Ambrož Franc, desetnik, Radgona; Aspök Lovro, peš.;
Bauman Janez, pešec; Eerger Janez, korpor.; Bezjak Anton, pešec ; Bodlej Janez, j ešec, Sv. Martin, Maribor; Braunegg Franc, pešec;
Dob$j Vinko, pešec, Pobrežje, Maribor;
Knzinger Anton, pešec:
Fischer Franc, pešec; Friedrich Janez, pešec; Brahmano Jožef, pešec;
Gangl Leopold, pešec, Radgona; .Gavlnsr Fr., pešec; Germautz Boštjan, pešec; .Gefhcr Jožef, poddesetnik; Goš Anton, pešec; Gros Alojzij, ( eše.c; F. Gruber, pešeto; Gruber Karol, pesco;. Granda er Friderik, pešec:	Gut j ah r Franc, pešec; Gr tl Andrej,
pešec ;
Habenig Vinko, pešec; Habingor Jurij,^pešec; Habiš Rudolf,, pešec; Hacker Andrej, pešec: Hacker Janez, pešec; Hackl Den art;, ceto/odja; Halustnik Benedikt, pešec; Haring Anton, pešec; Hudiček F., pešec: Hvalič Janez, pešec; Jager Jože', pešec;
KaicrianČiČ Alojzij, pešec, Radgona; Krajnc Matija, rešeto. Maribor; Krapož Franc, pešec; Kresnik Jakob, pešec, Tinje;
Lemut Janez, pešec:	Leskovar Anton, pešec;
Loh Štefan, pešec: Lorber Rihard, pešec;
Marguč Franc, pešec, Maribor, Cigonce; Mar-čirko Anton, poddesetnik, Maribor: Mihelčič Miha, ’ ešee, Celje:	Mulec Jožef, pešec, Radgona; Mulej
Karol, pešec.
C
T >1? il
Naše vrhovno armadno vodstvo objavlja sledeče točke pogodbe glede razoroženja Črnogorskih čet. Pogodba je bila podpisana dne 25. jan., ob 6. uri popoldne, in vsebuje bistveno sledeče točke:
1.	Vse vojno orožje, ki se nahaja v deželi z municijo vred, kakor tudi topovi, strojne puške, granar te itd., se morajo izročiti vojaškim poveljstvom.
2.	Vsak Crnogrec mora oddati vse svoje orožje v sledečih krajih:	Podgorica, Nikšič, Kolazin,
Danilovgrad, Savnik in A n d rije vi c a-G! or a n s ko. Orožje se mora oddati v treh dneh, v Polj oddaljenih o-k čajih pa v šestih dneh. Črnogorskim častnikom ni treba oddati sabelj. Puške in samokrese smejo nositi samo orožniki. policaji ter obmejna straža proti Albaniji.
3.	Ker so c. kr. čete zasedle že skoraj cela črnogorsko ozemlje, jim damo na voljo, da do miru nadaljujejo vojna podjvzetja.
4.	Crnogorska vlada jamči za to,* da ostanejo vsi za orožje sposobni Crnogorci mirno na svojih domovih. Vsa pristanišča, vse železnice in vse utrdbe se že nahajajo v oblasti austrijskih čet, Matere jih lahko obdržijo do sklepa miru.
5.	Vse avstro-ogrske ter nemške vojne ujetnike je morala Črnogorska vlada izročiti 'dne 25. jan. avstrijskemu vojaškemu poveljstvu jv Podgorici; črnogorski vojni ujetniki pa se oddajo pri sklepu- miru.
5. Upravo Crnegore izvršujejo črnogorske oblasti.
7.	Crnogorska vlada mora predložiti vojaškemu poveljniku v Cetinju seznam vseli ladij, ki se nahajajo na škadrskem jezeru, ter jih mora poslati proti Vi-rpazarju.
8.	Od 25. jan. naprej bo poročala črnogorska vlada če mogoče vsak dan vojaškemu poveljniku v Cetinju o stanju oddaje orožja.
9.	Crnogorski odposlanci bodo naznanili, kje se bo vsakokrat nahajala črnogorska vlada, ki se sedaj začasno nahaja v Podgorici.
10.	Črnogorski odposlanci prosijo, naj bi se že čimpreje pričelo z mirovnimi pogajanji, ker bi to pomirjevalno uplivalo nia prebivalstvo.
Pogodba je bila podpisana v Cetinju dne 25. jan. 1916. Avstrijska pooblaščenca; sta bila: podmar-šal pl. Weber in major Schuppieh, črnogorska odposlanca pa general Becir in major Lompar.
Sv Ivan Meduansbi bo kmalu
avstrijski,
Srbi so že 'dne 23. jan> izpraznili Sv, Ivan Me-duanski, ker se močne avstrijske čete približujejo me-
Koledar za slovenske vojake za leto 1916 je lotos gotova najboljši In Sasu najbolj primeren koledar. Krasi ga lepa slika oo sarjeva. V koledarju najdeš 10 strani molitev, ki so primerno ar vojake na bojišču. Razven tega te ta koledar poduči o podporak -družin, o penzijah vdov in sirot, o penzijah invalidov itd. ut koncu ima tudi vzoroe za prošnje na razne urade v zadevi podpor in penzij. Koledarja se je dozdaj razpečalo med slovenski®, vojaštvom že čez 10.000 izvodov. To kaže, kako je priljubljen vojakom na ironti, ki ga enkrat vidijo, M ga gotovo naroče in g* iežko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1 K, brez poštnine 10 v manj. Naroči In dobi se v tiskarni sv. Cirila v Maribor*. Koroška cesta 5.
Kovaškega psmošnika screma möfeega vajensa, oba vojaščine prosta, sprejme takoj Jožef Ve ronek, kovač na G. Hajdinu št. 82 pri Ptuju. Plača po dogovoru.	Trgovski psssežnik špecerijske stroke, se išče za čimprejH vstop proti dobremu plačilu. Ponudbe na „Konsumhalle“ v Rušah, Štajersko 16
Sprejme se mež, ki bi oskrboval vinograde, sadovnjake ia nadzoroval tudi de.i.a na polju. Vešč mora biti vseh del v vseh strokah. Piada po dogovoru. Oglase sprejme urednštvo „Straže1 v Mariboru pod št 13	USsasa za krojaško obrt, ia dobre hiše sprejme takoj Josip Hočevar, krojaški mojster v Celiu. 22
	Glasovir se proda po lizki ceni (70 K? pri g. P, Kodrič, Duhač-gasso 10, Maribor
za vinograd 2 metra dolgih, kateri bi se morali spraviti s splavom po Dravi do Barča na Ogrskem. Ponudbe na dr. M. Dörwald v Banjaluki.
soljula jouì:lJ!!S
, ’sia	ž
tSsteamss Marter
rjo»
Trgosisa tfskaroe e®. Girila
Miser, s lasts! lilij Horais unta it S
> tra*	• »at «kj ig» s®
rf »V'» » i i »
Čekovni ratoa c. kr. peäta* branllsiics St. 25.0Ì® m interorban telefon St. Vit
Priporoča svojo veliko zalogo rasnega papirja, peresnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljic, črnil, zavitkov (barvnih ia bei ih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, notlcov, pismenega papirja v mapah in škatijah, razglednic itd. Svete podobe (male. velike in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, molski, svetinjice, škapulirjL Staiabilija sa orade in dr.
L
m
Vojakom
na bojišču primanjkuje berila* Matere, sestre naročite svojim možem, sinovom in bratom „Stražo“ in „Slovenski Gospodar“.
n
Straža“
stane za 3 mesce 2 K 50 v.
„Slovenski Gospodar“
stane za 3 mesce 1 K.
Vpošljite naročnino ju natančni vojno-poštni naslov.
jt
ja
.Slovenski Gospodar' in .Straža'
se prodajat* v naslednjih prodajalnah in tobakarnah :
V Mariboru :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5.
Papirna p ’odajalna g. Pr iste mik, Tegett-hoff-ova ulica.
Trgovina g. Czainik v Stolni ulici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika	v Grajski ulici.
»	g. Coretti, Grajski	trg	7.
»	v Tegetthoff-ovi	ulici	(g. Žilko
blizu glavnega kolodvora).
Trafika s. Handl v Tegetthoff-ovi ulici, »	Žifko, Melje.
Trgovina g. Korenta, Klostergasse (baraka.)
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi).
Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31.
Brežice :
Trgovina g. Antona Umek.
Celle :	~
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Knjigarna gosp. Adler.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajacerl, Velikovška cesta 5
Sv. Duh-Lože:
Gosp. Josip Zalar (organist).
Dobje mi Planini:
Trgovina g. Amalije Tržan.
Fram:
Trgovina gosp. Janeza Kodrič.
Fohnsdorf:
Trgovina gosp. Jurija Gajšek.
Gornja Radgona ;
Trgovina gosp. Antona Korošec.
„	„ Franca Korošec.
Gradec:
Zeitungsstand A. Klöckl, Jakominiplatz.
Gužtanj (Koroško) :
Trgovina g. Vinko Brundula.
Št. lij V Slov. gor.:
Organist g. Anton Rozman (stara šola).
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer."
Jurkložter:
Organist g. M. Hvalec.
Sv. Jurij ob jul, žel. :
Trg meta g. Janko Artmaaa.
Kozje:
/Trgovina gospoda Druškoviča.
Sv. Lenart v Slov. gor.:
Trgovina gosp. Antona Zemljič.'
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Luše v Sav. dol.:
Posestnik g. Franc Dežman
üyta:
Trgovina gosp. Miloš Oset.
Petrinja: (Hrvatsko).
Gosp. Stepan Škrlec.
Ptuj :
Papirna trgovina g. J. N. Peleršič/
Podlehnik pri P&uiu : ~
Trgovina gosp. Mateja Zorko.
Ruše pri Mariboru:
Organist g. Ivan Nep. Slaček.
V Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Slov. Gradec :
Trgovina g. Bastjančič.
Stari trg pri Slov. Gradcu:
Gosp. Ignac Uršič.
Strideva (Prekmursko):
^ Gosp. Peter Kovačič.
Smartin na Pohorju:
Trgovina g. Janeza Kos.
Šoštanj :
Trgovina g. Ane Topoinik.
Sv. Trojica v Slov. gor. :
Trgovina g. Terezije Gauš.
Sv. Vid pri Ptuju :
Mostninar g. Anton Kmetec.
Veržej:
Trgovina gosp. Marije Koroša.
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Žetale:
Trgovina gosp. Mat Berlisg.
SII	Glifi CvirikSTn Fžirfi	izhaja vsak četrtek in stane za celo
Vtj&paaax	let0 4 K, za pòi leta 2 K, za četrt
leta 1 K. Naročnina se naj loži e pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Up ravni it	„Slav. Gospodarja“, Maribor.
9izhaja vsak ponddjek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« T>5:5xL£td> znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2*50. Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništva lista „Straža“, Maribor.
Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste v o j a k o m na bojišču
vsaj za četrt leta!
Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
O09f)it)a: Će kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežen popust.
Pri sestavi ‘daril' za*rašef[hrabre vojake, po- j mislite kaj morajo' ti pretrpeti*vsled zime in mokrote j
luna! na'belišču
m pošljite jim kot sredstvo zoper kašelj, hripavost in zasliženje 1—2 škatljici F§y§f3¥Ìh pristnih Podenskih mineralnih pasfilj. Pazite pa strogo na
ime
a
Fi?y
»?
Priporočam d. duhovščini in sla-m?!HU občinstvu svojo bogato zalo- ! go raznovrstnih sveč. Voščene sv če j p ? odejam kilogram po 5 K, mili- j s^eče pa zavojček po 2 K 40 v. Vo- j s ek kupujem kilogram po 2 K 40 v. J
Duchek Franjo, svečar,
Maribor, Viktrfnghofs^i cesta.
Pozor kmetovalci !
Ne zamudite takojšnji nakup zanesljivih kžljivih semen na primer: domača detelja, nemška j di-telja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, j sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična j od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijo pri domači • tvrdke
? stiha zaloga of, fr sesti, srebrnim in reži po vsaki sibL
Tudi na obroke, zastonj. - Gramofoni %—206 K
Kiklasta remont.-urm E 3*60 ih-isto» srebrna ara	K	T—
Original omega ur»	K	SH-—
Kuhinjska ura	K	10“—
Budilka niklasta	K	8“-~
Poročni prstani	K	2“—
Srebrno verižice	K	S-—
Večletno jamstvo.
Nasi. Bietifiger
Iheod. Fehrenbacli
urar In očalar
1ARIBQR, Gosposka ali
Kupujem zlatnino In srebra.
Na NajTišje dovolilo Njegotega ces. || in tali, apostolskega Veličanstva
43. c. kr. državna loterija
za civilno dobrodelne namene y državnem zbore zastopanih kraljevin in dežel.
Ta l@!erila v denarin vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
v
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
10. feb. 1916.
Cena srečke 4 krone.
Dr>be se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamts-strasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstva v Budimpešti, IX. poslopje glavnega es ringi ega urada,-v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, peštao-brsojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd Načrti za kupce srečk brezplačno — Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. gèn©raftt@ ravnat® listvo m drla vrne loterije
(oddelek za dobrodelne letenje).

Ivan Ravnikar, Celje.
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
K. Tratnik
specialist v izdelovanja cerkvenega orodja in posode
Maribor PfarrhofgJ
Be priporočam prečastiti duhovščini zà naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
ZAHVALA.
Za izredno številne dokaze sočutja ob smrti našega ljubega brata, preč. g. kanonika
Jerneja Voh
izražava v svojem in v imenu sorodnikov najsrčnejšo zahvalo in priporočava rajnega v blag spomin in pobožno molitev,
Maribor, 24. prosinca 1916. Martin Voh;
Ses. Mar. Stanislava Voh. 51
mlinarskega pomočnika
starega ali mladega, vojaštva prostega, sprejme za mlin, ki leži ob cesti Varaždin — Varaždinske Toplice. Ponudbe z označbo plače se naj naslovijo na Ignacija Kaniški, mlinar Varaždinbreg kor. 78. z. p. kolodvor Varaždinske Toplice.
Ure! Ure!
¥ veliki izbiri in po nizkih ceitah.
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K B~6Q Zlate damske ure od 26 £
Za vsako uro se jamči!
Precizijske ure, Schafhausen, Zenith. Omega, Eterne
Očala: Za kratkovidne uova, zboljšana stekla.
Sranlo Bureš Mtites
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi arar od glav. kolodvora.
Od vojaške oblasti imenovani komisar za nakupovanje sena in slame kupim vsako množino sena in slame
AnSon Birkmaier,
Maribor» Malle Slew» 29.
Knjigarna» umetnine in muzikalije.
Goričar & Leskovšek = Celie =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbere dopisnic XX po raznih cenah. XX
Zla aostilnUarie:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Edina štajerska
Na debelo!
steklarska narodna trgovina
Na drobna!
• • •
• • •
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnižflh cenah svojo bogato zalogo steklene 1st por»* celanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev s® oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah
Nafsolidnefša In točna postrežba,
ljudska hranilnica in posojilnica v Celiu
rasistmmmm m$mm i »asm. savaso
€$ brestu!® Hranilne vteii
4U
ed dneva vloga de dneva vzdiga.
Bentiii davek plača posojilnici, sama.
Dale posolila
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastav© vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradno ura
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
-Posojilnica daje tudi domače hranilnike.-
a
lastni hiši (Hotel,Pri balam volu*l w Caliti. Graška cesta 9. Lnadstr.
Izdajatelj in založnih: Konsorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: Vekoslav Stapan.
Tisk tiskarne sv. Girila v Maribora,