-.......... - «
Poštnina plačana v gotovini Leto LVII. V Ljubljani, v torek, dne 22. oktobra 1929	St. 241 2. izdaja st. 2 a»
Naročnina
Dnevna Izdaja
u kraljevino Jugoslavijo meseCno 25 Din pollelno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D

S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cei^e oglasov l stolp. pellt-vrslo mali oglasi po 1-5C in 2D,večJl oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pri večjem □ naročilu popus' Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopltarlevl ulici SI. ti:III Holtoplsl se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon St. 2050, upravnlStva St. 2328
Martyribus gloria!
Minule so slovesne zadušnice in žalne manifestacije. Istra, najbolj hesrečna, pa najmilej-ša dežela jugoslovanska, posvečena po prosvetnem delu škofa Dobrile in popa Velikanje, ovekovečena v lepi besedi Vladimira Nazora in našega Jožeta Preglja, prebujena k smotre-nemu narodnemu delu od Viteziča, Laginje in Spinčiča; Istra, ki že eno tisočletje zvesto in trdno hrani slovanski jezik in slovansko dušo, je zdaj posvečena po nedolžni krvi Vladimira Gortana. Na njeni mučeniški kroni, spleteni od sto in stoletnih krivic, se kot najdražji rubin sveti ime tega mladega junaka, ki je, sramotno mučen in usmrčen, padel kot žrtev zanjo. Veliko najboljših naših mož se je v tru-dapolnem delu in boju zanjo zgrudilo, nihče doslej pa ni moral plačati svoje ljubezni zanjo s smrtjo, izrečeno in izvršeno kot kazen od tujerodnega oblastnika v pravični narodni borbi. To je bilo od usode namenjeno samo Gor-tanu, prvič v zgodovini istrskega ljudstva, in Italiji pod fašističnim režimom je bilo usojeno, da se je to zgodilo v njenem imenu in pod njeno sankcijo. Prvič v narodnih bojih preteklega in sedanjega stoletja v celi Evropi se je obsodil od sodišča mlad narodnjak, ki se mu ni dokazal noben zločin, tudi iniputirani ne, samo zaradi svoje nacionalne zavesti in dela. Trpeli so in bili preganjani ter vrženi v ječo buditelji irskega ljudstva, poljski narodnjaki v carski Nemčiji in Rusiji, irski in arabski nacionalni voditelji, na smrt je bil obsojen, a pomiloščen dr. Kramar; nihče pa ni bil v čisto mirnem času, v normalni narodni borbi, ne da bi se bila kakšna krivda kolikorloliko jasno ugotovila, justificiran tako brez milosti kot Vladimir Gortan. Njegova smrt je zato večen madež na onih, ki so jo s hladno prera-čunanostjo povzročili in izvršili, v večno slavo pa mučeniku in njegovim tovarišem. To bo nepristranska zgodovina omikanega sveta zapisala pod 17. oktobrom leta 1929. neizbrisno v svojo knjigo.
Kaj je sedanji italijanski režim s to kruto m nepravično smrtno bsodbo dosegel? Kar je povedal Gortanov branitelj, italijanski odvetnik: dal je nam in svetu mučenika, pravega mučenika v idealnem mladeniču, ki je ?.a svoje prepričanje, za svojo ljubezen do rodne zemlje in naroda, za svoje prijatelje moral položiti na žrtvenik samega sebe. Kar imajo Italijani v. Istranu Nazariju Sauru, ki ga je avstrijska oblast med vojno kot svojega državljana zasačila z orožjem v roki proti onim, ki jih je smatral za tlačitelje svojega rodu, to imamo Jugoslovani, to ima po svoji ogromni večini slovensko-hrvatska Istra v Vladimiru Gortanu, tembolj, ker njega nihče ni zasačil na nasilnem činu niti mu ga je sodišče dokazalo. Njegovo ime in spomin bo zato odslej najsvetejši simbol v boju za najdražje narodne ideje, za teptane narodne pravice istrskih Jugoslovanov, za osnovna naravna prava vsakega človeka in vsega človečanstva. Justifika-cija knjigarnarja Palma je sredi največjega ponižanja in delne mlačnosti ves nemški narod vzdignila proti vladstvu Napoleona. Še je veliki cesar zmagoval; toda smrt nemškega mučenika je bila prvo krvavo predznamenje i njegovega poznejšega padca. Kakor Palm, ki je bil ustreljen, ker je natisnil brošuro »Nemčija v svojem največjem ponižanju«, ni storil nobenega zlega nasilnega dejanja, tako tudi Gortan ni zagrešil takega čina, ki bi ga -bilo sodišče moglo brezdvomno ugotoviti. Pisanje italijanskega časopisja že pred sodnim postopkom dokazuje, da glavni nagib kruti obsodbi ni bila slabo podprta obtožba inkriminiranega zločina pri Monte Kamusu, ampak želja »sta-tuirati eksempel«, kako zna biti trd režim napram onim, ki v svoji narodni zavednosti ovirajo protinaravno in nasilno potujčevanje srca slovanske Istre.
Najboljši in najbolj zanesljivi sodnik strašnega dogodka 17. oktobra na vojaškem strelišču v Puli je vsa evropska javnost, ki to justifikacijo obsoja, kakor je svojčas obsojala juslifikacijo Palma. Svet ne presoja te zadeve na podlagi raznih sofizmov tako ko slovanskemu narodu v Italiji sovražni fašizem, marveč kot varuh najvišjih nacionalnih in člove-čanskili pravic, videč največji zločin v nečloveškem in neciviliziranem postopanju fašističnega režima z Jugoslovani zlasti v Istri. Istra je najbolj v svojo bit z jugoslovanstvom prešinjena dežela, kar jih je pripadlo Italiji. Slovanstvo živi neizkoreninljivo v še patriarhalni, na zemljo, zgodovino in tradicijo z vsemi svojimi zavestnimi in podzavestnimi silami navezani duši istrskega ljudstva. Slovanska je miselnost, slovanski običaji in življenjsko zadržanje, slovanska celo zemglja m vsa z življenje) i' tega molče trpečega in vztrajnega naroda prepojena in zvezana narava, griči, doline in drage, po kateri se tiho razlegajo zvoki otožne istrske frule. In temu narodu, ki je bil dosegel že visoko stopnjo narodne zavednosti in se tudi gospodarsko krepko organiziral, je vzel fašistovski režim vse: poslednjo šolo in učitelja, mu uničil vse zadružništvo, zatrl vsak znak narodnega kulturnega življenja, mu prepoveduje celo javno peti v materinem jeziku,
Kraljeva družina v G^tencu
Belgrad, 21. oktobra. AA. 19. oktobra zvečer je Nj. Vel. kraljica s prestolonaslednikom Petrom in obema kraljevičema krenila v spremstvu vršilca dolžnosti dvornega maršala majorja Pogačnika in ordonančnega ofi-
cirja majorja Drobnjaka z Bleda ter prispela včeraj ob 11 dopoldne na topčidersko postajo. Odtod je nadaljevala pot do Mladenovca v Plenac in prispela z avtomobilom v Oplenac ob 13.05.
Perovič - pomočnik notr. ministra
Belgrad, 21. oktobra. AA. Kralj je 20. okt. na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih del generala Petra Zivko-viča podpisal ukaz, s katerim se za pomočnika ministrstva notranjih del imenujeta Ivan N. Perovič, pomočnik bana primorske bano-
vine, in Dobrica V. Matkovič, dosedanji načelnik odseka za zaščito države, a za pomočnika bana primorske banovine je postavljen Andrija G. Zdravkovič, dosedanji veliki župan primorsko-krajiške oblasti.
Za poglobitev verskega življenja med
pravoslavnimi
Sremski Karlovci, 21. oekt. (Tel. »Slov.«) Zasedanje svetega arhijerejskega sabora je vzbudilo v pravoslavni cerkveni in srbski javnosti veliko zanimanje, in to radi tega, ker se je sabor skrbno pripravil, na drugi strani pa so se napovedale temeljite reforme, kar se tiče organizacije cerkvenega pravoslavnega življenja v duhovnem in tehničnem smislu.
Povdarjalo se je že precej časa, da se misli izvesti temeljita reforma s ciljem dvigniti nivo vere, njene dogmatične filozofije in znanstva, na drugi strani, da bi se sedaj kolikor toliko razvile čim tesnejše zveze med vodstvom, to je patriarhijo in ostalimi verniki.
Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjati se z udeleženci, pravoslavnimi škofi, ki so mu dali o tem zasedanju arhijerejskega sabora naslednja pojasnila:
Sveti arhijerejski sabor bo zasedal še dve do tri tedne. Dosedaj je pretresal vprašanje posameznih škofij. V teh dneh jc na razpravi zakon o pravoslavni cerkvi. Dosedanje delo pa je bilo v glavnem posvečeno notranji organizaciji pravoslavne cerkve. Na podlagi poročil posameznih škofij se je konstatiralo, da se je religija zelo ojačila med narodom, da se je opazil številnejši obisk pravoslavnih božjih služb, da se je pomnožilo sprejemanje svetih obhajil in da je zlasti padlo število ločenih zakonov. Sveti arhijerejski sabor je razpravljal tudi o tem, kako dvigniti cerkveno avtoriteto in bo priporočal duhovnikom nov način moderne pastoracije.
Kar se tiče zakona o pravoslavni cerkvi so premostene vse težave in vlada optimistično razpoloženje z ozirom na predložitev tega zakona. Pravoslavni cerkveni krogi pričakujejo od tega zakona veliko koristi.
Arhijerejski sabor o verouku in cerkv, zakonu
Na svoji seji je sv. arhierejski sabor sklepal tudi o verouku in cerkvenem zakonu ter označil svoje stališče tako-le:
»Skozi vsa leta od vojne do danes se je zahtevalo, da se poučuje mladina v šolah tudi v krščanskem nauku. Brezverska vzgoja mladine v Rusiji je že pričela donašati svoje težke in grozne sadove: ogromno število sa-moumorov, neprestano naraščanje kriminalnih zločinov, medsebojna mržnja, sebičnost, nezaupljivost in ogabnost do življenja in ljudi.
Naši državniki in prosvetni faktorji so v zadnjem času poklonili nekoliko večjo pažnjo verouku v šolah, kakor pa se je to dogajalo v prvih povojnih letih. Sabor pa je mnenja, da bi se v tem pogledu moglo storiti še mnogo. Zlasti je treba posvetiti večjo skrb Irgovski mladini, ki je bila dosedaj v verskem pogledu zelo zanemarjena.
O krščanskem zakonu misli Sabor to-le: Glede zakona je Sv. arhierejski sabor na neomajnem stališču, da je cerkveni zakon podlaga zdravega domačega in državnega življenja. Skozi vse veke zgodovine našega naroda, odkar se je pričel ta križati z zakonom sv. križa, je bil poznan samo cerkveni zakon.
Civilni zakon ne spada iie v filozofijo, ne v zgodovino našega naroda, pa tudi v nobeno dobo njegove preteklosti in ustvarjanja. To je zanešeno v naš narod iz tujine
Kršitev zakona in izvenzakonsko življenje se je v narodu vidno zmanjšalo, dočim se tega v velikih mestih ne vidi. '
Puniša Račič pred apelaeijo
Pred prizivnim sodiščem ie Račič obsojen na 33 iet težke ječe
Belgrad, 21. okt. (Tel. -Slov.«) Belgrajsko apelacijsko sodišče je predrugačilo razsodbo prvostopnega sodišča, ki je obsodilo Punišo Račiča. Od prvostopnega sodišča je bil, kakor znano, Puniša Račič obsojen na 60 let in 4 mesece težke ječe. Apelacijsko sodišče ga je obsodilo na 33 let in 8 mesecev težke ječe. Praktično predrugačenje nima nobenega pomena, ker je maksimanlna kazenska doba težke ječe po srbskem kazenskem zakoniku itak že določena na 20 let. Obadva njegova soob-toženca, bivša narodna poslanca Jovanovič Luna in Tomislav Popovič sta bila tudi pred apelacijskim sodiščem oproščena.
Kar se tiče zmanjšanja kazni, smatra apelacijsko sodišče, da je prvostopno sodišče pri določevanju kazni premalo upoštevalo olajševalne okolnosti, in sicer dobro obnašanje Puniša Račiča, njegovo priznanje ter dotedanja neoporečnost. Apelacijsko sodišče ga je obsodilo: za prvo efejanje poskus uboja dr. Ivana
Pernerja na 6 mesecev zapora, kar, pretvor-jeno v težko ječo, znaša 4 mesece. Za to dejanje je tudi prvostopno sodišče določilo isto kazen.
Za drugo dejanje, uboj Djure Basarička, je bil obsojen na 12 let težke ječe, preje na 20.
Za tretje dejanje poskus uboja Iv. Grandje 2 leti zapora, kar znaša, pretvorjeno v težko ječo, 1 leto in 4 mesece, preje 5 let.
Za četrto dejanje, uboj Stjepana Radiča, 8 let težke ječe, preje 15 let, in za peto dejanje, uboj Pavla Radiča, 12 let težke ječe, prej 15 let. Skupno znaša torej njegova kazen 33 let in 8 mesecev težke ječe. Priskovalni zapor, kolikor ga je prestal, znaša, pretvorjen v težko ječo, skupno 7 mesecev in 15 dni. Nadalje se Puniša Račič obsoja na plačilo 700 dinarjev pravniških stroškov. Ker pa advokati niso zahtevali honorarja, mu ni treba tega zneska vplačati.
mu je izgnal rodni jezik celo že iz cerkve, ga oropal že skoro vsega slovenskega in hrvatskega duhovništva, izgnal vso inteligenco do poslednjega moža, ga ponižuje, žali, mu hoče vcepiti čustvo popolne manjvrednosti in ga skuša pokvariti in držati v popolni gospodarski odvisnosti kakor tega ni delal niti režim beneške republike. V poslednjem času mu ce-
lo nasilno izpreminja draga, tisoč let stara rodbinska, pa celo slovanska krstna imena! Streli, ki so končali življenje mladega Gortana, bodo pa zdramili ves kulturni svet, ki se obtožuje, da je predolgo mirno gledal lo trpljenje — ti streli so vsej Evropi glasno zaklicali, da je Istra slovanska in da je dolžnost vseh poštenih ljudi nuditi njenemu nesrečnemu prebivalstvu moralno pomoč in oporo!
Mi obsojamo kot krščansko glasilo vsako
nasilje. Zato najglasneje obsojamo sistematično nasilje nad narodnimi pravicami naših rojakov v Italiji. Usmrtitev Gortana, ki po našem naj-globokejšem prepričanju imputiranega zločina ni zagrešil, je višek in signatura nasilnega režima fašizma v slovanskih provincah Italije. Kot tak ga smatra vsa italijanska nefašistična javnost — skrivaj v Italiji glasno in jasno povsod, kjer bivajo iz svoje domovine izgnani Italijani. Mi smo za lojalno vzdrževanje mirovnih pogodb, moramo pa zahtevati in povzdigniti svoj glas, da se za mučeniško smrt nedolžnega Istrana da zadoščenje s tem, da se krivični režim nad našimi rojaki v Italiji temeljito izpre-meni. Ta kri kliče po zadoščenju in bo klicala, dokler ji no bo zadoščeno ...
Vladimiru Gortanu pa slava, neminljiva slava in vedeo spomin!.
Uprava /e vH.opltarlevl ul.it.fi — Čekovni račun: Clubl/ana Štev. 10M50 In 10.34S za lnserate, Saralevošt.75G3, Zagreb St. 39.Oll, Praga ln Dunat St. 24.797
Uzunovič namestnik
finančnega ministra
Belgrad, 21. oktobra. AA. Ker je minister tinanc dr. Stanko Švrljuga odpotoval v Pariz, je bil za njegovega namestnika do njegovega povratka v Belgradu imenovan Nikola Uzunovič, minister brez portfelja.
Pred državnim sodiščem za zaščito države
Belgrad, 21. oktobra. AA. Za davi ob 8 pred državnim sodiščem za zaščito države napovedana razprava proti univ. prof. dr. Dra-goljubu Jovanoviču, ki je obtožen po čl. 3 in 4 zakona o zaščiti države, je bila odložena. Razprava jc bila odgodena na predlog državnega tožitelja dr. Ucoviča, ker sta izostali dve priči. Predlogu državnega tožitelja sta se pridružila oba zagovornika obtoženega dr. Jo-vanoviča belgr. adv. in hon. prof. belgr. univerze dr. Dragutin Jankovič in dr. Mil. Mag-dič, advokat iz Osijeka.
Hrvaške zadrugarji
v Betgradu
Topola, 21. oktobra. A A. Po kosilu, ki so jim ga priredili šumadijski kmetje, so odšli hrvatski zadrugarji ob 16. uri v klet vinogradniške zadruge v Topoli. Hrvatski zadrugarji se kar niso mogli načuditi bogastvu ter izvrstni ureditvi te kleti Gostje so izjavljali, da še niso videli tako vzorno urejene vinske kleti. V nadaljnjih svojih razgovorih so ponovno izražali svojo radost in zadovoljstvo nad toplim sprejemom, ki so ga bili deležni v Belgradu in Topoli. O sprejemu pri Nj. Vel. kralju so izjavili, da ga ne bodo mogli pozabiti. Kralj je očaral vse hrvatske zadrugarje s svojo prisrčnostjo in s svojim neprisiljenim vedenjem, zanimajoč se za najmanjša vprašanja. Gosti so pokušali razna vina ter se zelo laskavo izrekali o njihovi odlični kakovosti. Skupina hrvatskih zadrugarjev se jc vrnila v Belgrad preko Milanovca, kjer so stopili v železniški vlak, dočim jc druga skupina zasedla avtobuse in se vrnila naravnost v Belgrad.
Belgrad, 21. oktobra. AA. Sinoči ob 23.55 so hrvatski zadrugarji odpotovali z zagrebškim brzovlakom :z Belgrada. Na postaji so se od njih prisrčno poslovili njihovi bclgrajski prijatelji.
Diamantna maša mons. Buliča
Split, 21. okt. (Tel. Slov.<) Znani arheolog mons. dr. Fran Bulic slavi 31. t. m. svojo diamantno mašo. Prvo mašo je čital 31. okt. 1869. Don Fran Bulic želi slaviti jubilejno mašo liho in neopaženo, lako, da niti njegovi najboljši prijatelji ne vedo, v kateri cerkvi se bo vršila slovesnost.
Zadoščenje župniku Novosetcu
Zagreb, 21. okt. (Tel. Slov. ) Svoječasnc se je vodila v Zagrebu ostra gonja proti slovenskemu župniku Novoselcu. Njegovi nasprotniki so ga tožili tudi zagrebškemu nadškofu, kateri je uveclel proti duhovniku preiskovanja. Danes se je vršila na zagrebškem sodišču razprava, na kateri se je pokazalo, da je g. Novo-selec popolnoma nedolžen. Njegovi nasprotniki so morali v časopisju objaviti izjavo, da sc ga po krivem obdolžili in da ga prosijo opro-ščenja. Tako je ta afera, ki je svoječasno vzbudila v enem delu hrvatskega tiska mnogo prahu, končala s popolno zmago župnika Novo-selca.
Belgrajske vesti
V	nuncljatuir ter v ministrstvu pratlve
sta se /.glasila pomočnik lavantinskega škofa dr. Tomažič v spremstvu ravnatelja mariborskega bogoslovja dr. Cukala. Prišla sta rešit nekatera vprašanja, ki se tičejo zlasti mariborske škofije ter bogoslovja. Istotako se v Belgradu nahajata tudi provincijal dalmatinskih frančiškanov dr. Graltir ler provincijal hercegovinskih frančiškanov clr. Mandič.
V	ministrstvu za prosveto se izdeluje pravilnik o prosvetnih institutih in konviktih.
Pred državnim svetom kot disciplinskim sodiščem se je danes nadaljevala razprava zoper Stamenkoviča in tovariše. Na dnevnem redu sta bila zagovora Stamenkoviča, bivšega generalnega ravnatelja in njegovega načelnika lljiča. Iz krogov udeležencev te razprave do-znavamo, da bo padla razsodba v tem procesu skoraj gotovo že ta četrtek.
Predlogi avstrijske vlade za relormo usiave
Zvezna vlada je narodnemu svetu predložila predloge za spremembo ustave, ki bi, enkrat izvedena, v marsičem spremenila notranji položaj v Avstriji. Po tej noveli narodni svet ostane, zmanjša pa se število poslancev od 165 na 120. Zvezna organizacija dežel ostane ista, a uvede se enakopravnost dežel in Dunaja. Poleg politične zbornice se osnuje stanovski ali gospodarski parlament, ki bi imel 130 članov Vse dežele bi bile enako zastopane v tej gospodarski zbornici, vendar sistem še ni izdelan, ker ni še določeno, katere korporacije bi imele pravico pošiljati tjakaj svoje delegate.
Precejšnje so spremembe, ki se nanašajo na kompetenco ustavnih faktorjev. Predsednik republike naj dobi večje pravice. Prej ni imel pravice, da bi imenoval in odstavljal ministre. Nova ustava mu to pravico daje, poleg tega ga postavlja za vrhovnega poveljnika zvezne vojske. Nudi mu oblast, da razpušča parlament in da v izjemnih slučajih v obliki naredb izdaja zakone, razen onih, ki bi se tikali finančnih zakonov in premembe ustave. — Načrt nove ustave daje predsedniku republike tudi to moč, da proglasi v izrednih slučajih obsedno stanje.
Po stari ustavi je imel zvezni svet minimalne pravice. Lahko je potom vlade predlagal parlamentu zakone, a ni imel pravice, da bi n. pr. protestiral proti sprejetju proračuna, proti najetju posojila ali prodaji državnih nepremičnin.
Čisto drugače pa je po novi ustavni reformi. Zvezni svet naj predstavlja vrhunec novo ustvarjene centralizacije. On odločuje o vseh vojaških zakonih, skrbi za javno varnost, kontrolira državne organe itd. Posebne važnosti za notranjo politiko je člen, ki podreja vsa policijska ravnateljstva, torej tudi dunajsko, zveznemu svetu. S tem bi Dunaj odtegnili socialistični domeni.
Porotna sodišča bodo reformirana. Za vso Avstrijo bo uveden edinstven šolski zakon in enotna cenzura za filme in gledališča.
Dunaj zgubi po novi reformi svoje izjemno stališče. Dosedaj je veljal kot samostojna zvezna dežela in njegov občinski zastop je imel značaj deželnega zbora. Zvezni svet ni imel pravice kontrolirati dunajske uprave in mestnega gospodarstva Po novi ustavi pa bo zvezni svet to pravico imel
Za novo ustavo se vodi huda borba. Socialni demokrati izjavljajo, da ne bodo pripustili take ustavne Spremembe. Socialisti čutijo, da bi jim nova ustava za dolgo časa vzela politično moč in bodo zato — zaenkrat v parlamentu — vodili proti njej najodloč-nejšo borbo. Nobenega dvoma ni, da tudi vsi kršč. socialci ne odobravajo take ustavne reforme. Kunschakovo levo krilo, za katerim stoji domala vse organizirano krščansko delavstvo, je slej ko prej odločno proti Heim-wehru, ki forsira omenjeno ustavno spremembo. Sicer je Heimwehr zahteval še več, vendar bi tudi sprejetje take ustave, kot jo predlaga sedaj zvezni kancler Schober, pomenila velike koncesije na desno V prihodnjih tednih je pričakovati ljutih ustavnih bojev v sosednji Avstriji, kjer opazujemo, kako se močna politična skupina odvrača od političnega liberalizma in išče novih avtoritativnih forem. Pod tem vidikom bo bodoči razvoj nadvse zanimiv tudi za nas.
Avstrijski ustavni boj
Komentar čsl. vladnega lista
Stalin odstopi?
Moskva, 21. oktobra. AA Vesti o pred-stoječi ostavki Stalina se čedalje bolj razširjajo. Proti Stalinu vlada precejšnje nezadovoljstvo, zlasti med strokovnimi organizacijami. Veliko nezadovoljstvo je izzvala tudi njegova protikmetska politika.
Kmetje v Rusiji se upirajo?
Moskva, 21. oktobra. AA. Sovjetsko časopisje poroča vsak dan o novih napadih kmečkega prebivalstva na komunistične voditelje. Najbolj pogosti so ti napadi v Beli Rusiji in na Kavkazu, zlasti v njegovem severnem delu. Kmečko prebivalstvo je nezadovoljno zaradi žitne akcije, ki jo izvajajo sovjetske oblasti, ter zaradi socializacije podeželja, kar nasprotuje predvsem interesom večjih podeželskih posestnikov.
Parnih nasedel
Bukarešta, 21. oktobra. AA. Listi poročajo, da je romunski parobrod »Regele Carol« zadel v Dardanelah na sipine. Potnike kakor tudi blago na parniku so spravili na varno. Iz Konstance je odplul parnik »Dazia« poškodovanemu parniku »Regele Carol« na pomoč.
Bukarešta. 21. okt. A A. »Uador« poroča, da je bila ladja »Regele Carol« rešena. Davi jo že nadaljevala pot.
Tretji izbruh Mont Peli ja
Pnriz. 21. okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj popoldne je ognjenik Mont Pele na otoku Mar-tinitjue tretjič izbruhnil, in sicer do sedaj v največji meri. Pred izbruhom je več minut trajrlo podzemeljsko bobnenje, nakar so iz žrela švignili ogromni plameni. Prebivalstvo je izpraznilo vse okoliške kraje.
Dunaj, 21. okt. (Tel. »Slov.«) Prvo čitanje vladnega preuloga o ustavni reformi bo jutri in v sredo. Nato bo ustavni odbor po generalni debati imenoval več pododborov. Krščanski socialni zastopniki dežel so se sestali danes. Več deželnih glavarjev je v načrtu kritiziralo iste stvari, kar so grajali tudi dunajski socialni demokrati, namreč da načrt daje večjo moč centralni oblasti na stroške federalizma. Vele-nemci pa so se popolnoma izjavili za ta ustavni načrt.
Krakov, 21. okt. (Tel. »Slov.«) »Čas«, or-
gan vladnega bloka, piše v svojem uvodniku o pclitičnih dogodkih v Avstriji: Ni dvoma, da morajo notranjepolitični boji v Avstriji, če se ne bodo končali v najkrajšem času, kar pa ni verjetno, dovesti do intervencije iz inozemstva. V tem primeru pa ni dvoma, da bi se po taki Intervenciji ne rnogol več vzpostavili status quo, ker bi tudi sosedje Avstrije, razen Švice, stavili razne politične in teritorijalne zahteve in da bi prišlo na dnevni red vprašanje An-schlussn ler vprašanje manjšin. Odgovorni politiki Avstrije naj si precločijo le eventualnosti.
ezultat Iranc. senatnih volitev
Pariz, 2f. okt. (Tel. : Slov ) Pri včerajšnjih popolnih volitvah v francoski senat je bilo 89 mandatov razdeljenih tako-le: desnica 18 (zgubila je 6 mandatov), srednje stranke 14 (dobile 2 mandata), demokratična levica 59 (pridobila 3), socialisti 3 (pridobili 15, ne-strankarji 4 mandate (sianje nespremenjeno).
Desnica je zgubila četrtino svojih dosedanjih mandtov. Pri nadomestnih volitvah v Lotu je bil izvoljen kot poslanec v poslansko zbornico senator de Monzi. Včerajšnje volitve v senat so položaj levičarskih strank v senatu, ki so že prej imele absolutno večino, še bolj ojačile. Od 314 senatorjev ima levo krilo 168 senatorjev.
Krvavi poulični spopadi v Berlinu
Berlin, 21. okt. (Tel. »Slov.«) V nedeljo jc v raznih delih mesta prišlo do spopadov, katere je morala policija deloma udušiti s silo. Več demonstrantov za in proti ljudskemu glasovanju je bilo ranjenih, dva sta bila zelo težko ranjena z noži. Aretiranih je bilo 67 Stahlhelmovccv, 22 narodnih socialistov in 11 komunistov. Policijo so zmerjali s
krvniškimi psi. Skoro vsi govorniki so nastopili proti državnemu predsedniku Hindcn-burgu. Narodni socialni državni posl. Kube je izjavil, da je prostaštvo, če se Hindenburg postavlja pred ministre. Po shodih v Lust-gartnu in športni palači je pri odhodu prišlo do spopadov. Zahteva po ljudskem glasovanju je, kakor izhaja vedno bolj jasno, velik fiasko.
Poljsko-mm. razsodiščna pogodba
Bukarešt, 21. okt. (Tel. »Slov «} Ko bo poljski zunanji minister Zalcski obiskal Bukarešt, se bo v zunanjem ministrstvu dne 25. oktobra podpisala razsodiščna pogodba
Fiamec - belgijski notranji minister
Bruselj, 21. okt. A A. Namesto dosedanjega ministra notranjih d d Cornoya, ki je podal ostavko, je bil imenovan član flamske konservativne stranke Bjtels. Novi minister notranjih del bo obenem vodil poljedelsko ministrstvo.
(: :5 #
Sprememba v Sta*, berlinskem veleposlaništvu
Berlin, 21. okt (Tel. »Slov.«) Italijanski ! veleposlanik, grof Aldovrandi Marescotti je j nastopil svoj dopust, s katerega se ne bo več | vrnil na svoje dosedanje mesto. Obenem so bili odpoklicani iz Berlina tudi dosedanji pc-slaniški svetnik Rocco in trije poslaniški tajniki. Ta sprememba v poslaništvu ni politična, temveč je posledica upravnih diferenc med poslaništvom in italijanskimi centralnimi oblastmi. Med kandidati za novega berlinskega poslanika sc na prvem mestu imenuje italijanski poslanik v Moskvi Vittorio Cerutli.
Grozodejstva Habšb-Uiaha
London, 21. okt. (Tel. »Slov.«) V neki zaprti sobi kabulske trdnjave so našli mrlva trupla Hajat ulaha, Aman ulahovega polbrata, Abdul kana, Aman ulahovega brata in prejšnjega guvernerja v Kandaharju ter še več drugih trupel, katerih do sedaj niso mogli identificirati.
Novi nem'?' v Marohu
Pariz, 21. okt. (Tel. »Slov.«) V Maroku nikakor noče postati mirno. Danos dopoldne se je zopet javljalo, da so vstaški domačini iz okolice Ait Oudrina zelo živahni in da ogrožajo sosedstvo. Francoske oblasti so vsta-še ukrotile s pomočjo bombnih letal.
Angh pl v
Belgrad, 21. okt. (AA.) V Belgradu se mudi že dva dni znani angleški romanopisec in sotrudnik londonskega »Timesa« Štefan Gra-ham. V naši državi je bil že dvakrat. V svojih romanih je opisoval in obdeloval snovi iz našega življenja. Tako opisuje v romanu ^Letna pesni r Dubrovnik in Dalmacijo ler se sploh v vseh svojih spisih odlikuje z izredno podrobnim poznanjem naših krajev in naših ljudi. Graham slovi v Angliji kot eden najboljših sodobnih angleških piscev. Njegovo veliko delo o Petru Velikem je zbudilo splošno paž-njo vseh pristojnih krogov v Angliji.
Graham je prisostvoval včerajšnjemu obisku hrvatskih zadrugarjev v Topoli. Ker ume ruski, se je lahko razgovarjal z našimi seljaki Hrvati in Srbi. V Belgradu ostane še par dni. Nocoj bo gost belgrajskega Pen kluba, ki mu priredi svečano večerjo. Graham je član londonskega Pen kluba.
Dunajska vremenska napoved. Milo, pre-; cej jasno vreme, vendar nekoliko nezaties-
I ljivo.
med Romunijo in Poljsko. Vsebina pogodbe je slična onim, ki jih je Romunija sklenila z državami male antante. Končno besedilo pogodbe še ni ugotovljeno, ker se še vrše pogajanja.
Švedski ažigaličnt monopol tudi v Nemčiji
Berlin, 21. okt. (Tel. »Slov.«) V nemškem finančnem ministrstvu je bila danes podpisana med nemško vlado in švedskim trustom za vžigalice pogodba za posojilo. Podpisala sta jo finančni minister dr. Hilferding in Ivar Kreuger, Nemčija dobi s tem posojilo 125 miljonov dolarjev po 6% za dobo 50 let, ki se bo izplačalo brez vseh stroškov s 93%, tako da znaša čisti znesek posojila okroglo 488 milijonov mark.
Posojilo bo Irajalo 50 let. Vlada ima pravico, posojilo predčasno odpovedati in bo to tudi storila, če bo drugod mogoče dobiti cenejše posojilo. Cena za 1 zavoj užigalic bo znašala v maloprodaji 30 pfem>ov.
Nemčija bo začela vračati posojilo po desetih letih in bo trajalo odplačevanje 41 let. V upravnem odboru, ki znaša 11 članov, je 6 Nemcev in 5 Švedov. Cena je določena na 30 pfenigov, dočim je prej znašala 25 pfeni-gov. Cena se sme spremeniti samo z zakonom.
Preprečen atentat
Bukarešta, 21: okt. (AA.) »Cuventul« poroča, da so oblastva v bližini Timisuara našla pod železniško progo zakopana razstreliva, ki bi bila zadostovala, da iztirijo vlak. Kot dozdevni krivec je -bil prijet neki Gyiiry. Policija smatra, da je bil nameravan atentat na vlak, s katerim je hotela dopotovati v Timi-suar romunska kraljica Marija, ki pa je pot odložila, ker je medlem preminul regent Buz-dugan. Vendar oblastva aretirancu tega ne morejo dokazati.
Uspešen start fiTiO X"
Friedrichshafen, 21. okt. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov »Do X« je dopoldne ob 11.26 s 150 potniki in 10 možmi posadke izvršil poskusni polet, ki je trajal 70 minut in se sijajno obne-sel. Startanje je trajalo samo 59 sekund in po par minutah je dosegel višino 200 metrov, kmalu potem pa najvišjo višino 400 metrov. Povprečna hitrost je znašala 170 km na uro Zrakoplov je končno prislal brez vsakih težkoč.
iOt" se obnesef v viharju
London, 21. oktobra AA. Včeraj je moral novo zgrajeni angleški zrakoplovni orjak »R 101«, ki je pritrjen na močnem drogu, prestati hude viharje. Ves dan je zelo deževalo in veter je mestoma dosegel hitrost 48 milj na uro. Navzlic temu pa se je zrakoplov z uspehom boril z viharjem in so zvečer strokovnjaki ugotovili, da je zrakoplov brez škode vzdržal tudi najsilovitejše sunke in ga ni bilo treba spraviti v hangar.
Žita — Bazeljsha vojvodtnja
Bruselj, 21. oktobra, AA. Bivša avstrijska ccsarica Žita se bo imenovala za svojega bivanja v Belgiji Baselska vojvodinja. Stanovala bo s svojo rodbino v dvorcu Stocnockerveelu, ki ga ji je dala na razpolago markiza De Croy.
Radoslavov - umrl
Berlin, 21, okt. (Tel. >Slov.«) Bivši bolgarski ministrski predsednik Vasilij Radoslavov je umrl danes po daljši bolezni v berlinski »Charite« v starosti 72 let. Od konca rojne
je živel kot begunec v Nemčiji.
#
Vasilij« Radoslavov je bil rojen 1854 In je po dokončanih pravnih študijah v Nemčiji kmalu postal ugleden politik v novi bolgarski državi. Bil je odločen pristaš takratnega bolgarskega vladarja kneza Aleksandra Batten-berškega. Ko je bil knez Aleksander izgnan, je celo z njim skupno zapustil svojo domovino. Pozneje pa se je po ponesrečenem poskusu vrnitve Aleksandra na prestol, vrnil in postal največji prijatelj kralja Ferdinanda. Tudi z njim je delil isto usodo. Ko je bil po porazu v svetovni vojni kralj Ferdinand izgnan, je tudi Radoslavov zapustil Bolgarijo in v izgnanstvu je umrl.
Kot politik je igfral usodepolno vlogo, katere posledice balkanski narodi še danes čutijo. Bil je odkrit germanofil. Njegova je žalostna zasluga, da se je Bolgarija v svetovni vojni postavila na stran centralnih sil in da je zahrbtno napadla od vseh strani ogroženo Srbijo, ki je vsled tega napada tudi trenutno podlegla. Njegovo delovanje je žalosten oddelek v zgodovini jugoslovanskih narodov, proti katerih združitvi je vedno deloval.
Po zlomu je bil radi krutosti, ki so jih bolgarske čete uganjale na srbskem ozemlju in z ozirom na določbe mirovnih pogodb o vojnih krivcih obsojen na dosmrtno ječo. Nedavno pa ga je bolgarsko sobranje pomilostilo, kar je dalo povoda diplomatski intervenciji z nase strani. Kljub temu, da sta obe frakciji liberalne stranke njega izvolili za skupnega predsednika obnovljene stranke, se ni upal vrniti.
Clemenceaujeva bolezen
Pariz, 21. okt. (Tel. »Slov.«) Stanje Cle-menceau-a je resnejše, kakor se je mislilo. 2e včeraj je imel srčne krče, da so mu morali vbrizgavati kafro. Tudi danes so mu jo morali vbrizgati dvakrat. Ves dan je pri niem prisoten zdravnik specialist.
Posrečena druga operacija Poincarej a
Pariz, 21. okt. (Tel. »Slov.«) Poincare, ka« terega zdravje se je v zadnjih dneh bistveno zboljšalo, je bil davi ob 7 drugič operiran. Operacija je trajala nad eno uro in je potekla srečno. Splošno stanje bolnika je zadovoljivo, vendar pa je računati s tem, da bo potreboval več časa za popolno okrepitev.
Dva fimsha ateljeja pogorela
London, 21. okt. (Tel. »Slov.«) V Vem« bleyu sta zgorela dva filmska ateljeja v vrednosti 100.000 in 150.000 funtov. Gasilci so le z največjim trudom mogli preprečiti, da požar ni zajel še tretjega novega ataljeja, v katerem so rešili vse že razvite filme.
Zadnja poročila
Pi-vi poraz angleške vlade
London, 21. okt. A A. Iz Tokia poročajo; Vlada je v parlamentu naletela na ostro opozicijo zaradi zakonskega načrta, s katerim je hotela znižati za 10% plače civilnega urad-ništva, čegar mesečni prejemki presezajo 10 funtov šterlingov. Vlada je bila prisiljena predlog umakniti.
Macdonald v Kanadi
London, 21. okt. A A. Predsednik vlade Ma Donald je po svojem štiridnevnem obisku v glavnem mestu Kanade Otavi prispel davi ; s svoji mspremslvom v Montreal. Opoldne bo ! MacDonald gost Canadian Cluba, nato pa bo ! promoviran za častnega doktorja na Mac Gil-| lovvem vseučilišču.
Demisija avstrahhe vlade
Camberna, 21. okt. AA. Bruce, predsednik avstralske koalicijske vlade nacionalistov in agrarcev, je včeraj izročil generalnemu guvernerju demisijo svojega kabineta.
Scurrin, 21. okt. AA. Delavska stranka, ki je dosegla pri volitvah večino, je bila na-I prošena, naj sestavi novo vlado. Novi ministri bodo izvoljeni na jutrišnjem sestanku stranke.
Brezuspešni napori nemških nacionalistov
Berlin, 21. okt. AA. V prvih petih dneh, odkar so razgrnjene liste za referendum proti Youngovem načrtu, se je v Velikem Berlinu vpisalo vsega 93.829 oseb. Listi ugotavljajo, da so izgledi za uspeh te akcije dokaj slabi. Ko je šlo za odškodnino bivšim nemškim vladarjem, se je vpisalo v Berlinu 436.000 ljudi, na poziv komunistov, ki so vprizorili ljudsko glasovanje proti gradnji križarke, pa je glasovalo 75.000 oseb. Komunisti so prejeli v vsej Nemčiji komaj polovico glasov, ki so potrebni za referendum.
Dvoboj Aljehin-Bogoljubov
Berlin, 21. okt. (Tel. »Slov.«) Danes sta Aljehin in Bogoljubov igrala 17. partijo. Po 33 potezah je zmagal Aljehin. Stanje: Aljehin 8, Bogoljubov 4, remis 5. S tem je berlinska serija končana Prihodnjo partijo bosta igrala 26. oktobra v Haagu.