Ameriška Domovi ima r* i;i"e &! ' ^ TV V A IN SPIRIT •r- ii227 jmvMiemsi /%/Vl- E it i €/% mi— M O/1/1E National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 2, 1969 SLOVCNIAN IMOfiMINO N€WSPAP«i ŠTEV. LX'VII — VOL. LXVII ien. Mansfield našel podporo za Hixonovo novo politiko v Aziji Vodnik demokratske večine v Senatu M. Mansfield se je vrnil s 16-dnevnega potovanja z ugodnimi vtisi o odmevih nove Nixonove a-zijske politike. Washington, d.c. — Sen. ■^ike Mansfield, demokrat iz fontane, je poleg sen. W. Ful-^righta najbolj vztrajen kritik ameriškega posega na ozemlje Celinske Azije, prav posebno še v Vietnam, četudi je s Fulbrigh-tom vred glasoval za znano ton-kinško resolucijo, na temelju katere je predsednik L. B. John-posegel v Južni Vietnam, da bl ga rešil pred komunistično P°plavo, organizirano in vode-110 iz Hanoia. V zadnjih letih je Ponovno zahteval omejitev vojskovanja v Vietnamu in posto-umik ZDA od tam. Pretekli mesec je sen. Mans-^eld, ki je sicer tudi načelnik Znatnega pododbora za Daljni V7-hod, odpotoval v jugovzhodne) ^7ijo na povabilo predsednika ucona, da si na lastne oči ogle-a Položaj in pomaga obrazloži-' Vodnikom držav v tem delu aveta politiko Združenih držav. enator je bil na poti 16 dni in Se je razgovarjal z vodniki petih ržav. pri vseh je našel veliko ^zumevanje in podporo za “Ni-x°novo doktrino”, objavljeno na. °toku Guamu 25. julija letos kot einelj bodoče ameriške politike ha Zahodnem Pacifiku in v Azi-P- Govoril je z vodniki Filipi-bov> Indonezije, Burme, Laosa Kambodže. Povsod je bil pri-lazno sprejet, povsod je našel poveljstvo nad novo ameriško Politiko v Aziji. Sen. M. Mansfield je dejal, da o v razgovorih z vodniki azij-^ ih držav razlagal, da so ZDA Pomorska sila Novi grobovi Joseph Škufca V nedeljo je umrl Joseph Škufca s 5335 W. Heisley Rd., Mentor, O., star 76 let, rojen v vasi Znojile v fari Krka na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA v mladih letih. Zapustil je ženo Angelo, roj. Sadar, sinove Alberta, Louisa, Anthonyja, hčeri Sophie Martpn in Angelo Tintera, 8 vnukov in vnukinj, enega pravnuka. Pokojnik je bil član ADZ št. 30 in SNPJ št. 355. Pogreb bo jutri, v sredo, iz Mul-queeny pogreb, zavoda na 99 E. Erie St. v Painesvillu, v cerkev St. Bede v Mentorju ob desetih, nato na pokopališče Riverside, St. Mary’s v Painesvillu. Jakob Žagar Po dolgi bolezni je umrl v Euclid General bolnišnici 89 let stari Jakob Žagar z 19270 Newton Ave., mož Agnes, roj. Opeka, oče Stanleyja, Antonie, pok. Jacka in pok. Sophie, brat Mary Zakrajšek, Dorothy Sternisha, Anne Klanchar (v Fontani, Calif.), pok. Frances Bostic, pok. Catherine Ivančič in Valentina (v Slov.). Pokojni je bil rojen v vasi Nove Ravne v fari Bloke, od koder je prišel v ZDA 1. 1905. Dolga leta je bil zaposlen kot strojnik pri Midland Products, nato pa v raznih jeklarskih podjetjih. Bil je član SNPJ št. 2.8, W. of W. in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb je danes iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v cerkev Sv. Križa v Euclidu, nato na Kalvarijo v družinski grob. določ rese in imajo zato erie, vendar omejene inte- v Aziji. Prav zato nimajo liri ^ Pose§aK na azijsko ce-v 0 se ne mešati v tamkaj-bik-0bor°žene spore razen, če i .lie s tem zvezane bistvene °risti ZDA, kar pa po hjego-111 v Vietnamu ni slučaj ^ ?ovielska zveza ni stopila z g0^eri0 °d kitajskih sosed v raz-p ,?re ° sklenitvi varnostnega hje a’ ^ Predložil Brež- taj^V junija. Vsi odklanjajo tj ker se nočejo zameri- hnd Te se ne boje tako pre° V Pretekl°sti» ker so d0j^ri^ane> da ima dovolj posla S}t0 a *n s svojo sosedo Sovjet-dru ZVezo ter ne bo pritiskala Pet^am Povzr°čala novih na-sporov. Mansfield je hjo°Vedal’ v Renatu letoš- leja ',esen ali v začetku novega obSev Vedel v svojem pododboru ZDA2no 2asliševanje o politiki na daljnem vzhodu.. panada brez revolucije -i6 edina država v o-lneril hlačno t ^ajvlšia 2 verietnostjo neviht. J temPeratura okoli 82. Borba med obrambnim tajništvo ne vidi nevarnosti napada ZSSR na rdečo Kitajsko D.C. — Zgod- in državnim lajnišlvom Državno tajništvo ‘vidi’ znake rdečega omejevanja vojskovanja v Vietnamu, o-brambno pa ne. WASHINGTON, D.C. — Javnost še zmeraj ne verjame v pravilo, da je v republikanskih vrstah več smisla za disciplino kot v demokratskih. Seveda pozna tudi to pravilo svoje izjeme. Prav sedaj se na primer odvija fronta med državnim tajništvom in Pentagonom. Stvar se je začela takrat, ko se je državni tajnik Rogers vrnil s svojega potovanja po vzhodni Aziji. Vrnil se je poln optimizma in ni skrival veselja, da se položaj v Južnem Vietnamu o-brača na boljše. Pri tem se je skliceval na razne komentarje iz diplomatskih krogov, ki so že hoteli videti na obzorju verjetnost, da bodo tudi komunisti začeli zmanjševati vojskovanje. Pentagon je ostal pri svoji previdni oceni in smatra znake popuščanja s komunistične strani le za predih. Tako zagovarjajo generali eno stališče, diplo-matje pa drugo. Rogersova skupina je na svojo stran pritegnila celo bivšega državnega tajnika Ruska, tako trdijo v Wa-shingtonu. Tako imamo sedaj f r o n to med državnim tajhi-štvom in Pentagonom. Oba nasprotnika razumemo: generali mislijo, da se ne smej,o pod nobenim pogojem osramotiti, zato se nagibajo na pesimizem, di-plomatje pa potrebujejo upanje, da bodo pogajanja v Parizu vendarle stekla, zato so optimisti. Revež med njima je Nixon. Držal je besedo in odpoklical iz Vietnama prvih 25,000 vojakov. Do septembra bi bil moral objaviti nov odpoklic, pa je odložil, iz česar sklepajo njegovi kritiki, da ne ve, kaj naj naredi, kar bo do določene meje držalo. Sedaj se je, kot kažejo nekateri znaki, obesil na upanje, da bodo komunisti v Vietnamu dali znak, da resno mislijo na manj vojskovanja. Ako bo ta znak dobil, bo WASHINGTON be o sovjetskem povpraševanju pri vladah satelitov in pri vodnikih KP o stališčih, ki bi jih ti zavzeli ob nenadnem sovjetskem napadu na kitajska atomska središča, izhajajo baje iz virov CIA — Osrednje obveščevalne službe ZDA. Te zgodbe niso državnemu tajništvu prav nič po godu, prepričano je, da ovirajo njegove napore za izboljšanje odnosov s Kitajsko, priprave na razgovore o omejitvi oboroževanja s Sovjetsko zvezo, pa tudi pogajanja za mir v Vietnamu in na Srednjem vzhodu. V državnem tajništvu priznavajo možnost nenadnega sovjetskega napada na kitajska atomska središča, toda mislijo, da trenutno to ni verjetno. Računajo le z možnostjo povečanja števila in obsega mejnih spopadov. Državni tajnik W. Rogers in njegovi sodelavci vidijo v objavi teh zgodb in njihovem širjenju igranje Moskvi v roko. Ta se že več mesecev trudi po vsem svetu, da bi dobila simpatije v svojem sporu s Kitajsko. Pričakujejo, da se bo državni tajnik pritožil pri predsedniku Nixonu proti CIA zaradi objave teh zgodb. Obseg trgovine med Japonsko in Sovjetijo raste TOKIO, Jap. V prvi polovici letošnjega leta je obseg trgovine Japonske s Sovjetsko zvezo porastel za preko 18% na skupno 333.6 milijonov dolarjev. — Okoli 43% delnic lastujejo v ZDA ženske. odpoklical nove čete, da tako še pred jesensko politično vihro, ki se obeta v Kongresu in na univerzah, potolaži razburjene duhove. Ho Či Minh doslej še ni pokazal nobenega vidnega znaka, da ima kaj smisla za Nixonove težave. NIX0N0VI NAČRTI ZA ZDA V PRIHODNJEM DESETLETJU Predsednik ZDA je sinoči na konferenci državnih guvernerjev v Colorado Springs razlagal načrte za razvoj in stališča naše dežele v prihajajočem desetletju. Temeljna naloga bodočnosti bo reševanje “tekme med človekom in spremembami”. vo lastno varnostjo in o katerih niso prepričane, da jih bodo lahko izpolnile. Varnost svobodnega sveta mora temeljiti na sodelovanju vseh svobodnih držav, vsaka mora v prvi vrsti sama poskrbeti za svojo varnost. Nixon je poudaril, da se ZDA ne bodo umaknile iz mednarodne politike in se brigale v prvi vrsti za sebe in za svoje koristi. Hočejo le, da njihovi zavezniki prevzamejo del bremena za mednarodni mir in varnost, ki ga lah- COLORADO SPRINGS, Colo. — Sinoči je predsednik ZDA Richard M. Nixon pozval državne guvernerje, ki so prišli sem na svoje letno posvetovanje, naj se mu pridružijo v naporu napraviti vlade bolj sprejemljive za narodne potrebe. Potrebni so načrti za obvladanje rastočih vprašanj v prihodnjem desetletju, ki jih vedno znova ustvarja moderna naglo napredujoča industrijska družba. “Glavna tekma v današnjem svetu ni v oboroževanju, med rasami ali v vesolju, glavna tekma je med človekom in spremembami... Če hočemo to tekmo dobiti, je naša prva potreba spremeniti vlado tako, da jo bo mogoče obvado-vati.” Bistvo nove strategije naj bi bil “novi federalizem”, o katerem je Nixon govoril pretekli mesec, ko je razlagal domača vprašanja naše dežele. Zvezna vlada naj bi v bodoče tesnejše sodelovala z državnimi in okrajnimi upravami v vseh vprašanjih domače politike, prav posebno pa v vprašanjih socialnega skrbstva in šolstva. Zvezna vlada ne bo več pripovedovala državnim in okrajnim upravam, kako reševati to ali ono vprašanje, ampak se bo z njimi posvetovala in jim prepuščala več in več odgovornosti. Državne guvernerje je predsednik ZDA svaril, naj ne upajo na obilja sredstev zvezne vlade, kadar bo vojskovanje v Vietnamu končano, ker to so le upi, pravni upi, kajti preostanka ne bo, vsaj velikega ne. Podobno kot v domači politiki je predsednik Nixon označil tudi zunanjo politiko ZDA v bodočem desetletju. ZDA ne bodo prevzemale nobenih obveznosti, ki niso nujno povezane z njiho- H koncu pasjih dni: Politični dogodki počitnic niso motili CLEVELAND, O. — Recimo, da smo na koncu letošnjih pasjih dni. Priroda je morda drugih misli in nas morebiti še hoče zasipati z vročino, toda mladina gre zopet v šole, delovni ljudje se pa vračajo na posle, v tem pogledu štejemo mednje lahko tudi politike. Kako smo se vsi odpočili, ne vemo, toda politični dogodki v letošnjem poletju nas hvala Bogu niso preveč motili. Nismo bili brez njih, toda obnašali so se tako skromno, da jih velikokrat niti opazili nismo. Jih je pa veliko, zato moramo izbrati le tiste, ki utegnejo roditi posledice. Kaj na primer z vojskovanjem v Vietnamu? Predsednik Nixon je v začetku poletja obljubil, da bo odpoklical 25,000 mož iz Vietnama, in je besedo držal. Na drugi strani je pa ravno v istih 3 mesecih padlo v Vietnamu nad 2,000 naših vojakov. Držal je torej besedo tudi Ho Či Minh, ako-ravno je ni javno dal. To bo moralo imeti preje ali pozneje posledice, ker bo postalo tako stanje nevzdržno. Morda nam bo že politična jesen odkrila pogled, kaj se bo zgodilo. Draginja pa ni šla na počitnice, je stalno rastla od meseca do meseca, tako hitro kot še nikoli v zadnjih 8 letih. Zadnje mesece je nekaj popustila, vendar upa, da se bo sedanje drago življenje ustalilo vsaj na sedanji višini, saj nam napovedujejo, da bo povprečje cen rastlo še do novega leta v povprečju letno za 4-6%. Tako stalno raste odstotek Amerikancev, ki pada v revščino in si ne zna pomagati. To gotovo ne bo pospeševalo socialnega miru, nezadovoljnost bo na razne druge načine izbruhnila na dan. Pri tem ni zvezna vlada pokazala v polletni dobi nobene pobude, da bi se začela boriti proti inflaciji. Nixon prevzema s svojim obotavljanjem veliko tveganje na svoje rame. To mu utegne delati skrbi že do novega leta. Mir v naši domači javnosti je bil vsaj navidez kar čeden. Niso nas vznemirjali izgredi in nemiri, večji rasni spopadi; prebrodili smo poletje brez velikih š t r a j k o v; politični škandali nas niso zabavali. Toda ta mir ni napravil vtisa, da se bo nadaljeval tudi jeseni. Draginja bo silila unije na mezdne boje, študentje se bodo spraševali, kaj je z obljubami, ki so jih dobili od raznih javnih uprav, od univerzitetnih do zvezne vlade. Novo šolsko leto je tu, obljube so pa večinoma obvisele v zraku. To bo rodilo nezadovoljnost in dalo povod za prvo dobo novih nemirov. Sledila jim bo druga — ako se uresničijo napovedi skrajnežev med študenti —, ki bo rodila proteste in vse, kar spada zraven, proti vojskovanju v Vietnamu. Kar bo zmanjkalo gradiva za izgrede, ga bodo preskrbeli levičarji s komunisti na čelu. Pri tem se nam bodo kar mimogrede podražili avtomobili. Tovarne pravijo, da so se stroški za proizvodnjo tako povečali, da ne morejo shajati z dosedanjimi cenami. To bo seveda vzorec za podobne višje cene na celi črti. Usoda nam je namenila v letošnji dobi kislih kumar tudi par dogodkov, ki so nas zaskrbeli. Začela je propadati morala med našimi četami. Vojaki nočejo več ubogati. Mislijo, da vojskovanje zahteva od njih prevelike napore in žrtve. Tako je postavljeno vprašanje vojaške pokorščine na dnevni red. Ni to v naši zgodovini prvikrat; kadar je bilo, je bilo s tem dano znamenje, da v naši deželi nekaj ni v redu. Prav isti čas so se začela povsod množiti trenja med belimi in črnimi vojaki na naših vojaških postojankah v Ameriki, na Havajih, v Južnem Vietnamu. Prva poročila pravijo, da so jih začeli črni vojaki in da so imeli zato upravičene razloge. Tudi to ni za nas nobena novost. Nesreča je v tem, da nas je to zopet doletelo ravno takrat, ko nihče ne ve, kako naj čim preje končamo vojskovanje v Južnem Vietnamu. Pasji dnevi niso čisto mirno potekali tudi drugod po svetu. V Afriki smo imeli nekaj u-porov in revolucij, ki zanje niti ne vemo. Arabska zemlja se spreminja v bojišče med a-rabskimi gverilci in Izraelom, pri čemur pa sodelujeta tudi vojno letalstvo in topništvo obeh nasprotnikov. Sovjetska zveza se muči s svojimi sateliti, Amerika pa s svojimi zavezniki. To jim dela hude skrbi, ima pa tudi dobro stran: Washington in Moskva mislita bolj na mir kot na vojskovanje. Taka naj bo bilanca letošnjih pasjih dni in kislih kumar! ko nosijo. Zadnje vesti TRIPOLI, Lib. — Vojaški vodniki so odstavili kralja Idrisa in proglasili republiko, ki bo posvečala svoje napore “edinosti, svobodi in socializmu”. Kralj Idris je na zdravljenju v Bursi v Turčiji. Izjavil je, da se bo vrnil domov in vojaške upornike ukrotil. Če bo to res storil, je odprto vprašanje. Znano je, da uživa kralj Idris močno podporo med beduinskimi plemeni Cirerajke, manj pa med mestnim prebivalstvom Bengazija in Tripolisa. Novo vlado so priznali Egipt, Irak in Sirija. TEL AVIV, Izrael. — Izraelska vlada zahteva brezpogojno izpustitev obeh Izraelcev, ki ju je Sirija zadržala iz potniškega letala TWA, ugrabljenega preteklo soboto na letu iz Rima v Atene in prisiljeno vodenega na letališče v Damasku. Sirijo je opozorila, da je do Damaska z Golanskega Višavja “le 30 milj”! Mednarodna zveza civilnih pilotov je zagrozila s splošnim 24-urnim štrajkom, če ne bodo Združeni narodi poskrbeli za izpustitev obeh Izraelcev. ZDA pritiskajo na Sirijo, da ugrabljena Izraelca izpusti, kot je izpustila včeraj štiri Izraelke. RIO DE JANEIRO, Brazil. —Ko je predsednika republike Ar^ tura da Costa e Silva zadela kap, je vodstvo republike prevzel triumvirat poveljnikov letalstva, mornarice in armade SAIGON, J. Viet. — Predsednik Van Thieu je predstavil javnosti novo vlado, na katere čelu je gen. Khiem. V vladi so na odločilnih mestih generali, na drugih pa strokovnjaki, ni pa v njej nobenih vidnih političnih vodnikov. Pojavlja se resen dvom, če predsednik Van Thieu razume potrebo po močni politični vladi, v kateri naj bi bile zastopane vse protikomunistične in nekomunistične skupine. Le taka vlada bi mogla uspešno voditi boj proti rdečim in z omejeno ameriško podporo varovati neodvisnost Južnega Vietnama. BONN, Nem. — Predsednik Zvezne nemške republike Heine-mann je ob 30-letnici začetka druge svetovne vojne včeraj predložil pomiritev s Poljsko, ki je bila pred 30 leti prva Hitlerjeva žrtev. WASHINGTON, D.C. — Včeraj je umrl znani vvashingtonski časnikar Drew Pearson v starosti 71 let. Zadela ga je srčna kap. Iz Clevelanda in okolice Okrajni prodajni davek— Sodišče je odločilo, da je okrajni prodajni davek v skladu z zakoni, nakar je okrajna uprava odredila njegovo pobiranje s 1. septembrom. Pol odstotka okrajnega prodajnega davka bodo prodajalci pobirali z državnim prodajnim davkom vred. Voljeni komišenerji?— Volivci okraja Cuyahoga bodo pri volitvah v novembru odločili, ali hočejo imeti v bodoče 7 okrajnih komišenerjev ali so zadovoljni s 3. Predlog predvideva 3 splošno, po vsem okraju voljene komišenerje in po enega izvoljenega v vsakem od štirih kongresnih volivnih okrožij v okraju. V Euclid Beach parku je ailo veselo— V nedeljo je bil v Euclid Beach parku letni piknik AFL-CIO, ki se ga je udeležilo kar lepo število članstva delavskih unij, pa seveda tudi raznih politikov in političnih kandidatov. Med njimi so bili tudi mestni župan C. Stokes, njegov demokratski tekmec pri primarnih volitvah R. Kelly in republikanski županski kandidat R. Perk. Letalska tekmovanja— Več deset tisoč ljudi se je zbralo v nedeljo in v ponedeljek na letališču Burke ob jezeru, Kjer so gledali letalske tekme in nastope letalskih akrobatov, civilnih in vojaških. Brenčanja m grmenja letal je bilo v popoldanskih urah toliko, da na vzhodni strani mesta v bližini letališča Burke skoraj ni bilo mogoče prestajati. Mudilo se jima je— Sinoči okoli pol enajstih je avto z dvema belima moškima privozil po Norwood Road proti severu s tako brzino, da se na križišču St. Clair Avenue ni mogel ustaviti pred rdečo lučjo, ampak se je zadrevil kar naravnost skozi njo v znano nekdanjo Modičevo gostilno onstran ceste. Podrl je prednjo steno. Avto je bil močno razbit, težko ranjen pa je bil edino velik ovčarski pes. — Skrajni čas je, da policija in sodišča napravijo konec divjanju neodgovornih avtomobilistov po naših cestah! Kdor se ne zna ali noče držati prometnih predpisov in gledati na svojo in svojega bližnjega varnost na cesti, naj ne dobi voznega dovoljenja. Ce ga že ima, naj mu ga oblast vzame! Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala jutri popoldne od 2. do 4. asesment v šoli sv. Vida. Clevelandčan na čelu 1. flote SAN DIEGO, Calif .— Predsednik Nixon je imenoval za poveljnika prve flote, ki ima svoj glavni stan v San Diegu, adm. I. C. Kidd-a Jr., rojenega v Clevelandu, Ohio. Adm. Kidd je bil doslej poveljnik 12. flotilje križark in rušilcev. Nasledil bo adm. B. F. Roederja, ki pojde v 'pokoj. Novi poveljnik 1. flote je bil rojen v Clevelandu 1919 Inez j Nellie G. Kidd in adm. I. C. ^iddu Sr. Oče novega povelj-jnika 1. flote je našel smrt pri napadu na Pearl Harbor, kjer je utonil s svojo poveljniško ladjo oklopnico Arizono vred. Po smrti je bil odlikovan s kongresno medaljo časti. Ameriška Domovina v v* ■ i/i c-/miio x^i mOSSSSU 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditar: Mary Debevec ) NAROČNINA: fc Združene države: k $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 2 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto P SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: l $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year ___SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 167_Tuesday”Sept. 2,1969 Vladna kriza v Saigonu Naj bo raigonski režim tak ali tak, zmeraj vpliva na našo vietnamsko politiko; skušnja je pokazala, da tudi takrat, kadar z njimi ni naša dežela zadovoljna. Navadno ni nikoli. Tudi sedanja vlada, ki jo je vodil po naročilu predsednika republike Van Thieuja ministrski predsednik Van Huong, ni bila po godu naši diplomaciji. Zato lahko rečemo, da se sedanja ministrska kriza ni začela morda šele pred nekaj dnevi, ampak že lani z nastopom Van Huongo-ve vlade. Zakaj ni bila Amerika zadovoljna z Van Huongovo vlado, ki je bil zanjo v prvi vrsti politično odgovoren Van Thieu sam? Razlika med njim in Washingtonom je osnovna in se vleče še iz Diemove dobe. Naša dežela je zainteresirana na taki saigonski vladi, ki bi obsegala vse, kar se v Južnem Vietnamu noče vdinjati komunizmu, pa naj bo drugače še tako deljenih naziranj o politični bodočnosti Južnega Vietnama. Že Diemu je bilo jasno povedano, kaj želi Amerika. Diem ni bil sposoben ali pa ameriške želje ni vzel zares. Nikoli ni resno poskušal ustvariti koalicijsko vlado na narodni podlagi. Se je rajše obrnil proti diktaturi in prisili, dokler ni dobil plačila, ki je namenjeno skoraj vsakemu diktatorju. Diema so prekucnili vojaški krogi in prevzeli oblast. Vrstila se je generalska vlada druga za drugo, nobena pa ni imela niti namena, da ustvari civilno koalicijsko vlado, ki bi seveda morala vpoštevati tudi želje in cilje vojaških krogov. Tudi Van Thieujev režim spada med take vojaške vlade. Van Thieuja so Amerikanci opozarjali na nevarnosti take vladne politike, toda mož je zmeraj našel izgovore, da se je izmaknil obvezi po rekonstrukciji vlade, ki bi res predstavljale vse sloje in struje v Južnem Vietnamu, ki kaj pomenijo. Skliceval se je na težave, ki res obstojajo, pa jih je treba premagati. Van Thieu in generali jih ne morejo, ker stojijo na stališču, da mora vlada obstojati le iz za-krnjenih protikomunističnih sil, ker vse druge niso zanesljive. Ker se take sile dajo dobiti le med generali, so samo oni poklicani reševati domovino. Kako jo rešujejo, nam pove sedanje gospodarsko in politično stanje v Južnem Vietnamu. Osnovna razlika v ameriških in saigonskih pogledih na rešitev Južnega Vietnama iz krempljev komunizma je torej jasna: Amerikanci jo vidijo v koalicijski vladi najširšega obsega, kamor spadajo ne samo protikomunisti, ampak tudi vsi nekomunisti, ki se nočejo prodati komunizmu. Ceneralom niti vse vrste protikomunistov niso kvalificirane za koalicijsko vlado, zato so proti vladi široke koali-nik Van Huong po volji, akoravno je vsaj zanesljiv proti-nik Van Huong po viljj, akoravno je vsaj zanesljiv protikomunist. Van Thieu je sedaj poveril sestavo nove vlade generalu Khiemu, ki v Saigonu ni neznana oseba. Je predvsem dober prijatelj Van Thieuja, zvest njegov pristaš, se je boni proti Diemovi diktaturi, je dober športnik (ribič) in menda tudi dober minister policije, ima dobre zveze z vojaškimi krogi, je služil tudi v diplomaciji. Podatki o njem ne govorijo o tem, kakšno zvezo ima z vodilnimi civilisti v Južnem Vietnamu, kakšen je tam njegov sloves. Zato ga naša javnost ni ravno najboljše ocenila. Vidi v njem predvsem generala, ki je prišel na to mesto, ker mu Van Thieu zaupa. Zaupanje in ne politična sposobnost je bila merodajna za njegovo izbiro. Khiem bo torej skušal sestaviti vlado iz ljudi, ki jim Van Thieu zaupa. To gotovo ni nobena politična podlaga za široko koncentracijsko vlado. To je načelo, ki se ga poslužujejo diktatorji, ki gledajo najpreje na svojo osebno varnost in bodočnost. Iz tega bi se dalo sklepati, da Van Thieu ni ravno prepričan, da je v Saigonu preveč vidnih domačinov, ki mu zaupajo in on njim. Van Thieu hoče torej imeti predvsem vlado, ki bo varovala njega in šele potem gledala na narodni interes. Zato politični opazovalci gledajo s precejšnjo nezaupljivostjo v novo vladno kombinacijo, ki je še niti ne poznamo. Morda je nekaj resnice v kritiki vietnamske OF, ki vidi v novi vladi, naj bo taka ali taka, le zvezo med saigon-skimi bogataši in generali. Z vlado, ki jo spremlja tak sloves, pa ne pridejo daleč v nobeni svobodni deželi, tudi ne v Vietnamu. Zato bo komunistična kriza močno odjeknila v Južnem Vietnamu. Ni sicer prijetna ta stvarnost, ali je boljša kot prividni optimizem. Zdi se nam, da je zadel žebelj na glavo bivši zaupnik demokratskih predsednikov Harriman, ko je kratkomalo izjavil: Van Thieu lahko koristi Vietnamu in Ameriki, ako res ustanovi široko koncentracijsko vlado, sestavljeno iz protikomunistov in nekomunistov. Ako za ta posel ni sposoben, naj se umakne, ker samo s tem še lahko kaj koristi. To mnenje ve dobro tudi predsednik Nixon. Vpraša- ne diha več tako ugodno in zdra- 1 f\0 O I . 1 Ck H /“v O 4"« *■*-» f .i. _1 • _ ■ • 1 T »-» v\ V' w» nje je pa, ali je dosti močan, da prelomi s tradicijo demo Kratskih predsednikov, ki so dajali popolno svobodo sai-gonskim vojaškim in civilnim politikom ravno tam, kjer se je iz tega stališča rodila nesreča. Nixon v tem primeru ni o-bremenjen s strankino tradicijo, zato lahko postavi saigon-sko vojaško in civilno politiko pred pravo alternativo, ne pa pred nadomestek, kot je sedanji poskus z vlado Khiema. Kako naj kdo kaj da na tako vlado, ki v njej praktično gospodarijo kar trije generali: Van Thieu kot predsednik, Ky kot podpredsednik in Khiem kot ministrski predsednik. Ko bi bili vsaj složni med seboj! Pa saigonski politični svet ve, da je Khiem spodnesel stolček moči generalu Kyju in mu s tem onemogočil, da bi s prevratom spravil Van Thieuja z oblasti. Zato se Ky in Khiem gotovo ne gledata lepo. 1. A. n BESEDA IZ NARODA ] Pismo Vrhenškega Tineta Waukegan, 111. — Novic je v sodobnem svetu več, kakor pa jih more javnost použiti. To je menda vzrok, zakaj se javnost bolj ne zanima, kaj se okrog nje in med njo po svetu godi in do-gaja. Posebno zadnje mesece in tedne je bilo dogodkov, da jih je javnost komaj sprejemala. Uspeh astronavtov je zasenčil važnost manjših dogodkov tu na naši zemlji. Saj smo vsi kar z odprtimi ustmi zijali nad uspehom astronavtov. In komaj smo se zavedli teh uspehov, so nas z vsemi raznimi izjavami o teh uspehih že vodili k drugim zadevam, katerim naj dajo prej o-menjeni uspehi novih inspiracij in upanj. O yes, naš okrogli svet je kar čudovit in zanimiv. Je dosti kislega na njem, pa tudi nekaj sladkega. Kdor zna to prav sprejeti in to skupaj prav pomešati, dobi iz tega kar okusen založek življenja. Ker ravno omenjam uspehe astronavtov, naj omenim, da je pohvalna beseda poudarjena v navdušenosti našega predsednika Nixona o tem uspehu izrazila malo več, kakor namenjeno, in je to znani pridigar Billy Graham malo popravil. Grahamova pripomba je kar na mestu. U-stvarjenje sveta, rojstvo Kristusa, Njegovo trpljenje za Odrešenje in Njegovo Vstajenje so še vedno dogodki in uspehi, ki jih doslej noben človeški uspeh ni nadkrilil. To drži med milijoni in milijoni vernikov vseh raznih krščanskih sekt. Le člankar v slovenskem naprednem dnevniku ima to za ‘‘biblijske pravlji-ce”. Njegova zadeva. Pove pa to, da v njegovi glavi se še vrtijo vedno “plošče”, na katerih so zarezani glasovi in mnenja takih “velikih mislecev”, kakor so bili pokojni Konda, Molek in še vrsta drugih. Omemba v tistem uredniškem članku pove, kake misli o tem se prekucavajo v njegovi glavi... * DRUGE ZADEVE PRI NAS IN DRUGOD. — Zadnji torek v juliju je doživel naš illinoiski senator Everet M. Dirksen svoje vrste obisk. Nekaj nad 200 illi-noiskih farmarjev iz delov Illinois države, katere on predstavlja in zastopa v zveznem senatu, ga je s svojimi ženami in otroci vred obkolilo, ko se je vračal z zborovanja sen atske zbornice. Voditelji protestne skupine so ga pozdravili, nato pa so objavili svoja mnenja glede današnjih razmer, v katerih morajo v da-našnjih časih živeti in se boriti za svoj gospodarski obstanek. Ko so mu našteli vzroke in razloge, so napovedali svoje zahteve, da se farmarjem dovoli in da “parity” (enakost), to je cenam za farmarske pridelke in drugo, kar farmarji pridelajo, da bo moč farmarjem gospodarsko parirati s cenami onega, kar farmarji kupujejo zase in kar zahtevajo obrati farm. Dirksen, ki je znan, da zna vsak čas in za vsak slučaj na- praviti prijazen obraz, nasmeh in pogled, je tudi to pot s tolažilnim obrazom začel razlagati svoje stališče v tem slučaju. Izjavil je, da je on eden izmed tistih 20 senatorjev, ki delujejo na to, da se kakih 10 milijonov akrov farmarske zemlje vzame po vladi iz obdelovanja, ! lastni* kom da odškodnino in to bi nekako v petih letih dvignilo naše kmetijstvo na drugo, to je zado-voljivo gospodarsko raven. O-menil je med drugim, da je on kupil par bušjov žita in plačal zanj po $3.06 za bušelj, medtem, ko je zdaj cena na trgu za bu šelj žita $1.05. Ta njegova gospodarska razlaga pa navzoče farmarje, ki so ga obkolili, ni zadovoljila. Z glasnimi medklici so mu dali znati in vedeti, da oni zahtevajo “parity” — enakost, ne pa kako dobrodelnost. Prerekanje je teklo nekaj časa. Farmarji so poudarjali, da | kakšnih začasnih dobrodelnih akcij ne želijo, pač pa nekaj trajnega, ki jih naj postavi na kolikor mogoče enako gospodarsko višino z drugimi gospodarstvi, kot industrijskim itd., da jim bo moč z njihovimi dohodki, ki pridejo za farmarske pridelke, shajati z izdatki, ki jih morajo oni izdajati za semena, za poljedelske stroje in vse, kar si morajo nabavljati. To so objavili in povedali tudi senatorju Charlesu Percyju. Oba, to je Dirksen in Percy, sta bila malo v zadregi. Iskala sta izrazov, kateri naj bi farmarje, ki so prišli protestirat, potolažila. Potolažiti farmarje v tem slučaju bo težka naloga. Priznati je treba, da farmarji so za svoje delo veliko slabše plačani, kakor pa zlasti poklicni industrijski delavci. In če vzamemo današnjega farmarja, mora biti ta tudi nekak poklicni mojster v kmetijstvu in obratovanju kmetije. Razumeti se mora na stroje, s katerimi obdeluje. Razumeti se mora na umetna gnojila in še vrsto drugega, če ne, se mu vse pokvari. Toda, ko pride do žetve dohodkov, kdo ima boljšo žetev, današnji poklicni delavec v industriji ali farmar? To je srednje vrste farmar. Manjši pa izginjajo, raje odhajajo v tovarne in v druge službe, kjer se jim bolje godi kakor na mali farmi. Večji farmarji, ki razpolagajo s tisoči in tisoči akri zemlje in drugim, ti seveda izhajajo drugače. Primera v tem je, kakor so včasih rekli v starih časih graščakov v starem kraju: “Ta je velik gospod — ima kočijo in hlapce.” O navadnih kmetih so rekli: Ti imajo pa majhne žlice, s katerimi zajamejo kislo repo, drugega pa dosti nimajo.” Tako teče naprej življenje nam po svoje pripoveduje, v kakih razmerah smo. Prav zdaj ni še prehudo, niti hudo ne, ker žepi še niso prazni. Drugače bo, kadar v žepih ne bo več dosti. Takrat zna biti drugače. To se pa zna zgoditi preje, kakor mislimo. Današnja draginja, če se ne bo predrugačilo kako na bo- vo, kakor še pred kratkim. Pri poročajo zdravila, dal Bog, da bi bila zdravila prava, da bi pomagala, ampak vsak mazač ne zna predpisati pravih zdravil. Upajmo vsi na najboljše. V tem duhu vse lepo pozdravlja Vrhenšk Tine Če ti niso pri Bogu, kdo bo? PATERSON, N.J. — Z gornjimi besedami je pred štirimi leti zaključil svoj članek o pobitih domobrancih g. dr. Ludvik Puš. Biti pri Bogu, pomeni isto, kot biti v nebesih, biti zveličan, biti svetnik. Prav zares: če naši pobiti domobranci niso resnični mučenci in kot taki pri Bogu, kdo bo? Od mladih nog smo vajeni v zgodbah mučencev brati čudovite stvari: sv. Štefan gleda nebesa odprta, ko ga kamenjajo, sv. Vid v kotlu žarečega svinca in smole prepeva hvalnice Bogu, sv. Tiburciju se zdi žareče oglje, na katerega so ga vrgli, kot da so dišeče vrtnice, pred neštete mučence se levi, ki naj bi jih raztrgali, vržejo k nogam in jim .ližejo rane, itd. V zgodbah pobitih domobrancev takih čudežnih dogodkov pogrešamo. Naj nas to ne moti. Dve dejstvi moramo poznati v tej zvezi. 1.) V začetku krščanstva je Bog res delal take čudeže, ker so bili za širjenje sv. vere potrebni, pozneje pa ne več. 2.) Večina teh čudežnih zgodb pa je izmišljena, spada med legende, ki so se sčasoma vpletle med zgodovinska dejstva, da zdaj težko ločimo, kaj je zgodovina in kaj pobožna legenda. Ni se nam torej čuditi, če je sv. oče ob zadnji liturgični reformi črtal iz vesoljnega cerkvenega koledarja prav take mučence iz prvih časov krščanstva, ki o njih beremo najbbj čudovite zgodbe mučeništva, katere pa niso zgodovinske. Bistvo mučeništva je v tem, da kdo smrt in morebitno mučenje iz sovraštva do vere potrpežljivo prenese in zmagovito vztraja v stanovitnosti do konca. V tem se pa naši pobiti domobranci kosajo z najbolj odličnimi mučenci prvih časov krščanstva. Naj navedem le par izjav očividcev, ki so se iz grobov rešili: V tretjem delu knjige “Rdeča zver, pijana krvi”, ki jo je napisal pokojni msgr. škerbec, berem na strani 13: “Tiho je bilo med nami. Klečali smo in sklanjali glave ter se pripravljali na smrt. Tu in tam se je komu izvil globok vzdih bolečin ali pa vzdih molitve k Bogu. Vse je postalo pred našimi očmi malenkostno, prazno na pragu večnosti. Misel na smrt, na Boga, na sodbo in večnost je popolnoma prevzela naše duše. V Vetrinju smo prejeli sv. zakramente, zadnjo popotnico.. Zdaj smo v svojih dušah še enkrat obujali popolno kesanje.” Istotam na strani 14: “Tu in tam je še uhajala misel domov k očetu, k materi, bratom in sestram, ki jih ne bomo nikoli več videli na zemlji, pa so se zopet duše odtrgale od teh misli in romale k Bogu, k Jezusu, Materi božji in proti bližnji večnosti.” Istotam na strani 17: “Iz kupa mrličev in ranjencev so se čuli vzkliki: “Jezus, Marija, Jožef! O Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!” Na strani 23: “Ali se je kak domobranec, ko ste bili v rokah komunistov, posebno pa, ko ste že bili na poti na morišče, ali pa že v jami, izrazil, da obžaluje, da je šel med domobrance in ko doživel to strašno usodo?’ 'Niti enega nisem slišal, bi se kesal, ali da bi bil obža val, da je bil domobranec, pro Ije, zna to doseči in izvršiti. Po obnebju našega gospodarstva komunističen borec. Več pa raznašajo razne sape kaj “čudne klime”. Te klime dušijo že malo po naših borznih trgih ozračje.! domobrance, če bi bila prili Poročila omenjajo, da se na njih čeprav bi vedeli naprej, da bo jih slišal zatrjevati, da bi kiji vsemu še enkrat vstopili mi MONS1GNORJU ALOJZIJU BAZNIKU ZA SLOVO “Po svetu vsem pojdite, vse narode učite!” Beseda Kristusa Boga veljala je in še velja in bo do konca dni sveta. Kot Božji poslanec ti bil si med nami, dolga si leta nas vodil zvesto, z nami si hodil, nismo bili sami, slovensko besedo si branil srčno. Roka je tvoja bila povsodi, kjerkoli si slutil Božjo čast, cvetelo je delo, zoreli sadovi, oranje, sejanje — vse šlo ie v rast. Za dela velika storjena med nami, ko rože in trnje si z nami delil, za Božje skrivnosti, ljubezen, tolažbo, za kleno besedo, ki si jo glasil, izrekamo hvalo ob tvojem slovesu. Saj težko bilo bi poplačati dolg. Prošnja je v srcu in solza v očesu: Vso tvojo ljubezen poplača naj Bog. Med druge te danes pošilja ovčice Božja Previdnost, Večni Pastir, da seješ med njimi besedo resnice, da jim oznanjaš srečo in mir. w ^ ■v‘ "■ ’ ' • Od Svetega Vida tja mimo Pristave, kjer rado sprosti se slovensko srce, kjer Sveti Patricij varuje dobrave, tam čredica Božja čaka na te. Svetega Vida hvaležni farani s tisoč željami za tabo gredo. ' S srcem ostani še vedno med nami, novo ti delo naj vodi Nebo. ’ F. G. morali vse to trpeti. Pogosto sem čul: “Rajši sem med žrtvami, kot da bi bil ubijavec.” Stran 38: “Molili so rožni venec, dasi so morali prej oddati vse molke. Čakali so na smrt kot na rešitev. Kletvine ni bilo čuti med nami, ne godrnjanja in ne jeze. Vdano je vsak prenašal svoje muke ter čakal, da mu Očetova roka pošlje smrt ter ga preseli v boljše življenje.” V knjigi “V Rogu ležimo pobiti” berem na strani 27: “Najhuje so postopali s člani Katoliške akcije. Tako so iskali Zorca, ki je bil v Hlebčevem vodu. Ko se jim je odzval, so tega majhnega prijaznega dečka odpeljali s seboj po dveh stopnicah v barako, vrata za seboj zaprli in ga mučili, da je bilo čuti strašno vpitje. Po mučenju so nezavestnega izbrcali preko praga, da se je telo zvrnilo preko stopnic in tam obležalo.” Istotam na strani 55: “Tako je partizan Herman mnoge pretepal in smešil posebno, če je dobil pri kom rožni venec ali svetinjico. Smešil je Kristusovo trpljenje in ga enačil z našim. Tudi drugi so se norčevali iz nas, če vemo, koliko je Kristus na Golgoti trpel. In če je on vse to pretrpel, zakaj ne bi mi, ki smo njegova vojska! Prinesli so v dvorano bičevnike, spletene iz usnja, po sredi ojačene z žico, in nas, pretepali. Kljub temu smo molili in peli nabožne pesmi, pa tudi fantovske.” Mar se ne bere vse to kot naj-lepše mučeniške zgodbe iz prvih časov krščanstva? Prav zares. Razlika je le v tem, da je med o-nimj vse preveč legend brez zgodovinske podlage, naše so pa vse s pričami dokazane. Poganski zdravnik Galen je o prvokrščanskih mučencih zapisal: “Videl sem jih. Bili so ljudje kakor mi. Trepetali so pred mukami. Ko je prišel čas mučenja, je iz njih odsevalo preroško pričevanje. Odhajali so v smrt za Kristusa s smehom na ustih in z nezaslišanim mirom. Odpuščali so mučiteljem in darovali svoje življenje v globoki veri in neomajni ljubezni do Kristusa.” Prav isto govorijo o pobitih domobrancih priče, ki so jih videle trpeti in umirati. Zato v polni meri' velja o kijih: če ti niso pri Bogu, kdo bo? Le prosimo Boga in začnimo delati na to, da nam jih sv. Cerkev kmalu dovoli častiti kot resnične mučence. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. Vesfi iz Slovenije Svežega mesa manjka Govejega mesa primanjkuje in to sredi turistične sezone. Lani mesa ni primanjkovalo in tudi ni bilo predrago. Letošnje primanjkovanje je posledica nesmiselnega gospodarjenja, ker so lani poklali 90 odstotkov mladih telet. Letos je v družbenih hlevih le na vsakem osmem stojišču po ena žival. V kmečkih hlevih je pa tudi premalo živine. Kljub temu se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta izvoz živine iz Jugoslavije dvignil na 422 milijonov Novih dinarjev, nasproti 276 milijonov, kolikor je znašal ta izvoz v istem obrobju lanskega leta. Izvoz je sicer v maju zastal, toda brezglavna politika se maščuje že sedaj in se bo še nekaj časa. ------------o----- Še v kolonialni dobi « BOSTON, Mass. — Sejmi za deželne pridelke so nastali v ZDA še v kolonialni dobi, ko so farmarji pripeljali svoje pridelke v mesto in jih tam ponudili na prodaj. Iz teh sejmov so se nato razvili velesejmi, ki služijo sedaj delno gospodarstvu delno pa zabavi. SPOMINSKA OBLEKA — Za obisk papeža Pavla v Ugandi v Afriki so tam prodajali posebne spominske o-bleke, katerih eno vidimo na gornji sliki. Na blagu so natisnjene razne slike krajev in ljudi. r, 4 DOMOV /z slovenskega T oronta Nazaj v šolo Počitnic je konec. Za nami so . IJev|> ko smo v pi'osti naravi ^ ali krepitve teles, si utrjevali 2 ravje in si nabirali sil za po-n°vno resno delo.. Sonce, sveži in ^°^ja narava so viri 2 ravja in moči. Kakor se je adina pred dobrimi dvemi poseči navduševala nad počitni-0 Prostostjo, tako sedaj z ve-jem vstopa v novo šolsko le-°' Človek je po naravi zvedav ^ tako tudi mladi ljudje z zani-manjem hitijo v nove razrede in 2 Oprtimi očmi in ušesi priča-k jo, kaj jim bo prinesla šol-a učenost v novem letu. ,. jer ie ta zvedavost doma in ler vlada veselje nad šolo, tam in V ljudeh zdrav duh in araven razvoj. Kjer pa vlada pselnost “I hate school”, tam da ^ ^rU2bi nekaj narobe, bodisi, sola premalo skrbi za pravo ^^.j^ljonost pri mladini, bo-, 1 'la ima družina preveliko tj*5*’ za dolarji in bolj skrbi za ’. ^a bi mladinci prej nekaj jJ^ili, kot se česa naučili, ja rpa<*°Sl' ie ^as rasl;l ln razV0‘ v.‘. el° raste v mladosti, se raz-^ja In dozoreva. Um se razgle-^ ]e _ danes bi že lahko rekli šenP° Vsei,niriu znanosti in izku-!• Mlada duša raste in zori, 2 v Veri in božji podobnosti. akrb^0 PrezSoclnja zaposlitev in vir *Za Vsakdanji dolar samo o-člo a laS'' razv°j Prl mladem Prav tako so nepoprav-ra a škoda in ovira telesnemu ljuh° U’ ^u®evni in umski rasti Sai !Zenske afere mladostnikov; da i .revesce vendar še ni zrelo, J^dilo sad. tein, 0 na začetku vsakega sep-Telo ra je: NAZAJ V ŠOLO! PrcLjj'! raste in se razvija brez sistem t h poseSov v njeg°v končnihUm na'^ se izobrazuje do zastava slave”, ker prireditelji pač niso dobili prave plošče. To T_ v „ ,je povzročilo nekaj zmešnjave, župnik g. Janez Kopač CM. u- k so ge nemirno prestopali, di g. Jože Časi se je o svoJe§aLroti koncu je pa trener povesil prijatelja Jožeta lepo pos ^. zastavo, ker pač ne vedo, kakšne pred krsto. Tudi pogrebcev, ki so prišli na pokopališče, je bilo veliko. Truplo sedaj počiva na “Gori upanja”. Do te “gore” so spremljali pok. Jožeta številni j prijatelji, polni želja in dobrih voščil, da bi njegova duša srečno živela v večnosti. Jože Zalar je bil rojen v vasi Kranjče, občina Sv. Vid na Notranjskem, leta 1913. posledice zna to roditi. Drugo leto bo sredi oktobra svetovno prvenstvo v Ljubljani. Vsi ti tekmujejo, zato jim želim vso srečo! F. G. STZ koča zgorela TORONTO, Ont. — Gozdne Rojstni I avtoritete so sporočile, da je dom*je bil skromen, družina šte- zgorela društvena koča v Elk vilna. Domačija mu ni mogla Laku. Ogenj je bil verjetno ponuditi možnosti, da bi si ustva- sledica nevihte, ki je malo prej ril preskrbljeno bodočnost. Še divjala okrog in povzročila tudi mlad je odšel od doma in postal nekaj drugih ognjev. Koča je pekovski vajenec, ki je po hri- bila zavarovana in bo zgrajena bih raznašal kruh. Kot pomoč- nova. Naši so šli tja 30., 31. avg. nik je prišel v Ljubljano in bil in 1. sept., da postavijo novo. kmalu poznan kot “Dolinarjev 4. oktobra se že odpre lov na pek”. Poznan je bil po svoji do- muse, potem pa kar gotovo že broti srca in delavnosti v kato- pritisne mraz. ]iških društvih. Leta 1945 je od- STZ je pridno sodelovala pri šel od doma zaradi svojega ka- 10. Slovenskem dnevu, ki je toliškega prepričanja. Bil je v kljub ponovitvi zelo lepo uspel, begunskih taboriščih v Italiji in saj je bilo tam čez 2000 ljudi, je od tam odšel v Argentino. Od Letos je nastopala samo sloven-tam je prišel v Kanado 1. 1949. ska telovadna vrsta: F. Grmek Dve leti nato, meseca decembra L. Dolenc, P. Grmek in P. in M 1951, se je poročil z gdč. Jožico Koželj na bradlji in drogu. De-Horvat, doma s Krke na Dolenj- kleta Helena, Betty Silva, Mija skem. Tudi v Kanadi je bil po- in Veronika so delala na dvo-kojni Jože poznan po tem, da je višinski bradlji, naraščaj pa je rad pomagal potrebnim in se skakal čez konja, vedno odločno zavzemal za pra- Tudi pet atletov je metalo vično stvar. Sedaj se je umirilo kroglo, disk in kopje. Prijetno nemirno srce, srce polno dobro- nas je s svojo udeležbo iznena-te. Bodi mu Bog plačilo, žalujo- dil dr. Avguštin Kuk, bivši slo-či ženi Jožici pa tolažba. venski mladinski prvak, študen- Por. jtovski prvak v Italiji in Kanadi Gustel je vrgel kroglo 13 m, disk Cerar v Teronto 1 b,izu 40 m> kI>pie ,pa ie poletel° , , Petru Grmeku čez 45 m. Odlič TORONTO, Ont. V soboto,! o so me^.a^ tudiwL.Mesec, A. 16. avgusta, se je na C.N.E. vrši- Strazar in M Jan_ la telovadna tekma med Jugo- Tugj letni izlet, ki ga ima slavijo, ZDA in Kanado. Za (irugtvo v začetku avgusta v goslavijo so nastopili: Miroslav gancro^u^ ^ep0 USpei; poseb- -•^uh v . Cerar, Miloš Vratič, August n(> je vreme odlično, letnih . 0znih d° univer (Kussel in Damir Arnič, ^aSreb" iVan Cerar in Frank Music sta Duša naj £an vsi ostali pa Slovenci. Tek-1 prjgia 0ka z velikimi čolni in Pa r 'hplom in še. v ven, upanju in Iju-a „ .' ^ ako s p0i 'VMVU bodo naši mladinci li J^tnostjo življenja doseg-stah r'0*e^nost osebnosti in po-člapi ^,0^nobrvni in polnovredni Srečo • rU2be v naj večjo lastno in Zadovoljstvo. Le telesno in sraev»0 uravnovešeni, zdravi gli P°lnoletniki bodo mo-b°ljš 1 Ustvarjalci in vodniki ljai ge lazbe. Naj bi bila to žejo Ve^ zahteva vseh, ki ima- turntk'V°drii*Ci ab s^arai in ^ui* PaladoV ^a^raen koli vpliv na e ljudi. IUoSlMo SPOROČITE! Do1!?,! naročnike le- Če ri00Slm°’ naiw sporo-vill^o V(> ?Preiaenjeno šte-koljSo s^0iega poštnega o-Drejeii )0(^0 hitreje em prav lep pozdrav! Uprava ^Ameriške Domovine Vg čan, vsi ostali pa Slovenci. Tek-1 mo je odločil Miro z odlično izvedbo, ki je povsod dobil čez 91 točk od možnih 10. Končno število točk je bilo: Jugoslavija 163.45 Z.D.A. 162.00 Kanada 157.75 Med posamezniki so bili pa: 1. Miroslav Cerar (Jug.) 2. Dave Thor (Z.D.A.) 3. Miloš Vratič (Jug.) 6. Gil Larose (Kanada) Obisk jugoslovanske reprezentativne vrste, ki je prišel kot iz-nenadenje, ko je C.N.E. plačal njihove izdatke, ker sicer bi jih spnzorirala York univerza in bi prišli šele v oktobru. Fantje so izvedeli za odhod šele dan pred odhodom, zato po Torontu naši mladina se je polno udeležila vodnega smučanja. Skuha potapljači so plavali 35 ft. globoko, mladci pa so se učili upravljati kanoe. Zvečer je bila na vrsti atletika, taborni ogenj in petje. Vse se je srečno vrnilo domov. Strelske tekme so 20. in 21. septembra v Bancroftu. Vsi ste prisrčno vabljeni! STZ Toronto jazne okupatorju, striči. Tako se je zgodilo, da so tudi na Dobrovi ostrigli nekaj deklet. Spominjam se, da so bile ostrižene tri sestre, Glinarjeve Marija, Francka in Ivanka iz Stranske vasi. Dalje neka Babnik Joža, ki je stanovala v Kovačevi bajti. Oče je bil iz Dobrove, mati Dalmatinka. Ostrigli so tudi Marico Rihar iz vasi Dobrova. Bila je prijazna Lahom in partizanom. Pa se je intimno spoznala z nekim strupenim kara binerjem Moreno. — Glinarjeve tri so pozneje odgnali v gozd in jih pobili. Baje leže pokopane na Kluču, na hribu Bukov vrh. Med tem so partizani skoraj leto dni zagotavljali starše, da žive. Starši so jim pa dajali obleko in hrano zanje. Tako je od štirih otrok ostal doma le še sin, ki se je javil k domobrancem in so ga potem ob vrnitvi tudi ubili. Koncem aprila 1942 so nam pobrali radio aparate. Vsi iz občine smo jih morali oddati v ob činski pisarni, le Peklaj Ana-Dleskula iz Gabrja, ga je lahko obdržala, ker je navdušeno so delovala s .. . partizani in ka-rabinerji so ji dali dovoljenje, da ga je lahko obdržala. Aparate so spravili pri “Mežnarju” v posebni gostilniški sobi. Partizani so kmalu vlomili in odnesli nekaj najboljših aparatov. Pa so se nasmolili. Večina vsi boljši niso funkcijonirali, ker so jim lastniki pred oddajo pobrali žarnice. Tako se niso mogli z aparati nič okoristiti. Od tistega napada v maju sem se držal čimbolj doma pri družini in opravljal razna dela, največ na kmetiji, deloma pa tudi v trgovini. Žena je imela dosti opravkov z. gospodinjstvom, kuho in otroci. Niso bili že več tako mali, pa je tudi z večjimi, včasih še več opravila. Od doma sem se le v nanujnejših slučajih podajal. Vedel sem, da vedno pozorno slede kakšne opravke imam in s kom občujem. Zato sem se čimbolj pazil, da bi jim ne dal kakršnegakoli vzroka, da govoril, da in vprašal koliko, je vselej dejal: “Vse, kolikor ga je!” In tako je šlo do zadnjega vse, kar je za pod zob iz trgovine. Nazadnje mi je še enkrat pripomnil: “Kar imej vse pripravljeno in zapisano, številka je bila kar visoka, komandanta ni bilo od nikoder, iz trgovine pa odnešene vse jestvine tako, da še za dom ni nič ostalo. Številke so pa, mislim, še danes kje zapisane ... Nisem siguren, če imam v glavi pravi datum, vendar bi pa skoraj s sigurnostjo trdil, da je bilo to v sredo, 8. julija 1942. Ta dan so naredili partizani po-skušno mobilizacijo vse od Viča in Brda gori in deloma vse do Polhovega gradca. Na Klnače-vem zatrebu (last matere komandanta dolomitskega odreda) je bilo središče in glayna komanda za nove mobilizirance. To je dober streljaj od naše trgovine. Ker so mnoge sneli kar ponoči iz postelje, marsikateri ni imel, cigaret in zato je bil tak naval nanje takoj zjutraj. Praviči na ljubo naj povem, da so cigarete vsi pošteno plačali. Ko jih je Mežnarjev Jošk hotel imeti za komandanta, jih že ni bilo več. Tega mi ni bilo žal. Saj sem komaj zase ohranil dva zavitka “Vardar”. Žena jih je odnesla v gornji prostor, nekaj “Neretva” sem pa skril pod mizo, da sem imel vsaj zase za par dni zaloge. (Dalje) TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 igra vloge. Napovedal je vrsto mače flamsko Gerhard Kremer reform in ukrepov, ki naj bi zagotovili katoličanom v Severni Irski enakopravnost tako pri dodeljevanju stanovanj, zaposlitvi kot tudi pri krajevnih volitvah, kjer temelji volivna pravica na temelju premoženjskega stanja volivnih upravičencev. Katoličani so obljube sprejeli z zadovoljstvom, niso pa podprli barikad, ki ločijo katoliški del Belfasta in Lodonderryja od protestantovskega. Z a h t evajo preje jamstvo, da ne bo nihče prijet zaradi sodelovanja pri de-montracijah, nemirih in bojih v jreteklem mesecu, ter razpust posebne “B” policije in splošne reorganizacije policijskih sil v Severni Irski v obliki, ki bo jamčila nepristranost. Četudi je notranji tajnik J. Namig za razgovore o o združitvi obeh Ink L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLG LXXXVIII f^teijev. že 0 hodili Tudi pri Koglarju v Podsmreki je mati vdova izgubila štiri rojaki za njih prihod večinoma I sinove, ki so jih pobili partizani niso vedeli. Imel sem čast govo- na zverinski način. In padale so riti v njimi pri treningu na York cele družine ,z izjemo kakega univerzi. So zares odlični fantje, odsotnega člana; padali so posa-pridni pri treningu in delu. mezniki, po dva in trije člani od Miro Cerar je končal jus in je mnogih družin, o katerih sem že sedaj sodnik za mladostnike v nekaj pred časom napisal. Če bi Ljubljani, kljub temu, da je hotel popisati vse in podrobno, prvak sveta, je zelo skromen in bi trajalo v neskočno in tudi ni-vljuden. Vsi so zelo dobro raz- mam vseh podatkov. Le nekaj viti in zastavni in jih je res jih imam zapisanih, nekaj ohra-veselje pogledati. Trenirajo po njenih v glavi, a ti so večinoma 'petkrat na teden v hali Tivoli, brez datumov. Teh si nisem do-njihov letošnji trener je Marjan |sti zapomnil, zato tudi ne pišem zaporedno, kot se je vse > v 2a^nji poti V ej solzni dolini ^°venci °*0’ av§usta> smo ^aner^1 -,V Tor°ntu pokopali ,S' JožetaC7ai!a SVoje skupnosti kazal, rt* ‘6alar-ia' Pogreb je pojo imel lepo število 1 Jemec, sin prejšnjega načelnika | tega v četrtek in pe-IZFO in na moje začudenje me vršilo; zato večkrat ene in druge Ridley UOdlli v Pogrebni zavod'je poznal še kot mladca ZFO. dogodke kaj preskočim ali jih ha Še 0n]?a Lake Shore Blvd.,1 Kljub temu, da so ena najbolj- pa tudi predam malo nazaj. Naj u j eg0v ,rat na tem svetu vidijo ših vrst na svetu, ima doma mi bo to oproščeno. Če se jih Sreeno v in da Pouaolijo za včasih problem, kje postaviti morda kdo od čitateljev bolje CVetjern eCnost n.jegove duše. S drog in kroge, ker manjka pro- spominja, naj jih po možnosti goVo kj.,,50 obdali ne samo nje-J štora. Povedali so, da prideta k postavi bolj pravilno zaporedo-V ampak tudi stene treningom večkrat Karl Janež ma. Navesti nameravam namreč er je počivalo truplo.)in Fric Natlačen, bivša prvaka)še nekatere večje in značilnejše „ _____ . ! dogodke iz tiste nesrečne dobe. SVetinj0Zr^acležJle s čudodelno) omaševala sta v Montrealu skupno s kanadsko! kor toliko po vrsti in datumih olimpijsko vrsto. Predstava je v kolikor se mi bo pač to pobila slabo organizirana in obi- srečilo. skana. Namesto nove Titove Kmalu po prihodu Lahov so himne so igrali “Bože pravde, se spomnili partizani, da so za-Lepa naša domovina in Naprej'čeli tiste ženske, ki so bile pri- l Jaaez CSevMSe0d IholiV( Sthrti cev. evala sta župnik K'0Pač CM in g. Jože Marije Pomagaj. Je skoraj napolnila ravi Pomen telesne Pridigi lepo razložil me obdolžili tega ali onega. Okoli nas je bilo še kar nekako mirno; so pa prihajali iz daljne okolice razni glasovi: Tu uboj, tam rop, pa požig itd. Glava je bila vedno polna hudih skrbi za družino, za ženo, ki ni bila nič pri dobrem zdravju in pa za se-ae, kaj bo prišlo in na kak način bom odstranjen od doma. Prav dobro sem slutil, da dolgo ne bo tako ostalo. Preveč sem opažal, kako pazijo na vsako mojo stopnjo. Dne 8. julija sem že v postelji zaslišal neko premikanje po cesti in okoli hiše. Opravil sem se, pogledal skozi okno, pa sem videl, da pohajkuje okoli hiše gotovo 50 moških, ki so mi pa bili nekateri znani, nekateri pa nič. Premišljeval sem le, kaj se godi, kaj mi ti hočejo? Šel sem doli in odprl vrata v trgovino, pa so se vsuli notri in naenkrat mi je zmanjkalo cigaret. Vsak jih je hotel čimveč, pa nič važno, katere so, dražje ali cenejše, samo da jih je dobil. Ko je zmanjkalo cigaret, se je toliko pomirilo, da sem mogel zvedeti, kaj se pravzaprav godi? In zvedel sem, da je splošna mobilizacja, ki so jo priredili partizani. Kmalu nato se je pojavil pred trgovino — šef kuhinje — in je začel naročati jestvine za kuhinjo. Bil je to Mežnarjev Jošk iz Hruševe, Češnovar Jože. Vso zalogo, kar je bilo za pod zob, vse je pobral. Mobiliziranci so pa morali znositi .na, vozove -zunaj, ki so jih pripeljali's. seboj* seveda, z vpre-ženo živino. In trgovina je ostala prazna. Takoj, ko, je začel nabirati blago, je dejal: “Kar piši, kar bomo vzeli, bo prišel kmalu komandant in bo plačal. On je spraševal: Imaš to, in ko sem od- V Severni Irski vlada red in mir pod varstvom britan skih čet, toda katoliškega dela Belfasta in London-derryja sta še vedno obda na z barikadami. LONDON, Vel. Brit. — Notranji tajnik James Callaghan je tekom svojega obiska in proučevanja razmer v Severni Irski pretekli teden ponovno poudaril, da vprašanje meje Severne Irske v sedanjem trenutku ne izdelal prve zemlje vide vse zemlje po načelu projekcije valja. Zemlja je krogla in jo je mogoče pravilno predstaviti le s kroglo — globusom. Merkator je Zemljo zravnal in jo narisal na raven papir tako, da se ravnik (ekvator) stika s površino valja, nato pa so posamezni sektorji krogle raztegnjeni in položeni na valj “na jug in na sever”. Točne mere so torej le na ekvatorju, koti pa so pravilni na vsej karti. Zato je ta posebno uporabna za mornarje. 4 Poziv beguncem iz ČSR k vrnitvi v domovino DUNAJ, Avstr. — Poslaništva in konzulati ČSR pozivajo vse Callaghan zagotavljal, da vpra- Čehe in Slovake, ki so zapustili šanje meje ni na dnevnem redu, i ČSR v času sovjetske zasedbe je bivši tajnik za Britsko skupnost narodov A. Bottoley v raz- govoru na BBC radiu pozval irskega predsednika vlade Jacka Lyncha, naj bolj natančno razloži svoj predlog o federaciji republike Irske in Severne Irske, da bo lahko služil za morebitni temelj razgovorov med Londonom, Belfastom in Dublinom o ureditvi spornih vprašanj in k odstranitvi državne meje na Irskem otoku. ČSR ali se tedaj niso vrnili domov, naj se vrnejo najkasneje do 15. septembra brez strahu pred kako kaznijo. Od tedaj je ostalo v tujini ali pa je zapustilo ČSR okoli 50,000 ljudi. Poznavalci razmer trdijo, da se jih do 15. septembra ne bo vrnilo dosti preko par sto. Merktorjevi zemljevidi obhajajo 400-letnico NEW YORK, N.Y. — Pretekli mesec je minilo 400 let, odkar je Gerardus Mercator ali po do^ CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko za dnevno delo, od ponedeljka do petka od 11:30 zj. do 1:00 pop. V bližini cerkve Marije Vnebovzete na Hoimfes A ve. Kličite po 6. uri 541-5494. (x) Ameriški Hamburgi V ZDA je 12 mest z imenom Hamburg. CLEVELAND, O. MALI OGLASI Nujno potrebujemo hiše v krajih: Euclid, Wickliffe, Willoughby, Eastlake, Mentor, Richmond Heights, Highland Hts., Willowick. Imamo kupce pripravljene kupiti hiše v teh predmestjih. KINK0FF REALTY 30825 Euclid Ave. 944-7900 (170) Gospodinjo iščemo Splošno hišno delo, pranje, ob priliki varovanje 2 otroka, 4 ali 5 dni tedensko. Na vzhodni strani. Kličite 464-8325. -(169) V blag spomin ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE IN SESTRE Maty J. Grdina ki je umrla 2. septembra 1965 Ura slovesa pred štirimi leti je bila, težke ločitve spomin se budi. ^ Ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v našem življenju kot lučka gon* V miru božjem sladko snivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj. Do svidenja na vekomaj. Žalujoči: FRANK — soprog REV. FRANK JR. S.J. — sin MRS. MARY OGRINC, MADELINE ŽNIDARŠIČ — hčeri ZETJE, VNUKI IN VNUKINJE IN BRATA OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 2. sept. 1969. Moški dobiio delo SNAZILCI cel ali delni čas ure razdeljene zjutraj in popoldne na Richmond Mali Sears Roebuck & Co. 621 Richmond Itd. Equal Opportunity Employer (169) V najem Oddamo 6 sob spodaj, plinski furnez, garaža, na E. 74 St. Kličite 944-7175. (168) Naprodaj Mala delikatesna trgovina je naprodaj v okolici sv. Vida. Kličite UT 1-5809 po 9. uri zvečer. * (169 V najem tri velike čiste sobe s kopalnico za dvojico srednje starosti ali za enega človeka. V St. Clairski naselbini. Kličite 361-7202. (168) V najem Na E. 71 pri St. Clair Ave., oddamo 5 velikih sob, opremljene ali neopremljene. Kličite po 5. uri pop. 843-8033. (173) Delo dobi Delavec za pri zidarjih na vzhodni strani mesta. Kličite: 1-256-8711. (167) Livarje in pomočnike iščemo MEECII FOUNDRY INC. 4730 Warner Rd. (168) SHIPPING SUPPLY CLERK Interesting opportunity for individual to assume male responsibility in limited shipping arid receiving duties.' Many employee benefits. For appointment call SUN AMERICA 696-7500 Ext. 241 (168) Cheap but good E. 76 ST. NEAR ST. CLAIR, 4 family, 5-room suites. A-l. $13,000. E. 73 ST. NORTH OF ST. CLAIR, 4 bedroom single, garage $9000. E. 78 ST.—ST. CLAIR, 2 family, 5-5, $7000. ADDISON RD. — 2-farnily, 6-6, garages, large lot. $9900. Call John Lorenz MAINLINE REALTY 431-8182 . 221-9381 (167) POZOR Kadar nameravate kupiti ai prodati vašo hišo, lot, prazn. zemljo ali farmo, kličite nas. Točna postrežba JOHN KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (Tues.x) Prijalei’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Za RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE [AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ava. & 68th SL: EN 1-42 J fi- = F. S. FIN 2 G AR: | POD SVOBODNIM | I SONCEM ■ OSEMNAJSTO POGLAVJE Iz bliskajočih se oči in mračnega čela je razbral Azbad učinek svoje opazke. Pretkan in vajen spletk je dobro poznal Teodoro, pa je sklepal že v hipodromu, da carica ni ravnodušna do Iztoka. Zavriskala je torej njegova duša, ko je rahlo zaslutil, da se dvigne v despojni ljubosumje. Prepričan je bil, da se mu posreči to vzbuditi, potem sta izgubljena oba, Irena in Iztok, on pa doseže največjo milost in neomejeno zaupanje. Teodora je bila resnično vzburjena. Ni še docela dozorel v njej sklep, da bi zaljubila Iztoka. Ali tako daleč jo je že gnala sla, da bi vsaj nobeni drugi ne privo- CHICAGO, ILL FEMALE HELP SECRETARIES Expansion of our operation has created three secretarial openings. Good typing is a “MUST.” Shorthand preferred, but not essential. Ability to work on your own a prerequisite. All of these positions offer excellent working conditions with variety and Challenge. VOLKSWAGEN NORTH CENTRAL DISTRIBUTOR, INC. 3737 Lake-Cook Rd. At Tollway Deerfield, Hi. Tel.: 272-5500 An Equal Opportunity Employer (169) COOK’S HELPER EXPERIENCED ' [ Also MAIDS To live in or go. Excellent working conditions. SCOTTISH HOME V 28th & Des Plaines * \ North Riverside HI 7-5092 G69) ščila njegove vroče ljubezni, ki je vrela iz tega divjega srca kakor hudournik iz skale sredi gozda. Razžaljena je bila tudi njena oholost. Da bi jo ‘menih’ tako varal, ta ‘menišič’, čigar čednost in pobožnost je v skritem kotu srca visoko cenila, dasi se je šalila in norčevala z Ireno! Da bi znala Irena tako vzorno nositi krinko pred carico samo zato, da se snide z Iztokom, to jo je osupnilo in njen oholi žolč je vzkipel. Za kratek čas se je zamislila in ni pazila na goste. Senca ni izginila z njenega čela. Azbad jo je skrivaj opazoval in občutji v srcu neizmerno veselje. Kar se okrene Teodora in po-šepeta evnuhu Spiridionu tajno naročilo na uho. Takoj se je oddaljil in izginil iz sobe. Tudi tega ni prezrl Azbad. Dobro je poznal Spiridiona, ki je spletal in stikal nitke največjih cariči-nih skrivnosti. Spiridion se je kmalu vrnil. Stopil je k carici in sporočil: “ ‘Menihu’, bere sužnja Cirila Pavlova pisma.” Senca na Teodorinem čelu je ugasnila, pričela je vnovič pogovor in Azbada je zadel njen pogled z očitanjem: “Lažeš, obrekuješ!” Stresel se je pred njim magister equitum in pogledal v tla. Toda to so bili CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE IV2 STY. Brick — W/Attic Flat— St. Basil’s—Owner. Down - 6’/2 rm$. 3 bdrm. Up — 3Vz rms. 1 bdrm. Full bsmt., 2 car/gar. Nr. everything. $24,000 PR 6-9277 (168) FEMALE HELP !I HELP WANTED . j I \ LADIES I ti ^ (AGE IS NO PROBLEM) ^ \ NEEDED IMMEDIATELY 1 r j) # \ For light line work in our modern NEW Food Processing Plant. f ?" DAY SHIFT — 7:30 A.M. - 4:00 P.M. r r HOUSEWIVES SPECIAL SHIFTS 1 9 A.M. — 3 P.M. OR 5:30 P.M. — 11:30 P.M. WE WILL TRAIN UNIFORMS FURNISHED EXCELLENT BENEFITS MUSIC WHILE YOU WORK 9 ti I t i 1 , Apply in person 9 a.m. - 5 p.m. 'I .. Monday through Friday * Saturday 9 a.m. - 1 p.m. POLO FOOD PRODUCTS 00. C0I E. Algonquin Rd. Schaumbitrg, Illinois Vi mile west of Meacham Rd. on Route 62 V (168) REGISTERED NURSES 1 WANTED AT ONCE 3-11 and 11-7 shifts in the heart of Wisconsin’s recreation area Top wages and benefits plus differentials. Conveniently located rooms and apartments. Apply — Write or Call Collect (715) 356-5222 j * MARTIN ANDERSON, Administrator LAKELAND MEMORIAL HOSPITAL P.O. Box 470, Woodruff, Wisconsin 54568 Phone (715) 356-5222 Collect (168) samo skrivnostni, daljni bliski. Družba jih ni videla in ni čutila. Valovje sle in strasti je plulo više in više. Ko je prišla Irena s sužnjo Cirilo v svojo sobo, ji je velela prižgati svetilko. Vsa trudna, razburjena, žalostna in otožna se je naslonila ob okno in se zagledala v jasno nebo. Kako so se ji dvigale prsi, ko je vsrkavala čisti nočni zrak! Kakor bi se ote-la z dna umazanega jezera in zagledala nenadoma nad seboj nebo, tako svobodno se ji je zdelo srce, tako lahkokrila ji jc bila duša. Slonela je dolgo brez misli, v sami jasni zavesti, da je oteta iz kaluže, da jo ne mori tisti grozni omamni vonj, ki stiska srce in mrači misli. Proč je bila od ljudi, ki so kričali na ulici in v cerkvi: “Gospod, Gospod”, njih srce pa je bilo poklonjeno malikom in dano na oltar viharju strasti. S pogledi so jo pahnili izmed sebe; z besedami so jo bičali; tudi umazani valovi vržejo biser na ]yod in Učenika so tudi bičali. Njeni duši se je užalilo. Nocoj je prvič občutila, da ji dvorna služba kuje verige na roke. Doslej se je radovala vrojena ženska ničemurnost, ko so se klanjala ljudstva pred des-pojno, s katero je hodila, ko se je grela tudi ona v soncu zlatega nimba. Večkrat je že pretreslo njeno dušo, ko je videla, kako pljujejo v obraz resnici, kako teptajo za ozidjem Gospodov evangelij, na ulici pa hodijo za Njegovim križem in sipljejo timijan v zlate kadilnice. Toda vselej se je iznebila neprijetnih misli, odpuščala je, kakor je odpuščal Kristus, sodila ni, da bi ne bila sama sojena. Nocoj je prišlo z drugačno, z mogočno silo. Spoznala je, da padajo nanjo zanke, da sd zadrgujejo, da jo vlečejo k tlom fn da ne bo mogla dolgo obstati: če se upre gnilemu dvoru, je izgubljena, če jo objame in omami pohotno ozračje dvora, je propadla, tuja Kristu ... Se bolj se ji je stisnilo srce in obraz je zakrila z rokami. Ali more nazaj? V Topercs, v V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA Antona Vrh ki je umrl 2. septembra 1965 Štiri leta že Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvojfe več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni. žalujoči: soproga PAULINA sin ANTHONY snaha BETTY vnukinja DEBORAH Cleveland, O., 2. sept. 1969. sredo barbarov, ona, dvorna krasotica? Kaj poreče stric, ki si je toliko prizadejal, da ji je odprl vrata na dvor? Ali naj ostane, naj se vda Azbadu, ki ga sovraži, Azbadu, da se poigra in odide, kakor delajo vsi dvorjani? Proč bi šla, tjakaj v Malo Azijo, kjer so votline, kjer so puščave, ki skrivajo svetnike, proč — Domislila se je, da stoji še Cirila za vrati in čaka njenega povelja. Stopila je od okna in segla na stojalo, kjer so bili zviti pergamenti. Vzela je, odprla zavoj in ga dala Cirili. “Beri mi, Cirila!” Sužnja je stopila k svetilki, 1 _________________________ i razgrnila pergament in začela sredi poglavja. Bil je list do Rimljanov. “Meseno mišljenje je smrt, duhovno mišljenje pa je življenje in mir. Kateri pa žive po mesu, se Bogu ne morejo priljubiti—” Skoraj šepetaje je brala Cirila dalje. Irena je sedla na mehek stolček, naslonila se na okno in se zagledala v noč. Čist je bil glas sužnje. Rahlo so tekle besede z njenih ustnic — Irena jih ni več slišala. Prvi stavki so jo pretresli in ponavljala je: “Ni njegov, niso njegovi, ker nimajo duha Kristovega ., SEPTEMBER T* |Wt [Tk [Kr &] m iit m IP II«# 23124 25,2«!; 28129.30.,. !"' [ “ KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER 7. — Slovenska pristava priredi piknik v korist Slovenika v Rimu. 14. — Društvo S.P.B. v Clevelandu, priredi romanje v Frank, Ohio. 14. — Zelena dolina priredi trgatev. 21. — Slovenski narodni dom, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., priredi letni banket ob 5. uri pop. 21. — Ohijska federacija ABZ priredi letno večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih. 21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 28. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne. OKTOBER 4. — Društvo SPB Tabor priredi jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 5. — SDD na Recher Avenue praznuje 50-letnice obstoja. 5. — Ohijska federacija KSKJ društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani ob enih. 5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo. 11. Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 12. — Podružnica št. 14 Slov. ženske zveze priredi “card party”. 19. — Občni zbor Slovenske pristave. 25. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer. 26. — Praznovanje slovenske zastave in narodnega praznika na St. Clairju. 26. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi za 35-letnico obstoja banket v farni dvorani. Začetek ob enih popol- dne. NOVEMBER 2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne. 2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih. Igra John Grabnar. 8. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. 9. — Dramatsko društvo Lilija proslavi 50-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 15. — Klub upokojencev v Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester. 15. — Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Avenue. 16. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert. 16. — Slovenska šola priredi komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija .Rožmana ob .3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida. 23. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2 pop. do 9. zvečer. 30. — Pevsko društvo Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Pričetek ob 4. pop. DECEMBER 7. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 3. — Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. TIHO JUTRO — Samoten ribič drži svoj trnek potrepžljivo v vodi, če bo kaka ribica prijela. Slika je iz Turkmenistana v Sovjetskki Aziji. Takihle vodnatih predelov tam ni v preobilju, tamkajšnje ozemlje je namreč na splošno bolj suho. Zamislila se je v Pavla, apostola narodov. Nenadoma se ji je rodilo vprašanje, zakaj je ženska. Zakaj ni mož, da bi šla na dvore kakor Pavel in bi zaklicala: Ne smete! Sla bi z evangelijem na trg in bi govorila o ljubezni in odpuščanju. Sla bi k Zlatemu rogu, kjer tabore sužnji, in bi jim oznanila blagovest ... Njeno navdušenje je kipelo, domišljija se ji je vznemirila, hodila je po pustih med divjimi narodi in širila blagovest in privedla jo je pot v domovine njene matere, do Slovenov. Tja bi šla, v gradišča in sela in plemenita srca bi sprejela evangelij, plemenite duše, kakor žejna zemlja rosne kaplje, duše, kakršna je Iztokova ... Ob tem imenu je zadrhtela. Njene misli so se ustavile, kakor bi po dolgem potu prišle do smotra. Iztok! O, nisem Pavel, nisem mož, toda nje- ga pridobim, njemu razženem temo. Čutila je s prvim dnem tiho nagnjenje do lepega barbara, a bala se je in morila je misli nanj. Sedaj se ji je na mah zasvetila nova luč. Sedaj je občutila v sebi pravico in dolžnost do njega. Sedaj mu ne pojde več s pota. Iskala ga bo — pastriček izgubljeno ovco — dokler je ne privede v hlev Gospodov. Nič več ni pomislila, kaj poreče dvor; še nalašč jo je mikalo, da bi kljubovala vsem, gorečmea. •• “Dosti, Cirila! Poglej, ali so vrtovi prazni. Glava mi je težka. Izprehodim se, preden ležem.” Cirila se je skoro vrnila in povedala, da razen straže ni žive duše na vrtu. Iz dvorane nimf se čuje glasba. Vsi so še pri ve' čer ji. (Dalje prihodnjič) ------o------ GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 PROŠNJA NAROČNIKOM Vse naročnike, ki prejemajo list po pošti, prosimo, da pogledajo na naslovnem listku datum, do kdaj imajo plačano naročnino, če jim je ta iztekla ali je na tem, da izteče, so prošeni, da jo pošljejo sami, ker zaradi posebnih težav v upravi vsaj še nekaj časa ne bo mogoče pošiljati obvestil o poteku naročnine. Za razumevanje prisrčna hvala! UPRAVA AMERIŠKE DOMOVINE KSKJ AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle In za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ............................................................. NASLOV MESTO DRŽAVA •••••••••••••*••■••••••«■ •••••••••••••••••••»a CODE !••••••••••••* ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: ■•■•••••••••••••••a Moj novi naslov: MOJE IME: ... >••••••••••••••1 ••1•••«••••••••. PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO