Leto XI. št« 8» Naročnin« znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št. 440. Cel j«; Kocenova ul. 3. Telefon St. 190. ^mmrnmmm Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. LJubljana, sobota 11. )amiar]a I930 Cena 2 Din UpravništVo: Ljubljana, Prešernova ulica 54 — Telefon št. 3122, 3123, 3124 3125. 3126. faueratni oddelek: Ljubljana, Prešer* nova ulica 4 — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št. 190. Računi pri pošt .ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241. Nove aretacije v Trstu Aretacije so se vršile po vsej Italiji povodom poroke princa Umberta — V Primorju * so aretirali mnogo Jugoslovenov Beograd, 10. decembra, r. Današnja »Politika« poroča: Povodom poroke italijanskega prestolonaslednika Umberta so bile po vsej Italiji izvršene mnogoštevilne aretacije. Po pojasnilih policije je bM namen teh aretacij zagotovitev javnega reda. Policijska uprava v Rimu je morala najeti za to priliko tri velike zasebne hiše, da je namestila v njih aretirance, ker so bili vsi zapori in policijske vojašnice prenapolnjene. Prav tako veliko število aretirancev je bilo v Milanu. Tudi v Trstu so zaprli nad 150 oseb. Katabinjerji in policijski agenti so prihajali v stanovanje ter pozivali ljudi, naj se prijavijo komisarijatu zaradi gotovih informacij. Ko so prišli na komisarijat. jim je bilo sporočeno, da so aretirani. Noč so morali prebiti v smrdljivih in mračnih kleteh in šele drugega dne so jih odpeljali v zapore. Ker za vse v zaporih ni bilo prostora, so iz Trsta mno- Dhlajenje med Albanijo in Italijo? Imenovanje prvih dveh albanskih generalov — Prlčetek c samosvoj rtv e albanske vojske Beograd, 10. januarja. M. Kakor se da sklepati po raznih najnovejših vesteh iz Rima in Tirane, odnošaji med Albanijo in Italijo v poslednjem času niso več tako prisrčni kakor so bili prej: more se celo že govoriti o vidnem trenju med kraljem Zogom in Italijo. Veliko senzacijo je izzvalo v diplomatskih krogih zadnje imenovanje dveh novih generalov v albanski vojski, ki sta Albanca. Vsi trije dosedanji albanski generali so bilti Italijani in je razumljivo, da se v diplomatskem svetu posveča imenovanju novih dveh generalov veli- ka pozornost. Mnogi vidtjo v tem znamenje, da je pri kralju Zogu dozorela misel, da se albanska vojska ne sme povsem izročiti na milost in nemilost italijanskim generalom. V nekaterih diplomatskih krogih se tudi trdi, da je bil ta korak albanskega kralja reakcija na dejstvo, da so italijanski listi prvi pričeli razširjati tendenčne vesti o nekakšni bolezni albanskega kralja Zogu. čeprav je kralj popolnoma zdrav. Vse to potrjuje, da odnošaji med Italijo in Albanijo res niso več tako prisrčni kakor so bili Reševanje agrarne krize v češkoslovaški Nore carinske postavke za uvoz tujega žita — To zimo bo tudi dovršena izvedba agrarne reforme Praga, 10. Jan. gh. Obe agrarni stranki v češkoslovaškem parlamentu, republikanska stranka in nemška zveza poljedelcev sta danes stavili inicijativni predlog, ki predvideva radikalno rešitev agrarne krize z novimi carinskimi zakoni in z uvedbo določb za trgovinske odnošaje z inozemstvom. Ta inicijativni predlog je izvedba včerajšnjega sklepa strank v predsedništvu poslanske zbornice. V posebnih določbah so poleg avtonomnih carin predvidene nove pogodbene carine. V teh pogodbenih carinah se določa, da se določene carinske postavke pri sklepu novih trgovinskih pogodb ne smejo znižati. Carinske postavke za važnejše produkte so: pšenica 60 Kč (do sedaj 30), rž 56 Kč (38), moka in mlinski produkti 150 Kč (70), živina 200 Kč za 100 kg (do sedaj 360 za komad). Pri živini nad 500 kg za vsakih nadaljnlh 100 kg 250 Kč. Za prašiče do 130 kg 250 Kč, od 1. januarja 1933 pa 300 Kč. Do sedaj je znašala carina za 1 kg 7 Kč. Praga, 10. jan. g. Agrarni urad bo ▼ tekočem letu dovršil zadnjo etapo agrarne reforme. V zimskih mesecih se bodo vršila zadnja pogajanja. Ako se do spomladi ne bo dosegel sporazum z lastniki zemlje in gozdov, se bodo porabila nasilna sredstva. V kolikor država ne bo prevzela gozdnih posestev, pridejo v poštev dežele, okraji, mesta in občine. Manjše občine se bodo združile v to svrho v zadruge. Na Češkem ostane približno še 300 000 ha, na Morav-skem 270.000 in na Slovaškem ter v Pod-karpatski Rusiji 550.000 ha, ki jih je treba likvidirati. Praški župan in nemške zahteve Praga, 10. jan. d. Nemška liga za Soveške pravice, ki je nedavno zborovala v Pragi, je naslovila na praškega župana dr. Baxo pismo, v katerem je priporočala primatorju, naj vrne praškim Nemcem pravico, da rabijo nemščino vsaj na jedilnih listih, napisih tvrdk in na vstopnicah nemških prireditev. Župan dr. Baxa je včeraj odgovoril na vlogo v uradnih izvestjih praške občine in zavrnil zahtevo lige kot popolnoma neuteemljeno. Opozarjal je na položaj Lužiških Srbov in Poljakov v Nemčiji, ki se ne smejo sploh priznati k svoji narodnosti in bi liga imela široko polje, da jim izposluje najprimi-tivnejše človeške pravice. V ostalem je Nemcev v Pragi le 4 odst. ter uživajo vse pravice, ki jih določa zakon o manjšinah na Češkoslovaškem. Kakor Nemcem v Pragi, tako se godi Čehom v He-bu. Lifoercu in drugih mestih z nemško večino in se Čehi ne pritožujejo nad določbami zakona. Nemška liga bi se tedaj kaj lahko udejstvovala v Nemčiji ali v nemških občinah izven Nemčije, ako ji je toliko do tega. Javna kritika uredb v mestu, kjer je liga ravno gost. pa je netaktnost, ki jo je liga zagrešila gotovo po prizadevanju šovinističnih nemških krogov na Češkoslovaškem. Sklicanje Sobranja SoB|a, 10. famuarja. AA. Sobranje se sestane koncem tega meseca. RazpravljaiJo bo o deta repa/racifske konference. Vaške clb črnske volitve v Bolgariji Sofija, 10. farmarje. AA. Dme 16. februarja bodo po vseh bolgarskih vaseh občinske voffifcve. V poučenih političnih fcrogiih trdFiio, da pred temi volitvami oe mor« biti govora o rekoastiriuk-oafi triode. V Albaniji je uveden gregorijanski koledar Tirana, 10. jan. g. Srbska pravoslavna cerkev v Albaniji je kot ena prvih pravoslavnih cerkva izvedla izenačenjega koledarja. Že zadnje božične praznike je albanska pravoslavna cerkev praznovala skupno s katoliško cerkvijo. V katoliških in pravoslavnih cerkvah Albanije se že dalje časa služi bogoslužje v albanskem jeziku. V vsej Albaniji se je uvedel nedeljski počitek. Ob priliki božičnih praznikov je kralj Zogu imenoval dva nova generala albanske vojske in sicer svojega adjutanta polkovnika Ghilardija in vrhovnega poveljnika Gemela Aramitasija. Daszynski resno obolel — Varšava, 10. januarja. Sejmski maršal Daszynski je resno obolel- O značaju bolezni niso znane podrobnosti. Zdravniki izjavljajo, da se bo moral Daszynski zaradi bolezni za dalje časa umakniti iz političnega življenja. Komunistični izgredi v Černorvicah — Bukarešta, 10. januarja. V sredo zvečer je prišlo v Cernovicah do krvave borbe med komunisti in policijo, ki ni mogla sama ugnati demonstrantov. Pozvana je bila še vojska na ulice. Z združenimi močmi so potisnih' komuniste v neko stransko ulico, kjer so jih veliko število aretirali. Prej pa je bilo pri medsebojnem streljanju ranjenih mnogo oseb. Grozovit umor v praski okoEci Praga, 10. januarja g. V neki vasi praška okolice se je dogodil strahovit umor. 27-letnega delavca Alfreda Siebentucherja je iz ljubosumnosti s sekiro ubil lastni brat. Ubijalec se je nato sam javil policiji ter Je izjavil, da ie ubil svojega brata, ki mu j^ delal očitke zaradi skupne ljubice, ga opsoval in oklofutal. V svoji jezi je pograbil za sekiro ter. ga ubil. VPRAŠANJE BOLGARSKIH REPARACIJ Skupna seja upniških držav in Bolgarije - Protest ČSR - Točni predlogi zaveznikov - Pogajanja za reparacijsko posojilo Nemčiji ge odpeljali o kaznilnico v Kopru. Med aretiranci je bilo tudi veliko število Jugoslovenov. Tako so bili n. pr. zaprti upravnik tiskarne »Edinosti« Hinko Per-tot, trgovec Josip Ščuka, lesni trogvec Josip Mihelčič in njegov uradnik Še-šelj, trgovec L. Narobe. I. Pavlica, nadalje tajnik pri advokatu g. Okretiču. trgovec Rehar, gdč. Tuhtanova. direktor »Istrskega lista« in »Novega lista«, ga. Olga Kreševič, ki se nahaja pred porodom, gdč. Ljubica Gržnič iz Roča v Istri itd. V Kopru je bil aretiran uradnik generalnega konzulata kraljevine Jugoslavije v Trstu g. Abtig, ki je jugosloven-ski državljan in živi v Kopru v svoji vili. Ves prvi dan je bil v zaporu brez hrane in celo brez vode. Izvršenih je bilo tudi veliko število hišnih preiskav v privatnih stanovanjih v Trstu in okolici Haag, 10. januarja AA. Ožji odbor za vzhodne reparacije je imel včeraj sejo z bolgarskimi delegati, s katerimi je razpravljal o tretjem, izpremenje-nem besedilu predloga za sporazum o bolgarskih reparacijah. Glede tega predloga je bilo doseženo soglasje upniških držav na sestanku ožjega odbora. Predlog ožjega odbora je odklonila samo češkoslovaška delegacija in češkoslovaški delegat Osusky je pri tej priliki izjavil, da ne more sprejeti tega načrta, ker znižuje bolgarske anuitete na 11 milijonov zlatih frankov. S svojim pristankom bi demantiral samega sebe in svoje stališče na konferenci za vzhodna reparacije v Parizu, ko je izjavil, da ni mogoče zmanjšati bolgarskih anuitet v znesku 12.5 milijonov Zlatih frankov. Ako bi zdaj pristal na znižanje, bi takega zadržanja ne mogel zagovarjati pred češkoslovaško vlado, šp manj pa pred češkoslovaško javnostjo. Zato včerajšnji seji češkoslovaška delegacija ni prisostvovala. Predsednik odbora za vzhodne reparacije Loucheur je v svojem govoru izjavil, da so upniške države storile velike žrtve in da zato žele te dr žave, naj bi se z uspehom rešilo vprašanje bolgarskih reparacij. Na seji se je razpravljalo o vsakem paragrafu posebej. V razpravo so posegli predstavniki Jugoslavije, Rumunije, Bolgarije in člani ožjega odbora. Glede večine paragrafov je bil dosežen sporazum. Razprava o paragrafih 9 in 10 pa je bila na zahtevo Bolgarov odložena do prihodnje seje. Bolgari niso odklonili predloženega iznosa anuitet, pač pa so močno ugovarjali, da se Bolgarski vrhu tega nalagajo obveze napram državljanom upniških držav. Ministra dr. Marinkovič in Titulesou sta apeli rala oa Bolgare, naj ne delajo težav T vprašanjih, ki so brez taktičnega pomena zanje, ki pa i>' mogla preprečiti uspešen zaključek konference. Na prihodnji seji bo rešno vprašanje rokov in iznosa anuitet, ki znašajo po zadnjem predlogu zaveznikov L aprija 1930. 5 milijonov zl. frankov, od 1931. do 1935. 5 anuitet po 10 mil. od 1935. do 1940. 5 anuitet po 11 miL od 1941. do 1945. 5 anuitet po 12 mil. od 1946. do 1950. 5 anuitet po 13 mil, od 1951. do 1955. 5 anuitet po 15 mil. od 1956. do 1966. 11 anuitet po 18 miL zlatih frankov. Te anuitete predstavljajo srednji letni znesek 12.5 milijonov zlatih frankov in bodo znižane na srednjo letno anuiteto 11 milijonov frankov, ako bo prišlo na prihodnji seji do sporazuma z bolgarskimi delegati na podlagi predloga zaveznikov. Prihodnja plenarna seja z Bolgari bo v soboto dopoldne in se bo po potrebi nadaljevala popoldne. O madžarskih reparacijah se bo razpravljalo po pretresu bolgarskih reparacijskih dajatev, vsekako pa prihodnji ponedeljek. Dotlej bodo predstavniki Male antan-te proučili kompromisno formulo glede madžarskih reparacij, ki jo je sestavil predsednik odbora za vzhodne reparacije Loucheur. Vprašanje avstr. reparacij pa ostane zaenkrat odprto. • Haag, 10. januarja s. Posamezni razgovori o vprašanju vzhodnih reparacij so se danes nadaljevali. Finančni strokovnjaki Italije in Francije so danes dopoldne forcnelno obvestiJi madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena o svojem posredovalnem predlogu. Predlog predvideva, da 1« se dohodki iz madžarskih stvarnih dajatev od leta 1943. porabili za ustanovitev skupne blagajne, iz katere bi madžarski optanti dobivali odškodnino. Madžarski finančni minister Weckerle je sporočil madžarske proti-predloge. Pariz, 10. jen. s. Kakor doenava »čeho de Pariš« so v zvezi s pogajanji o vprašanju nekritJh nemških plačil v teku razgovori o novem nemškem reparacijskem posojilu. To posojilo bo najbrže kakor Dawesovo posojilo leta 1924. znašalo 800 milijonov mark. Nemčija bi za svoje denarne potrebe porabila tudi pariški denarni trg. London, 10. januarja s. Pertfnar javlja »Daily eTlegraphu« iz Haaga: Zdi se, da so Necnci v vprašanju zaostalih plačil, o katerih sta razpravljala Snowden in MoldenhaueT, nekoliko popustili. V vprašanju sankcij so Nemci sicer pripravljeni prizna-ti jurisdikcijo haaškega razsodišča za ugotovitev zamud, vendaT pa menijo, da ni njihova naloga pri podpisu dogovora ugotoviti, kakšne pravice izvira:oče iz versailleske mirovne pogodbe, imajo države upnice in kakšnih nimajo. »Centra' News« javlja iz Haaga, da je vztrajal Snowden na včerajšnji konferenci odločno na svojem stališču proti Nemcem. Sporazum med Snowdenom m Tardieujem sloni na popolnoma nasprotnem stališču, ne- go sta ga zavzete na konferenci v avgnstn- Proti skupni fronti angleških in francoskih delegatov so imeli Nemci pretežko stališče, da bi dosegli kake koristi. Haag, 10- januarja s. SnoS »ta kralflca Viljemina in princ Henrik povabila delegate haaške konference na soarejo. Danes dopoldne je udruženje novinarjev društva narodov dalo na čast delegatom haaške konference zajutrk, ki se ga je udeležilo nad 100 oseb, med temi tudi zastopniki nizozemske vlade. Pariz, K), januarja s. Brianda pričakujejo za nocoj v Pariz. Jutri bo imel celo vrsto važnih razgovorov Sestal se bo tudi s poljskicn zunanjim ministrom Zaleskim. V nedeljo popoldne se bo Briand vrnij v Ženevo. Ministrski predsednik Tardien bo najbr-že v torek prispel v Pariz, od koder se bo v sredo zopet vrnil t Ženevo- Madžarska infransigenca je glavna ovira Bilanca dosedanjih pogajanj — Vzhodne reparacije m Md!a antanta — Trajen pritisk velesil na Madžarsko Haag, 10. januarja, r. Kakor izgleda tvori glavno kritično točko haaških konferenc madžarsko vprašanje. Kar se tiče Youngovega reparacijskega projekta, so diference le še manjšega značaja. V stvarnem ozira gre za to, ali naj nemška reparacijska plačila V bodoče zapadejo 15. v mesecu ali koncem meseca. Diferenca znaša nekaj milijonov. Nemčija se brani pristati na 15. V formalnem ozira odklanja Nemčija francoski projekt o sankcijah. Francozi zahtevajo, da naj v slučaju zlohotnega neizpolnjevanja nemških obveznosti stopijo v veljavo sankcije versaillske pogodbe (zasedba nemškega teritorija itd.), toda še le potem, ko bi mednarodno razsodišče v Haagu to zlohotnost ugotovilo. Nemci so pripravljeni pristati za ta slučaj na sankcije, odklanjajo pa uveljavljenje versaillskih določb. Ni dvoma, da bo v obeh vprašanjih prišlo do sporazuma. Pogajanja glede tkzv. vzhodnih reparacij, t j. obvez, ki jih imajo iz mirovnih pogodb Avstrija, Bolgarija in Madžarska se nadaljujejo. Mala antanta je pokazala polno koncilijantnost napram Avstriji in Bolgariji in smatra se, da je stvarni aranžman s tema dvema državama siguren. Madžarska pa je dosedaj ostala popolnoma intransigentna. Ona noče prevzeti nobenih žrtev, Mala antanta pa na dragi strani ne namerava popustiti v svo- jih kardinalnfh zahtevah, odnosno pri« staja na bistvene olajšave madžarskih obveznosti le proti kompenzaciji v tkzv. optantskem vprašanju med Rumunijo in Madžarsko in v vprašanju odškodnin za sekvestrirana madžarska premoženja. Madžarska trdovratnost komplicira celo zadevo tudi radi tega, ker je Mala antanta odločena vztrajati na junktimn med madžarskimi, avstrijskimi in bolgarskimi reparacijami Mala antanta smatra ves tkzv. vzhodni reparacijski problem kot nedeljivo celoto in ne more na celi črti samo žrtve doprinašati Postopanje Madžarske je izzvalo med zastopniki velesil očitno nejevoljo ter je Madžarska v jako nesimpatičnem položaju. V odločilnem trenutku pa jo je z vso silo podprla Italija, ki ponuja, da prevzame ureditev tkzv. upravnih dolgov nase s posebnim posojilom. Jutri bo grof Bethlen imel svoj ekspoze pred plenumom konference. Francosko časopisje zelo ostro piše proti madžarski taktiki ter svari Madžare, naj ne prenape-njajo loka, sicer bo konferenca zaključila svoje delo, Madžarska pa bo prišla pod mednarodno kuratelo in kontrolo. Francoski ministrski predsednik Taiv dieu je izjavil, da bo koncem tedna nemško vprašanje urejeno in da bodo tudi vzhodno reparacijska vprašanja do srede prihodnjega tedna rešena. Pred novimi resnimi konflikti v Avstriji Seiplova akcija proti kanclerju Schoberju - Razpadanje Heimwehra - Težka gospodarska situacija - Splošno vznemirjenje Dtmai 10. januarja, r. V avstrijski industriji so v zadnjem času nastale velike težkoče. Zaposlenost pada in v mnogih obratih reducirajo število delavstva. Število nezaposlenih se je v Avstriji zvišalo v decembru za 70.000. Posebno katastrofalno stanje je nastalo v industrijskem mestu Steyr na Gornjem Avstrijskem, katerega prebivalstvo je po večini zaposleno v velikih tovarnah, ki so ^nekdaj tvorile največjo tovarno orožja. Danes so te tovarne razdeljene na razne panoge strojne industrije in več tisoč delavcev je zaposlenih v tovarni avtomobilov »Steyrwerke«. Slaba konjunktura je družbo Steyr prisilila k velikim redukcijam, a sedaj se poroča, da bo obrat sploh popolnoma ustavljen. Mesto Steyr se trudi, da doseže velikopotezno državno pomoč za oharnitev svoje industrije. V drugih krajih traja napetost med so-cijalno demokratskim in heimwehTOv-skim delavstvom ter je baš zadnje dni prišlo do ponovnih konfliktov. V dunajski tvorndci firme Felten je stopilo 500 delavcev v štralk. ker je tovarna sprejela na delo dva heimwehrovca. Zanimivo je, da je poskušeni štrajk hotelskih nameščencev na Dunaju propadel. Pokazalo se je. da je na razpolago toliko nezaposlenih natakarjev, kuharjev itd„ ki so pripravljeni za vsako ceno prevzeti delo, da so strokovne organizacije bile primorane odgoddti zahteve po zvišanju plač. Ta dogodek je tem značilnejši, ker je r»a Dunaju pod soci-jaldemokratskim vodstvom in zaščho mesta strokovna organizacija izredno močna ter je tu prvič, da je morala že napovedano borbo odgoditi odnosno preklicati. Tudi politična situacija postaja v Avstriji zopet vedno bolj komplicirana. Odkar se je vrnil Seipl v politiko ter prevzel zopet vodstvo krščansko-soci-jalne stranke, je pričela sistematična >orba proti poziciji kancelarja Scho->erja. Seipel je danes glavni zaščitnik 1emrwehra. proti kateremu se pojavlja vedno ostreči odpor ostalih strank. Zlasti konflikt med agrarno stranko Landbundom) in Heimwehrom je od iz-djučitve ministra Šumija iz Heinrvvch-ra vedno ostrejši. Landbund pričenja organizirati proti heimwehrovcem posebne »kmečke obrambne odbore« in 1 '-.Vi**! Heiimvefir se pretvarja vedno bolj y kas. ščansko-sociialno organizacija Smatrati je, da tudi napori prelata Seioia ne bodo zdržali razpada njegovih dosedaj nesporno jakih moči. Na Gornjem Avstrijskem je prišk> med Landbundom in krščanskimi soci-jalci do odkritega konflikta. Landbund je s tiho pomočjo ostalih neklerikalnih' strank organiziral veliki kmečki pokret proti nameravani centralizaciji kmečkih bolniških blagajn, ki naj bi na ta način prišle v roke kleriklcev. V Lrnc je prispelo 15.000 kmetov, ki so priredMi velikansko demonstracijo proti krščanskim socijaloem. Pri tem je prišlo skroraj do krvavih pobojev. Govorniki so naj-ostrejše napadali g. Seipla. Kancler Schober s svoje strani ne počiva ter organizira Obrambo proti Seipla. Danes je v klerikalnih krogih napravila silno mučen vtis njegova izjava v belgijskem listu »Pemple«. kjer Schober z omalovaževanjem govori o Seip-lu, češ da se njegov vpliv zna no precenjuje. Izjava je bila sicer tračno de-mantirana, a vsakdo verjame, da je tat demanti le formalnega značaia. Vsekakor je v Avstriji pr Jakovwtl takoj po povratku kancelarja Schober-ja iz Haaga interesantnih političnih dogodkov. V gospodarskih krogih vlada precejšnjo vznemirjenje vsled nesigur-ne situacije. Varnostni ukrepi za zasedanje sveta DN Ženeva, 10. januarja. AA. Švicarska obfa-stva so ukrenila izredno obširne varnostne mere, da zagotovijo nemoten potek zasedanja sveta Društva narodov, ki se otvori v ponedeljek. Te izredne ukrepe spravljajo v zvezo z nameravanim atentatom protifašističnih elementov na italijansko delegacijo. Vse osobje tajništva Društva narodov bo strogo nadzorovano in bo moralo imeti izkaznice za ugotovitev identitete. AvtomobiH se ne bodo smeli ustavljati v dvoriščih Društva narodov, ampak zunaj teh prostorov* V Pariza fe policija aretirala tri osebe, ki so bile v zvezi z nameravanim atentatom. Nekemu znanemu čikaškemu banditu so ponudili zarotniki 400 funtov, šterlingov, da iz* vrši ateotat- iAmihi ■dUTCfcOc St 8 Sobota, ti. L 1930 amJL Odhod poklomtvene deputacije Deputacija je odpotovala sinoči s posebnim vlakom — Razpored bivanja v Beogradu — člani depistacife StnoS so se s posebnim vlakom iz Ljubljane odpeljali člani poklonitvene deputacije iz Ljubljane ter iz gorenjskih, notranjskih ki dolenjskih občin. Zanimanje za odhod deputacije je bilo v Ljubljani veliko. Na magistratu so bile tekom dopoldneva urejene še poslednje formalnosti, izvršili so se poslednji do-Bovori in naročila. Popoldne so že zadeti prihajati v Ljubljano župani in ob-»nsSci odborniki iz okoliških krajev, večinoma sami znani obrazi. Izvršili so še svoje opravke ter se sestajali v kavarnah ali znanih restavracijah, ali s tovariši iz drugih krajev, da skupno dočakajo odhod večernega posebnega vlaka. Za delegacijo je bil določen poseben Vlak, v katerem so bili točno odrejeni prostori za posamezna odposlanstva, tako da se nikomur ni bilo treba prerivati. Kupeji, določeni za odposlanstva, ki so se priključila šele na potu, So bili posebej označeni in so seveda ostali v Ljubljani prazni, ker so se vsi Člani deputacije radevolje podvrgli disciplini in upoštevali navodila »potne-|ga maršala«, magistratnega tajnika g. dr. Fuxa. Pred odhodom vlaka j<» vladalo na Slavnem kolodvoru živahno vrvenje, ker so zlasti ljubljanske delegate spremili na kolodvor tudi znanci in rodbinski člani. Delegatom sta prišla osebno voščit srečno pot tudi ban inž. Sernec in železniški direktor dr. Borko. Vodja delegacije, ljubljanski župan dr. Puc, se jP po slovesu od delegatov odpeljal proti Beogradu že z deset minut poprej odhajajočim rednim brzim vlakom, s katerim je potoval tudi obč. isvet. Ivan Hribar. Posebni vlak je odpeljal s kolodvora točno ob 20.10, kakor je bilo določeno. Člani deputacije: Deputacijo tvori okrog 200 predstavnikov slovenskih občin. Mestne in druge večje občine so direktno zastopane po svojih županih in občinskih odbornikih, manjše občine pa po svojih zvezah. Poleg 22 zastopnikov mastne občine ljubljanske na čelu z županom dr. Pu-com, ki je obenem vodja cele slovenske deputacije, so v deputaciji naslednji zastopniki občin: Brežice: Siipaa Ignacij, Globoko: Urefc Ivam, Raibenburg: Vranetič Franc an Tratnik Jots&p; Senovo: Škobeme Josip in Sadar Anton; Sevnica: Knuleo" Brnest, Za kot: Volčamšek Irvam. Celje — mesto: dir. Goiničan Alojzij, dr. Oariizek Anton, dr. Vrečko D.ragotin, Posavec Andiro, Rebttschegg Franc in Miravljak Franc. — Celje — okolica: Mihelčič Alojzij te Koskovec Vinko; Sv. Jurij ob Jož. žel: Drofenik Josip in Mastaak Franc; Vojmk: J3rezovjrik Ladislav; Žalec: Robiek Fran jo. Čabar: dr. Koritmik Bo.gdan. Dolnja Lendava: Zgm Vinko. Gornji grad: Mermail Preme im Ftax Franc; Mozirje: Goričair Matija in Pušeniak Ivan; Kamnik: Kramar Frank); Domžale: Janežič Franjo in Adamič Josip; Mengeš: Lopar Peter; Moravče: Cerar Anton m Griil Janez; Motnik: Novak Karo.! m Hribovšek Zdravko; Nevlje: Novak Ferdinand; Radomje: Pavlin Franc in Jerman France; Šmarca: Vavpotrač Alojzij; Županje njive: Prelesnik Karol. Konjice: Jereb Rado in in«. Starin Rado. Kočevje: Lončar Ivan an Pav liček Josip; Luža rji: AodoKek Franc to JakKč Ivan; Ribnica: Novak Ivan, Ančik Josip in Križman Franc; Sodražlca: Ivane Evgen in MikoSč Franc; Turjak: Ahac Jože; Velike Lašče: Hočevar Ivao ®n Hadžič Ivan; Mozelj: Pu/fcr-e Ivan. Kranj: Pire Ciril, SavnSc bratu dr. Sabo na stroj tovornega vlaka. Več železniških vozov ie bilo popolnoma razbitih. Sijajen dvorski ples Beograd. 10. januarja p. Snoči je bil f kraljevskem dvoru prirejen slavnosten ples v čast 30. rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Udeležba na dvorski zabavi je bila odlična. Ples je bi! oficijelno otvorjen ob 10.20 s prihodom Nj. Vel. kralja, ki se je pojavil z Nj. Vel. kraljico Marijo v spremstvu prvega adjutanta generala Stojadino-viča in dvorne dame Hadžičev,. ter ostale suite. Kraljica ie bila v elegantni obleki iz srebrnega brokata in s sreDrnim diademom na glavi, dočim je bil kralj v generalski uniformi. Godba je po državni himni into-nirala kolo »Srbijar.ko«, ki so jo vodili kralj in kraljica, predsednik vlade general Zivkovič, dvorna dama Hadžičeva in za njimi druge odlične osebnosti. Po »Srbi-janki« se je pričela splošna plesna zabava. Kralj in kraljica sta se razgovarjala ves večer z gosti. Ob polnoči je bila servirana zakuska, po kateri se j^ vladarska dvojica poslovila, dočim so gostje ostali še dalje na dvoru in se razhajali šele proti 3. uri. Žrebanje vojne škode Beograd, 10. jan. AA. Dne 16. jarmarfa točno ob 9. dopoldne bo v oddelku n dp-žavne dolgove ki za državni kredit r sobi št 20, drugo nadstropje 6. žrebanje za amortizacijo obveznic 2 m pol odstotne državne rente za vojno škodo. Občinstva bo dovoljen prost dostop. Delo na zakonu o trgovinah Beograd, 10. Januarja č. V beograjska gospodarskih krogih slede z velikim zanimanjem sestavljanju načrta zakona o trjpo-vmah, ki bo enoten za vso državo. Pri »-delovanju tega zakona sodeluje osebno ta-di minister trgovine in industrije dr. J tiraj Demetrovič, ki sklicuj čestokrat konference zastopnikov ra-znšh gospodarskih organizacij in drugih odličnih gospodarjev, da č»-je njihovo mnenje. Delo na imenovanem zakonskem predlogu bo ▼ kratkem zaključeno: novi zakon bo zaradi svojih modernih načel odgovarjal vsem potrebam naSega gospodarstva- Beograjske gospodarske kroge z»-nrma zlasti vprašanje, kako bo ta zakon rešil vprašanje števiia zbornic. Beograjčani namreč zastopajo staiišče. da nI potrebno toiiko zbornic, kolikor imamo banovin, temveč naj se ustanovijo večje zbornice, ki bodo hnete več sposobnosti za žtvijenje. Zaključek barcelonske razstave Beograd, 10. jan. č. Generalni komisar naše razstave v Barceloni, načelnik ministrstva trgovine dr. Rudolf Steinmetz je odpotoval nocoj v Barcelono, kjer se bo udeležil slovesnega zaključka barcelonske mednarodne razstave. Zaključek razprave bo proglasil 19. t. m. španski kralj Alfonz osebno. Ob tej priliki bo izročil dr. Steinmetz odlikovanja jugoslovenskega kralja osebam, ki so si pridobile posebne zasluge z«i razstavo našega paviljona v Barceloni. Gostovanje španske družbe v Beogradu Beograd, 10. jan. č. Na potovanju Iz Carigrada v Zagreb, kjer bo gostovala 14. jaim arja v Mak>m kazatiStn, priredi v nedelio 12- t. m- r beograjski gledališki dvorani >Luxorja< španska pevska in plesna družba »Escudero« večer, posvečen španskim naci-jonalirhn plesom in pesmim. Družbo vodi Vi cente Kscudero. V Ljubljani bo nastopila kakor smo že poročali, ta družba v sredo 15. t m- v opernem gledališču. Vplačila delnic PAB Beograd, 10. jairoarla. AA. Aflccflioo-affiJJ ftfri-legirraoe a®r.ame bairfce se opoeairjajo, &-šafcu precej španskih paraikov, ki so odvaža* zla«tii les. Trgovima s Španijo se bo sedaj še poveča-! a in je postaJa zato atotmeina asranoviCCTr špasvske«a konzulate. Velika tihotapska afera v Beogradu Beograd, 10. jan. č. Tihotapska afera ▼ Beogradu, ki jo je odkrila generalna direkcija carin, je izzvala veliko senzacijo zlasti zaradi svojih velikih dimenzij, ker gre za perzijske preproge v vrednosti okoli 15 milijionov dinarjev. Vsa zadeva je bila izročena sodišču, ki so mu bili izročeni tudi vsi udeleženci v tej velikanski aferi. Med obtoženci je tudi pet carinskih uradnikov iz beograjske carinarnice, ki so pri tej stvari hudo kompromitirani. Mika Babic ni profes^oned Dunaj, 10. jan. č. Danes je dunajski Rar pid službeno obvestil dunajski nogometni podsavez, da znani zagrebški igrač Mika Babič ni bil nikdar včlanjen pri njem kot profesijonalni igrač. Ko se je namreč Babic pripravljal za javne nastope, je bil poškodovan in si je zlomil roko Ker ni bilo mogoče najti dh-ugega pravnega naslova, da se Babič zaTadi te svoje poškodbe zdravi, se je včlanil v Rapidu in se je tako mogel lečiti. Dunajski nogometni podsavez bo sporočil ta odgovor Rapida avstrijskemu nogometnemu savezu, ta pa JNSu, ki bo nato postopal po svojih pravilih. Razbojniški napad t Banatn Stari Bečej, 10. januarja 5. Ko se je vračal proti svojemu domu v Starem Bečeiu poljedelec Ivan Velič, ga je napadel ma-skiran razbojnik ter mu pretil z revolverjem. zahtevajoč od njega denaT. Velič ni imel pri sebi niti orožja, niti denarja in je izročil napadalcu samo uro. Lopov je mirno odšel. Velič pa je odhitel na svoj dom, alarmiral sosede ter pohitel z njimi v smeri, v kateri je odšel razbojnik. Zasledovalci so res kmalu dohiteli lopova, ki so ga spravili v zapor v Novem Bečeju. Napadalec je neki Ivan Piriga. Samomori v Bc&garifi Sofija, 10. (januarja. AA. Po siužbemijli pod&tkifc je biAo na Bolgarskem v prešlem letu 1015 samomorov in 132 lazbojsbev. Oblastmi so 961 modSooKo Naši kraji in ljudje Jubilej uglednega moža CL France Knaflič, tovarnar - usnjar iz Sniartna, J* dosegel te dni krepak, čil in sdrav 75. leto svode starosti- Jubilant je xnan po vsem okraju, po svoiih trgovskih rvezah pa tudi daleč po domovini Dičijo ca vse vrline skrbnega gospodarja in iskrenega rodoljuba. Rodom iz DosJovC pri Mojstrani, odkoder se je njegov oče Anton preselil na sedanjo šmarsko domačijo, ko je bilo sinu iele tri leta. Prane« se je še mlad oprijel očetovega poklica. Sprva j*, vodil delavnico še primitivno, a jo je sčasoma izpopolnil in opremil z najmodernejšimi stroji tako, da so danes podplati m usnje z znamko »Frakna« na vsem usnjarskem trgu dobro znani in cenjeni Jubilant Je že od nekdaj odločen narodnjak in podpornik narodnih in kulturnih društev. Bil j* med ustanovitelji in potem dolga leta predsednik šmarskega »Zvona», ki bo proslavljal drugo leto časten jubilej. Poleg tega je vrl lovec in posebno priljubljen kot družabnik zaradi svojega svežega bumona. G. Knafflčn želimo še mnogo srečnih let! Zaslužnemu možu v spomin Slovenska Bistrica, 9. jan. Ma novega leta dan smo pokopali odličnega našega meščana veleposestnika gosp. Frana Juharta, moža energij* in dela, ki se ie neumorno udejstvoval na svojem ve-Jeposestvu in v trgovini Za mesto si je pridobil nevenljivih zaslug, ker je ublaže-val stanovanjsko krizo s tem, da je postavil v kratki dobi nad 10 stavb. Posebno ga bodo pogrešali reveži. Saj «i bilo nikoli veselega dogodka v njegovi rodbini da se ne bi spomnil tudi občinskih revežev z bogatimi darovi. Dan pred svojo smrtjo ie bil še pri svojem vinogradu pri Sv. Roku kamor je sploh rad zahajal s svojimi prijatelji in prepeval ono svojo pesmico: Pri Sv. Roku sladko vince rasta. So gor'ce sem pa tja, so gor'ce sem pa ti a, 7 družbi je bil prav družaben in zabaven. Pomagal je vsakemu rad s svojim premoženjem, katerega si je pridobil izključno le s svojo vztrajnostjo in delavnostjo. Bil je mož še poln nad in načrtov In je velika škoda, da mu je smrt v njegovi najlepši dobi 50 let vse prekrižala. K pogrebu so prihitele množice iz vseh okoliških krajev, da mu izkažejo zadnjo čast in hvaležnost. Bil je to eden najlepših pogrebov, kar smo jih videli v Bistrici. Slava spominu Frana Juharta. Iz tržiskega mestnega gospodarstva Tržič, 10. januarja. V torek se je vršila redna proračunska »da mestnega odbora ob polnoštevilni udeležbi, le mesto odbornika Vehovca, ki se je izselil v Kranj, še ni zasedeno. Zupan je stavil srezkemu načelniku predlog, da se »a to mesto imenuje g. Lenartek. Zupan je pojasnil odbornikom, zakaj se ni mogla vršiti že sklicana proračunska seja v decembru, katero je moral odpovedati, ker bi bil proračun, ki bi bil sestavljen takrat, pomanjkljiv in bi se moral sestaviti nov, ker so med tem prišla navodila banske uprave o sestavi občinskih proračunov. Kakor vsa leta doslej se je dosegel tudi letos s trži-ško predilnico sporazum glede kritja občinskih bremen. Del državne ceste, ki pelje po tržiškem teritoriju, se je moral sprejeti v breme mestne občine in bo stalo vzdrževanje v L 1930. okroglo 200.000 Din. Dalje se Je moral po nalogu banske uprave sprejeti v mestni proračun proračun meščanske šole za leto 1929. in za leto 1930. in odpade na mestno občino znesek 35.000 Din. Analogno tržiški občini so morale tudi okoliške občine sprejeti stvarne šolske potrebščine za meščansko šolo v svoje proračune. Kot tretja nepredvidena postavka se je sprejel v proračun znesek 36.000 Din za učiteljska stanovanja katero breme nalaga občinam novi šolski zakon. Gotovo bo za mestno občino cenejše in boljše, da sezida ravnajte tako kot ta mož, temveč vzemite pri kašlju, hripavosti, bronhijalnem katarju jednostavno Kresi val Odstrani kašelj in omehčava zasluzenje. za učiteljska stanovanja svoje poslopje hi gotovo je, da bodo stanovanja v tem poslopju cenejša kakor pa znaša sedaj najemnina za posamezne učne osebe. Zaradi teh nepričakovanih izdatkov se je morala zvišati tudi provotno na 40% odmerjena doklada na 70%. Po tem poročilu je prešel proračun v špecijalno debato in sprejemanje po poglavjih, kakor je predlagal podžupan g. Snoj. Mestni dohodki iz mestnega premoženja, taks in občinskih podjetij s prispevkom predilnice vred znašaio 600.157 Din 50 p, torej nekako 100.000 Diu več ko lansko leto. Občinski odbor sklene soglasno, da* se izreče tržiški predilnici zahvala za njeno uvidevnost za občinske potrebe. Kot prirastek občinskega nepremičnega premoženja sP je vpisala mestna stanovanjska zasilna hiša na Fabriki s štirimi dostojnimi stanovanji v vrednosti 100.000 Din. Med izdatki vzbujajo pozornost poglavja 0 splošni upravi, ki kažejo lepo vsoto 112 tisoč 153 Din. Mestna klavnica jc ootrebna temeljitega popravila in razširjenja, kar se bo izvršilo v 1. 1931., do tedaj pa se bo preskrbelo potreben kapital in napravile manjše poprave v znesku 40.000 Din. Varnostna služba zahteva letno 21.700 Din. Za gasilce bo izdala občina v L 1930. znesek 14.000 Din, v katerem je všteta naprava posebne požarne siren,, na stolpu sv. Andreja, ki bo stala 5000 Din. Med zdravstvom je votiran večji znesek za mestno kopališče in znaša ta postavka 41.600 Din. Za mestne ceste, ki so v priznano dohrem stanju, ie treba 73.000 Din, v načrtu je razširitev ceste pri farni cerkvi, ki je tako ozka, da se komaj dva voznika izogneta, za pešce pa nP ostaja prostora. Poliedel-stvo je zastopano z zneskom 4000 Din. 1 riznania vredna m je vsota za nrosveto, ki je največja postavka med izdatki in znaša 151.S07 Din. Za osnovno šolstvo z otroškim vrtcem vred znaša potreba 61.700 Din in za učiteljska stanovanja 36.000 Din, za meščansko šolo 35.067 in za obrtno in trgovsko - nadaljevalno šolo 14.000 Din. za domačo umetnost oa 5000 dinariev. Ta vsota je za malo občino, kakor ie Tržič ces velika in bo treba gledati, da se na kak način zmanjša. Predvsem bo Potreba preskrbeti, da se mali razredi z 10 do 20 učenci združijo in da se ne ustanavljajo vzporednice za manj kot 50 otrok. Dobrodelnost dobi znesek 11.200 Din. Tu so predvsem diia.ške kuhinje v Kranju, Ljubljani in Tržiču. Izdatki za amortizacijo mestnih dolgov znašajo 141.000 Din. Manjši izdatki so se določili za podporo brezposelnim voiaškim vpoklicancem. za elementarna nezgode, za mestno olepšavo in za nepričakovane izdatke. Samostojno se .ie nato obravnaval mestni ubožni proračun, ki iz-kazuie 1S.700 Din lastnih dohodkov in 109.800 Din izdatkov, torej primanjkljaja 91.100 Din. ki se sprejme v mestni proračun. Rckanihilaciia vseh izdatkov pokaže potrebo 958.397.24 Din. skoro Poln miliion dinarjev. Primanjkljaj v znesku 358.239.74 Din se pokriie z naivišjo dopuctno stopnjo na Pivo 25 Din od hI. 6 Din od hI stopnje alkoholnih pijač in 70% doklada na državno trošarino na vino in vinski mošt, kar ie proračunano na 112.W0 Din. Užitni-na bo vrgla 25.000 Din, tako da je treba obremeniti vse dokladam podvržene davke s 70% v znesku 214.707.48 Din in se pokaže potem prebitek v višini 3467.50 Din. Pri splošnem glasovanju je bil proračun sprejet z veliko večino glasov. Sklep o spreietiu proračuna se bo takoj javno proglasil in nabil na občinsko deska PoročMo župana o deputaciji za Beograd ie bilo soglasno in z odobravanjem sprejeta V deputacijo so izvoljeni mestni župan g. Ivan Lončar jpodžuoan g. Hinko Snoj in mestni odbornik g. lože Prešeren. V tajni seji so se obravnavale prošnje številnih občanov za stavbni prostor, za stavbni les po znižani ceni, za razne podpore in priboljške. Seja, ki je trajala par minut več kot dve uri, je pokazala, da je občinsko gospodarstvo v skrbnih rokah in da se prav lepo razvija. Z novim letom je uveden kartotečni knjigovodski sistem po načinu, kakor ga propagira tvrdka »Organizator« iz Ljubljane Blagajniške posle bo vodil dosedanji finančni odsek, ki mu r.ačeljuje nadvse skrben in varčen gospodar g. Ivan Kališnik. tržiški finančni minister, kakor se ga splošno imenuje. Zasluži polno pohvalo. /pCesaCct po$oit A'a*vec;a plesna prireditev mm letošnje senčne ho .. iS. 11. r vseh prostorih „limo«a" Srečna Francka Ljubljana, 10. januarja. Ko se je odpravljala Francka za kruhom v Ljubljano, še ni sanjala o taki sreči Ko je stopila uro daleč od domače vasi na vlak, jo je nekaj stiskalo okrog srca. Ozrla Se je še enkrat nazaj proti domačim gričem, pa ji je pogled ovirala gosta megla. Okrog kmetije za kolodvorom se je podil domači kužek, veliki petelin se je nekam nejevoljno stresal in klical kokoši Ljudje so se pozdravljali po domače in si klicali prijazne besede. Tam nekje daleč se je oglasil zvon in so se njegovi srebrni glasovi prelivali med brdi Francka je še enkrat s pogledom objela vso to domačnost, sledil je žvižg piščalke in vagoni so se premaknili. Mlado, postavno dekle se je skromno stisnilo v kot. ker ni imelo volje, pogovarjati se s sosedi in sosedami. Pleteno košaro z obleko in malimi vrednostmi ie postavila tik sebe, zaprla oči in se zamislila. »Kam?« se ie spraševala. Znala je, da odhaja v Ljubljano, a ni vedela, kie je čaka kruh. Imela ie trdno voljo delati. Doma ie bila revščina in si je hotela poiskati posla v Ljubljani. Toda ali ga bo dobila? Moj bog. mesto ie tako veliko in so tam ljudje skoro brez duše. Vsaj tako Je mislila lepa Francka. •Vlak je obstajal, zopet dirjal ta se ustavil končno na postaji v Ljubljani Zdaj šele je zazeblo Francko okrog srca. Naenkrat se je počutila strašno nesrečno. Zavedala se je, da je v mestu popolnoma sama, zapuščena. Ustavila se je kar pred kolodvorom in premišljevala: »Kam sedaj?« Slednjič se je kratko odločila m krenila po ulici. »Kar po hišah grem. nekje bodo že potrebovali dekle.« Res se je oglasila v nekaterih hišah, boječe trkala na vrata, ponekod pa odšla, ne da bi pozvonila na električni zvonec. Francka .ie jela obupavati. Solze so ji silile v oči in prsi so ji sunkovito valovile. Pred očmi se ji je delala tema in v srce se ji je naselila še večja žalost. »Morda bi v gostilni potrebovali mojih rok?« ji je prišlo na um baš. ko je stopala mimo znane ljubljanske gostilne v južnem delu mesta. Odšla je v kuhinjo in govorila z gospodinjo Meto. »Jej. jej, zdajle pozimi pa res ne potrebujemo dekle,« se je opra-vičvala gospodinja. Francka je prosila, prosila tako lepo, prosila, da so njen glas za-čuli_tudi gostje v sobi. »Čakaj no. da jo pogledam!« ie nenadoma začula Francka za seboj moški glas. »Viš ga, Matevža!« se je naenkrat oglasila zgovorna gostilničarka. »Za deklo se ponuja tole dekle, kaj pa če bi io ti, Ame-rikanec, napravil za ženo? Saj baš tako-le iščeš . . .!« je menila v šali gostilničarka. Francki se je zdelo, da se hočejo vsi norčevati iz njene nesreče. Obrnila se ie in že hotela oditi, meneč: »Nak, delo iščem, nisem se prišla nastavljat moškim v mesto.« — Bila je huda in Matevž, ki se je pripeljal šele pred kakim mesecem čez veliko lužo, jo je gledal čedalje prijaznejše. »Dekle, pa si res čedno. Vraga, ker se braniš, boš menda tudi pošteno . . .« Francka je dvismila glas prav po dolerai-sko: »Pošteno? Naj sP le kdo drzne . . .« »Ej ne.« je zamahnil Matevž, »saj rad verjamem.« V kuhinji ie postalo veselo. Prihajali so še drugi radovedneži, Francka je gledala čedalje bolj razhudeno, Matevž čedalje bolj odločno, gospodinja navihano nagajivo, srostie pa režeči se v nenavadni prizor. »Te pa vzamem jaz za deklo!« je slednjič bruhnil Matevž. Bilo je to natančno ob 5. zvečer pred dobrim tednom. In jutri, jutri bosta pa Amerikanec Matevž ter Francka.^ doma tam doli od Krškega, na oklicih. Se par dni in oridra, delavna, poštena. preje tako nesrečna Francka ter bogati Matevž bosta srečen par. so w$az|i pot, po katerem prfcajajo kfice bole®ni v naš« tete. V kavarni se boste najtežje očavald naliodz, šnfluenee m bok»n-i v grtu, uporabljajoč redno ANACOT-PASTILE dr-a Wandera Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Anacot-pastile! Med vozniki škofja Loka. 10. januarja. Leto in dan, od ranih jutranjih ur do pozne noči sprejema škofjeloški Glavni trg v svoje naročje vrste voznikov, ki iz Poljanske doline, pa tudi od drugod prevažajo les na škofjeloški kolodvor, kjer opravijo žage svoje delo, ako se bruna, deske, hlodi takoj ne nalože na vagone in odpošlje les v daljni svet Razbremenjeni tovora io ubirajo konjiči po isti poti nazaj, potem ko so se njih gospodarji več ali manj temeljito okrepčali z božjo kapljico, ki jo je na dolgi poti v izobilju naprodaj. Te dneve je vozil po Zgornjem Karlovcu voznik s konjičem, ki pa ni hote! biti vzpodbudnim besedam možakarja prav nič poslušen m je gospodarju uprav pri pristavi škofjeloškega župana Hafnerja narejal dokaj preglavic. Ko ni š'o drugače, ie moral voznik vendarle s sedišča in je v vsej du-haprisotnosti skušal žival pomiriti, kar pa se mu ni prav posrečilo. Br/kone upehani gospodar sP je za kratek oddih naslonil na železno ograjo, kar pa je bilo zanj usodno. Počivajočemu je na mah nestalo ravnovesja in že je zdrknil v naslednjem hipu preko železnega droga v globino dokaj nižje ležeče županove trate in obležal ob be-tonskisteni vznak in nepremičen. Na kra; nesreče je takoj prihitelo dovolj radovednežev. ki so onazovali nesribno ležečega možakarja in ugibali, je li še živ ali pa je že mrtev. Situacijo .ie rešil slučajno mimo-došli škofjeloški zdravnik dr. Jože Rant. ki je brez oklevanja ponesrečenca pregledal in odredil prrenos padlega na bližnji senik, da se voznik onomore od malenkostnih poškodb in prespi od nemara pregostib Postaj ob času vožnje . . . Ne tmičrte »v-njici mimo strelnega skladišča. Voiak je na straži zaklical, da naj se ustavi Gluhonemi Likar ga seveda ni slišal, vojak je ustrelil in Lfkar se je zgrudil mrtev, zadet v glavo. V Nabrežrni je umrl v starosti 75 let g. Anton Ko!ar, upokojeni železniški skladiščnik. Ko je bil njegov sin Milan, ki je sedaj sodnik, dobrovoljec na solunski fronti. so avstrijske oblasti preganjale pokojnika, cfvakrat so ga izgnali iz Nabrežine in že je bilo določeno, da bo interniran v Lipnici pa je nastopilo premirje Kolar je imel jako lep pogreb. Blag mu spomin! Italijani izkoriščajo idrijski rudnik vse bolj, kakor se je to godilo pod prejšnjim režimom. Pa tudi po okolici iščejo srebrne žile. Inženjerji se trudijo posebno okoli Srednje Kanomlje in v bližini Hladniko-vega mosta kopljejo rudarji že tri leta. Sedaj upajo z vrtalnimi stroji priti do rude. Mislijo namreč, da je zemlja med Idrijo in Kanomljo silno bogata na rudi. Na goriški trg prihaja iz inozemstva vedno več naročil za zelenjavo, ki gre na vsa tržišča v Avstriji in v Jugoslaviji. Rdečega radič a pride dnevno na trg do 50 Kvintalov in dobijo kmetovalci zanj 8 do 12 tisoč lir. Iz Istre: V Paziiro 00 ▼ božičnih dneh posetili tatovi poštni urad. Vrtali so blagajno pa niso nič dosegli Iz cerkve v Ro-vinju je neznan tat odnesel star dragocen prstan. 49letnega Josipa Pasterčiča je ubil hrast v gozdu v okolici Pazina. Na Sovi-ščini gradijo novo cesto. Zaposlenih je tudi nekaj domačinov ali plačani so tako slabo, da zadostuje prejemek komaj za prehrano. jo gledališke sokolske prireditve '»b sklepu leta, imamo pred seboj res sliko vpetega in vzornega dela v kratki dobi. Dopisi Sokol Iz delovanja Solkcfskega društva v Kočevju Sokol v Kočevju se odlikuje po svoji agilnosti in požrtvovalnosti. V dobi, ko so razna druga društva počivala in se je -se nekako bolj pripravljalo na predpistne selice, je Sokolsko društvo v teku enega meseca samo organiziralo in iz toliko prireditev, kakor reduo katero društvo. Na državni praznik I. decembra je priredilo akademijo prvega reda, s katero bi se lahko ponašalo marsikatero večje in močnejše Sokolsko društvo. S tem je Sokol pokazal, da dela, se trudi in da je v pragih rokah. 16 dni fozneje pa je priredil Sokol v počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kralja popoldansko akademijo, pri 'iateri je nastopila deca. Vse točke so bile prasne in vsi so bili navdušeni nad nastopom malih telovadcev in igralcev. Drugi dan je proslavilo Glasbeno društvo kraljev roist-ni drfn s slavnostnim koncertom, ki je tudi prav dobro uspel. LTvodni govor 5a imel predsednik društva g. Betriam Na pristojno mesto se je poslala tudi brzojavKa. ki o je občinstvo navdušeno pozdravilo Na programu so bila dela slovenskih skladateljev. kakor Prelovca, Mirka, JenK2. Pahorja itd. Kot solistka ie nastopila stara kočevska znanka fospa Helena dr Rajho-in je vse zadivila s svoj m <.asnim sopranom. Poslušalci so z navdušenjem pozdravili tud: g. Trosta, ki je s svojim krepkim basom dsl posebno ž;vljenie na--odnim motivom našega skladatelja Prelov-•a. Moški zbor je posebno dobro podal Desnrci »Na trgu« in »Jaz bi rad« Skoda, da dobremu moškemu zboru primanjkuje prvih tenorjev. Če se končno še up^eteva- GRIŽE PRI CELJU. Tukajšnje gasilno društvo je vprizorilo na Štefanovo lepo uspelo dramo Komanove »Prisega ob polnoči«. Dvorana ge. Amalije Piklove je bila do zadnjega kotička napolnjena. Da bo ustreženo željam občinstva, se bo igra ponovila v nedeljo 19. t m. ob pol 4. popoldne v isti dvorani. Pričakujemo, da bo tudi tokrat poset tako razveseljiv. BRASLOVČE. Šolsko vodstvo se zahvaljuje v imenu revne šolske mladine krožka »Srce« za poklonieni dar v znesku 200 Din, ki se je porabil za nakup zimske obleke in obuvala. Ponovna hvala vsem članom krožka! FRANKOLOVO. Društvo kmečkih fantov in deklet na Frankolovem je priredilo 5. Ln 6. L m. dvodnevni zadružni tečaj, ki ga je v osnovni šoli vodil g. Janko Smodiš, revizor celiske Zadružne zveze. Tečaja Se je udeležilo 17 interesentov, med njimi tudi domače učiteljstvo. Prvi dan se je VTšil pouk o pomenu zadružništva, drogi dan pa praktično o knjigovodstvo. Želeti je, da bi se mladina povsod zanimala za tako koristne stvari. Naše Društvo km. fantov in deklet je na pravi poti. Zato tudi uspehi ne bodo izostali Fantje in dekleta drugih krajev, posnemajte! MARENBERG. V Marenberg Je prišel novi komandir orožniške postaje g. Stanko Suligo.i. Priljubljenemu g. komandirju naša dobrodošlica! MARENBERG. Podružnica Kola jugoslovanskih sester je priredila 29. decembra v Brudermanovi dvorani v Marenbergu bo-žičnico. Koliko truda in potov so imele od. bornice, da so mogle obdariti z obleko, perilom in obuvalom nad 100 revnih otrok, ve le tisti, ki ie imel priliko opazovati njihovo požrtvovalnost Kolo Jugoslovenslrih sester izreka svojo najiskrenejšo zahvalo vsem blagim darovalcem in podpornikom, zlasti centralnemu društvu Kola srpskih sestara v Beogradu, materinskemu društvu v Ljubljani ter Narodni odbrani v Marenbergu za znatne denarne prispevke. Gotovim osebam naša prireditev ni dala miru. Dotičniki bodo dobili plačilo od staršev revnih otrok ob primernem času. ZALOG. Proračun občine Dev. Mar. ▼ Polju izkazuje 92-186 Din 40 P dohodkov in 505.449 Din 96 p izdatkov. Med skoro največji, hkrati pa najnepotrebnejša izdatek spada brezdvonmo postavka 60.000 Din za nakup zemljišča za blagovno skladišče v Dev. Mar. v Polju. Ta postavka je z odlokom direkcije državnih železnic r Ljubljani, s katerim je ugotovljeno, da ie Zalog od postajališča Dev. Mar. ▼ Polju oddaljen samo 2.5 km ter da ni podana dejanska potreba niti rentabilnost tovori-šča, postaia popolnoma brezpredmetna. Proti napravi rampe in tovornega skladišča v Dev. Mar. v Polju ter proti postavki 60.000 Din so vložene pritožbe. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 11.: Cvrček m pečjo. Premflere. I»-ven. Nedelja, 12. ob 15.: Bitka. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. — Ob 20.: Naš gospo župnfk Lradska predstava po znižanih cenah. laven. Ponedeljek, la: Don Carlos. E. ljubljanska opera. Začetek ob pol 20. Sobota, 11.: Poljska kri Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Nedelja. 12 ob 15.: Gorenjski slavčok. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20.: Beneška 00S. Opereta, Ljudska predstava po xnižal deputacijo udruženla 13- t. m- * Božič Jngosloveoov v Pragi. Predsednik češkoslovaške republike g. Masaryk Je tudi za ta božič naklonil svoj dar jugoslo-venskim študentom v Pragi. Kakor v prejšnjih letih je jugoslovenskim študentom omo gočil. da so na skupni večerji proslavili božični večer. Ob tej priliki je predsednik ku-ratorija Jugoslovenskega dijaškega doma g. Pacovsky zbranim ci akom naznanil, da je pripravljalni odbor prejel za gradnjo velikega Jugoslovenskega doma velike denarne darove. Mestna občina praška je za ta dom dala brezplačno na razpolago lepo stavbi-šče, obljubljeni so tudi prispevki naše in češkoslovaške vlade, sedaj pa so prispeli prvi znatni privatni prispevki- Med drugimi so Skodovi zavodi v to svrho darovali 50-000 Kč. istotoliko tudi predsednik Masa-ryk iz ju bil ar nega fonda češkoslovaške republike. V teku večerje je bilo izrečenih nekoliko zdravic. Naš poslanik Angjelinovič je nazdravil kral u Aleksandru in predsedniku Masaryku. Govorila sta še predsednik akademskega društva »Jugoslavija« in bi-skup Gorazd. Razpoloženje je bilo prisrčno in veselo. * Smrtna kosa. V LJubfjanl Je včeraj pre-minul v 59. letu starosti g. Franc Bergant Pokojnik je bil do vojne gostilničar na Sv. Jakoba trgu. pozneje pa trgovec z mešanim blagom. Bil je neumoren in požrtvovalen društveni delavec, Jugosioven in naprednak. kakršnih je malo med nami. Med vojno so se v njegovem lokalu zbirali jugoslovenski in češkoslovaški fcredeirtisti. Znan je bil tudi tem, da je podpiral med vo!no žrtve av-stroogrskega terorizma na Gradu- Seveda je moral tudi on med vojake, kjer so ga označili za politično nezanesljivega. Ba je med ustanovitelji Sokola IT. in n:egov dolgoletni odbornik. Zlasti je marljivo sodeloval v Šentjakobskem naprednem društvu; bfl je njegov ustanovite!' in prvi predsednik Zapušča dva sinova in dve hčerki, ki jih je vzgojil v enakem duhu. Pokojnemu Ber-gantu najčastnejši spomin! Pogreb 'bo v nedelo ob pol 16. iz hiše žalosti na Sv. Jakoba trgu 6. — V Ljubljani je umrl stud- phii g. Mirko Kune. Pogreb bo danes ob 15. z Jurčičevega trga 2. — Na Otoku pri Oor-niem gradu ie preminula posestnica ga. Marija Tevževa, ki jo bodo pokopali danes ob 10. dopoldne. Zavratna otroška bolezen Je vzela rodbini g. Gvidona Mibeliča, starešine okrajnega sodišča v Konjicah, hčerkico Milico v nežni starosti 4 in pol leta. — Včeraj je umrla v LjubFani ga. Apolonija Panzlgo-va. Pogreb pokomice bo v nedeljo ob 14. Iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Jurklo-štru 'e preminula ga Helena Gradtova, rojena Maicenova. gostilničarka in posestnica Pogreb bo v nedeljo ob pol 10. — V Rožni dolini je umrl g. Fratic Bitenc, mestni ko-peljšček v pok. Pogreb bo v nedeljo ob 14. iz niše žalosti (Cesta XII., št. 11) na pokopališče na Viču. Pokojnikom blag spomin, žalujočimi naše sožal'e! * Trobentica v snega. Naša prijateljica M. nam je poslala iz Središča ob Dravi trobentico, ki Jo je »trgala pri sankanju- Lepa hvala! * VTI. planinski ples v Radovljici bo drevi ob 20. v Sokotskem domu. Vse, ki poznajo to prireditev že iz prejšnjih let, vabi podružnica SPD v Radovliici. * Udeleženci smuškega tečaja na Sv. Križu pod Godioo se opozarjafo. da ie sfcupni odhod iz Liubljane v torek, 14. t. m. z vlakom. ki odhaja ob 14.40 z glavnega kolodvora do Jesenic. V Jesenicah je pripravljen voz za prtliago. Pot na 9v. Križ je položna in lepa. Oni udeleženci, katerim je odhod z navedenim vlakom nemogoč, naj se postužijo večernega osebnega vlaka ter jih bo na Jesenicah pričakoval vodnik. * V dima se Je zadušil. Predvčerajšnjim dopoldne se je najemnik kavarne »Srpski kralj« v Paračinu spomnil, da je v njegovi sobi neki gost, ki nenavadno dolgo ne pride na spregled. Šel je potrkat na vrata, a ker se gost ni oglasil, ie kavarnar obvestil policijo, ki je vrata s silo odprla in našla gosta mrtvega na postelji. Soba je bila polna dima, v katerem se je nesrečni gost zadušil, ker mu je sobarica peč zakurila, pozabila pa odpreti ventil k dimniku. Ponesrečenec je Milan Krstič. sobni slikar iz Paračina. * Higijenska razstava v Varaždinn. Na praznik sv Treh kraljev je bila v Varaždi-nu otvorjena impozantna Mgijenska razstava v poslopju Doma narodnega zdravja Razstavo je otvorfl dr. Katičič, načelnik oddelka za socijalno politiko in narodno zdravje pri banski upravi v Zagrebu. * O zaščiti prebivalstva v primera kemične vo!ne. Po inicijativi Rdečega križa se je v Zagrebu te dni osnoval odbor za zaščito mestnega prebivalstva v primeru kemične vojne Da se razširi zanimanje za to vprašanje, bo odbor priredil na zagrebški radijski postaji več predavanj. * Zopet železniška nesreča v Rajhen&ur-gu. Včeraj z:utraj ob 5-45 je na postaji Raj-henburg, kjer se )e lani noveirtbra pripetila velika železniška katastrofa, zadela lokomotiva tovornega vlaka št- 42. ki le vozil v smeri proti Zagrebu, ob zadmi voz potniškega vlaka št 611, ki prihaja zjutraj iz Zagreba na Zidani most Nesreča se je zgodila na sličen način kakor v lanskem novembru. Lokomotiva je trčila v vagon, ko je osebni vlak vozil na drugi tir K sreči je bij vagon prazen, tako da ni bilo človeških žrtev Tudi ma+erijalna škoda ni posebno velika. Na splošno željo fle danes zadnjikrat! Ob 4, U.6., Vz 8. in 9. crL n. del in konec monumentalnega velefilma po romanu A. Dumasa Qtof Mlonte <£iteto KINO IDEAL * Platonov Pbaldoo v Sovretovem prevoda in Plečnikovi tiskarsko - umetniški opremi je na razpolago Založnik knjige Društvo prijatel ev humanistične gimnazije, je razposlalo vabila na naročbo knjige v piičakovanju, da jo bo vsak ljubitelj tepe knjige in klasične izobrazbe gotovo naročil, ker je subskripcijska cena (do 15. Januarja) izredno nizka (30 Din) Naročila sprejema Zaloga šolskih knjig v Ljubljani, Gradišče 4. * DervISi ta kava- DervSI so prvi, H so v domovini, zagonetnem Orijentn, pravilno cenili kavo. Ti mohamedanski menfhi so pri svoiih molitvah uporabljali to rjavo tekočino, da so laž;e bdeli ponoči- Pozneje Je tudi zapad s svojo mrzlo klimo spoznal in ocenil to vročo in aromatično pijačo. Zdravniki pa so spoznali, da mnogo ljudi ne prenaša kofeina. Večkrat so že poskušali odvzeti kavi kofein, ne da bi kava s tem izgubila na okusu in aromi, ali brez uspeha. V začetku tega stoletja se je končno posrečilo, da se odvzame Pri tehn. obdelavi in z organskimi sredstvi surovemu kavinemu zrnu kofein. Ta način je svetovno znan pod imenom Hag- Iznajdba kofeina proste kave je brez dvoma velikega pomena za današnjo nervoznost človeštva. * Gospod'nie! Vaše Derflo pere. posuši monga aH lika tovarna Jos. Reich. * Obleke In klobuke kemično čisti, bar. va In pl'slra tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane o— Štlrldesetletnlca poroka Zakonca Jernej in Antonija Lotrič praznujeta danes štirideserietnico svoje poroke v krogu pri-jatel ev. Želimo jima, da ba doživela čila In zdrava še zlato poroko! n— Prvi komorni koncert godalnega kvarteta v letošnji sezoni se bo vršil v petek 17- t. m. ob 20. v dvorani Filharmonič-ne družbe. Po daljšem presledku nastopi v Ljubljani zopet Zagrebški godalni kvartet, katerega tvorijo gg. Ladislav Miranov (I. gosli), Milan Graf (II- gosli). Dragotin Arany (vftola) Umberto Fabbri (čelo). Njegov program sestoji iz klasične in moderne muzike, predvsem pa iz iugoslovenske moderne. u— Svetovna vojna 1914.—1918- Danes m jutri bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kina Matice film o vojnih grozotah. Film nam opisuje dogodke po vseh bojiščih v r.a:boIj naravnih slikah. Današnja predstava bo ob 14.30, jutrišn a Pa ob II. dopoldne. a— Iz gledališča. Drevi se bo pela v operi izven abonmaja pri znižanih cenah Ned-balova opereta »Poljska kri«, v nedeljo popoldne bo Foersterjev »Gorenjski Slavček«. zvečer pa Straussova opereta »Beneška noč«. Obe nedel:ski predstavi bosta izven abonmaja pri znižanih cenah- — V drami bo dievi premijera izredno čustvene Dicken-sove tridejanske komedije »Cvrček za pečjo«. Režiser: Ciril Debevec. Zasedba: Ša-ričeva, Vida Medvedova, Mira Danilova, Cesar, Kralj, Skrbinšefc, Gregorm. V nedeljo se bo v drami ponovila popoldne Fauereje-va drama »Bitka«, zvečer pa »Naš gospod župnik«. Obe nedeljski ljudski predstavi pri znižanih cenah. o— Československd Obec v Lufctani pofu-d& 12. t m. o 4. tod. odpoledni v NSrodntm dome loutkov4 pfedstaveni. Hraje se vese-lohra »KašpžTek dvornim Ičkafem.« n— Sokol II. obvešča svoje članstvo, rta Je oreminUl niega ustanovite!} m do4goletn< odbornik br. Fran Bergant. Pokojnega brata bočno spremljali aa njegovi zadnji poti v nedeljo 12. t m. v kroja ki z dmStitulm praporom. Bratje m sestre, ki nimajo kroja. naj se udeležijo pogreba v civBu z znakom. Zbirališče ob 15. na Šentjakobskem mostu. u— ŠentjakobčanI! Umri j« naš dobri la požrtvovalni someščan g- Fran Bergant, ki je desetletja uspešno deloval v našem av-nem življenju, poln navdušenja za blagor svojega bližn ega- Zato je naša dolžnost, da ga spremimo na njigovi zadnji poti. Vabimo vas, zlasti člane bivšega gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj, d* mu izka-žete zadnjo čast z obilno udeležbo. o— »Soča«. Današnjemu predavan;u je naslov Janez Svetokriški. Prof. dr. Mirko Rupel bo orisal delo tega moža. ki ie nekdaj deloval v Vipavski dolini a— Šentjakobski gledališki oder bo uprizoril drevi Ln jutri zvečer velezabavno burko »Pred poroko«, polno komičnih situacij in izvrstnega humorja- Vstopnice so v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu. o— Akademski pevski zbor bo Ime* prvo redno vajo za base v ponedeljek 13. L ai in za tenorje v torek 14- t m. ob običajni uri v balkonski dvorani. n— Lutkovno gledališče aa Tabor« uprizori v nedeljo 12- t m. ob pol 16. učinkovito pravljico »Rožencvet in Lilijana«. Gašper-ček se fe vrnil iz afriške puščave ter pn-vedel s sebo: renčečega leoparda, silnega zmaia, kosmatinca, osla ter očarljive metulje. Vse te živali nastopi:o v omenjeni pravljici. Tudi eksotičnih cvetlic ne bo manjkalo-Vodstvo je napravite korak naprej in bo dajalo stične predstave le v primeru, 5e se bo občinstvo odzvalo z radodarnim prispevanjem za kritje ogromnih režijskih stroškov. u— Mestno drsališče v Tivoliju Je odprto n dostopno javnosti- Led Je čist io gladek ter debel 10 do 13 centirtietrov. o— Sokolsko društvo Moste priredi v nedelo 12. t. m. ob 15. v Društvenem domu običajno plesno vajo s čajanko. Dobro dt»-šli vsi prijatelji našega Sokola. u— Plesni venček družabnega odseka ZPNJ bo jutri v nedeljo 12. t- m. v veliki dvorani hotela »Union«. Začetek ob pol 20 Na tem zaključnem večeru bo tudi tekmovanje najboljših parov plesne šole. Vabfcno cenjene obiskovalce ter njih pri atelje. Igral bo danzing-band »Merkurja«, sedaj na boljša plesna godba. Posebna vabila se ne bodo razposlala t— P od oficirski pfea v LJubljani, k! se le vršil v soboto 4. t m. v Sokolskem doma na Taboru, Je kakor vedno dosle tudi sedal pokazal, da naši vrti pod oficirji niso priznani mojstri le v svojem odgovornem poslu, nego tudi odlični organizatorji svojih družabnih prireditev- Dvorana je bSa prav okusno okrašena in ie bfl obisk Iz vseh slojev prav odličen. Častno so bili zastopani tudi oficirji. Da so prišli vsi plesalci ob Izvrstni godbi dravske divizije na svoj račun, ni treba posebej poudar ati. Močne vezi, fa spajajo ljubljansko prebivalstvo z vojaškimi krogi, so se ta večer še bolj okrepile. Na tem ve'ikem moralnem, a tudi gmotnem uspehu moramo gg. podoficirjem le čestitati Nesebičen trud plesnega odbora zasluži polno priznan ra-melj le ob sobotah, ponedeljkih in sredah, ostale dni, t i. ob nedeljah, torkih, četJtkih in petkih pa bo vozti opoldne samo do Ro-pana na Ljubečni- Zvečer in zjutraj bo vozil kakor doslej vsak dan skozi do Dramel! in nazaj To delno ukinjenje bo veijak) od 12. t m. e— Smrtna kosa. V celjski Javni bofalci so umrli: 67 letna dninarica Marija Koptn-škova iz DrameJj. 87 letna Marija Koren-tova, zasebnica iz okolice Celja. 75 letna F ran j a Mordejeva. občinska reva iz okolice Slatine in za davioo 21 mesečna Vida Zeli-čeva ha delavca iz okolice št. Jurija ob južni železnici. e— Smrt popularne ceffske semenartce. V četrtek zvečer e umrla v mariborski javni bolnici po daljši bolezni splošno znana prodajalka semen na celjskem trgu, 62 let-na Ana Penova, doma iz Cirkovc na Dravskem polju. Penova ki je bila pravi original in jo ie poznal * Celju skoro vsak čk*. vek, je prodajala na cel skem trgu semena m zdravflna zelišča nad 30 let- N. v m. p.l e— Samo še pet dni je do žrebanja v L razredu 19. kota državne razredne loterije. Zato si hitro nabavite srečke v podružnici »Jutra« v Cel u, Kocenova ulica 2. Skavti, volčiči, »Sivi volk« odhajajo na goro Kolk. In »Sivi volk« Se godrnja: »vzemite BUDDHA čaja kar se da«! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva nL Iz Celja S oro vsele se pleSa na glavi lahko prepreči, Ce ae pravočasno uporablja lasno vodo m lasni petrolej. Drogerija Gregorift, Ljubljana, Prešernova 5. Pod najvlSjlm pokroviteljstvom NJ. Vet kralja Aleksandra Jugostorensko napredno akademsko društvo »Jadran« X. Slovanski večer Tabor 18. L 1930 SOKOL ŠIŠKA priredi v soboto, dne 11. t. m. i Relnlngbans •iruštv. čajanko s plesom. Svira orkester Dravske divizije, 1534a ®— Koncert v proslavo rojstnega dne NJ. Vel. kraljice Marije, ki ga je priredilo v četrtek zvečer ob znatni udeležbi v celjskem gledališču tukajšnje Kolo jugosloven-skih sester, je prav lepo spel. Občinstvo le z glasnim odobravanjem sprejelo predavanje polkovnika g. Vojislava Kostiča, poveljnika celjskega 39. p. p., ki je v toplih, izbranih besedah spregovoril o narodni pesmi in njenem globokem vplivu na srbski del Jugoslovenskega naToda. Koncertni drl večera na katerem so dovršeno sodelovali ge- dr. Rajhova, dr. Watzkova in gdč- Plzakova ter gg. dr. Watzke in ravn. Schiffrer z raznimi izbranimi pevskima in instrumentalnimi točkami, zasluži pohvalo in priznanje. s— jutrišnja nedelja v celjskem gledališča. Jutri bodo gostovali Mariborčani v celjskem Mestnem gledališču kar z 2 predstavama, in sicer popoldne ob 16. z Dobovi-škovo novo burko v treh dejanjih »Radikalna kura«, ki je namenjena predvsem okoličanom, zvečer pa bodo izva:ali krasno opereto »Orlov«. Nabavite si vstopnice pravočasno v predprodaji v knjigami Goričar & Leskovšefc. s— Zanimivo predavanje. »O sigurnem nastopu docna In v družbi« bo predaval v celjskem Ljudskem vseučilišču g. prof. O. ^est te LTubljane dvakrat in sicer 13- in 20 t m. obakrat ob 20. v risaJmci meščanske Sole. G- profesor je predaval o tej temi Že ponovno v Ljubljani, kjer ie vladalo v vseh sfoJCi ca njegovo predavanje veliko zanima- 11. jan. 1030 jtfeiicinski ples v Celja - Celjski žom e— Ukradeno kolo. V četrtek popoklne )c prislonil koiarski mojster Jurij šlaus s Franklovega svoje kolo cb zid pred pisarno odvetnica dr. Ogrizka v Cankar evi ulici sa odšel v pisarno. Ko se je že čez par minut vrnil na tfico, kolesa ni bilo več na mestu-Spreten kolesarski tat je izrabil ugodno pri-iiko in ga odnesel, kajti peljati se z nJim t« mogel, ker je biic zaklenjeno z močno ključavnico — žabico Kolo je znamke »Puch*, starejše in črno pleskano. Surov napad na mestnega šoferja- V nedeljo 5. t m. zvečer je bi! napaden v Dramija-h, kamor je pripeljal z mestnim avtobusom iz Cel a potnike, 20 letni šofer Stanko Hrastnik. Ko se je spravljal k počitku, sta ga v temi nenadoma brez vsakega povoda zahrbtno napadla 2 neznana masfct-rana lopova in ga pobila na tla. Hrastnik je dobil občutne poškodbe po desni rokj m na hrbtu. Napadalca sta takoj po izvršenem dejanju izginila v noč. Hrastnik je ba naslednji dar, prepel an v Celje m se zdravi v domači oskrbi- Mestni avtobus je vodil v Dramlje šele drugič in torej ni imel v Dram-Uah nobenih znancev niti sovražnikov. NaJ-brže ie bil napad namenjen komu drugemu, ki sta ga napadalca zaradi temne noči zgrešila. Iz Maribora a— StudenSka občina kralja. Zupan ob- Cine Studenci pri Mariboru, g Alojzij Kaiob fe poslal povodom poklonitve zastopnikov občin dravske banovine kralju Aleksandro naslednjo brzoavko: »Občinski odbor ob-čine Stud ene' navdušeno pozdravlja imenom celokupnega prebivalstva plemenito te uspešno delovanje Vašega Veličanstva za srečo naroda in procvi-t naše tepe domovine Jugoslavije ter izraža Vašemu Veličanstvu in presvetlemu kraljevskemu doma brezmeno zvestobo, ndanost in ljubezen«. a— Občni zbor Udruženja rezervnih oB-clra I ratnika, pododbor Maribor, bo v nedeljo 12. t en. ob 10. dopoldne v hoteia »Pfl Zamorcu«. a— Iz gledališča. Duhovita poljska komedija »Morala gospe Dulske« se bo uorv-zorila zadnjič danes 11 t m. kot ljudska predstava po znižanih cenah od 12. do 2 Din — Jutri bo gostoval balet I uMjanske ppere. Popoldne ob 15. bo predstava za deco. v»-tjajo dramske cene, zvečer pa bo uprizoritev za odrasle z elitnim programom, ve-Ijaio operetne cene in bloki- — Prihodnja premrera »Lepa pustolovščina« bo v začetku prihodnieag tedna. a— Himen. Danes popoldne se poroči v magdalenski cerkvi g. Vo.iteh Verhovšek. železniški uradnik, z gdč. Dragico Vasle iz Tezna. Bilo srečno! a— Avtobusni promet Marfbor, Olaval trg . Sv. Peter. Z današnjim dnem uvede mariborsko mestno avtobusno podjetje poskusne vožnje na progi Maribor. Glavni trg - Sv. Peter ob Dravi Odhod z Glavnega trga ob 6. in 11. dopoldne, odhod iz Sv. Petra ob 6.30 in 11.45 dop. Vozna oena 5 Din. Obenem se izpopobrf vožnja na me! skl progi tako. da bo vozil avtobus tudi po Mrvtterjevl. Kaciianarjevi in Klavniški triief-S tem bo ustreženo zlasti delavstvu in urad-ništvu, ki je nameščeno po raznih tvornicah v Me!ju. a— Dr. ČernlCev sanatorfl otvorlea Primati; di. Cernič je na vogalu Gosposke 'n Krekove ulice dal postaviti tekom druge polovic,, lanskega leta lepo moderno zgradbo. namenjeno za sanatorij, prvi v mariborski pokrajini. O ureditvi sanatorija. ki je opremljen z vsemi najmodernejšimi sa- pripomočki la ki bo sin?fl ▼ prvi vrsti kirurgiji, smo v našem listn že lani obširno poooa L Zgradba obsega v mez-zaninu 4 bom ške sobe z 9 posteljami, čakalnico in ordinacij- ko s->t>, obsevalnict. iii operacijsko so'o. kjpalnit-o, p.'?«irnj itd, v suterenu 4 rob? za osebje. kotlarna s kotli za csT^nn kuijavo in za s«*greva-nje vode. ki e napeiia.na pa vsem ros' P-ju pralnico, kled itd., v prvem nadstropia zasebno jtAiiovan:^ g orinuri.a. Na vr!,u zgradbe te v ce em >bsev:u velika s rine: a in zračna tera-.i z n.ir>r?v<, za prSne fco-peH. Posbpjf je zgradil arhitekt g. m?, le-lenec po vseh pravilih m-den.e grfdbcie tehnike. V sredo popoldne je zgradbo blagoslovil pomožni škof g. dr. Tim.ižič v navzočnosti zastopnika mesta g. podžupana dr. Lipolda, zastopnika Posojilnice Kg- dr. Boštjančiča, dr. Kara in drugih. Včeraj so si zgradbo in njeno ureditev na prijazno povabilo g. primarija in njegove ljubeznive soprog« '»gledali mariborski novinarji. Prvi mariborski sanatorij je s tem postavljen v službo naroda. Želimo mu najlepše uspehe! a— Otvoritev novega mosta Gornja Rad-gona-Radgona. Na novem železobetonskem mostu 6ez Muro med Gornjo Radgono in Radgono se dovršujejo še poslednja dela. ki bodo te dni dogotovljena, tako da se bo mogla otvoritev izvršiti že dne 15. t. m. Novi most, ki stoji nekoliko nižje kakor je 8taJ stari, katerega so lam porušile ledene plošče, je osem metrov širok in sta zanj prispevali Jugoslavia in Avstrija vsaka po polovico stroškov. Na sredini je me:a med obema državama in do tu sega tudi dolžnost bodočega vzdrževanja in popravljanja vsake prizadetih držav. Obenem z mostom je Avstrija dogradila na leveoi bregu tudi lepo moderno uradno poslopje, v katerem bo nastanjena finančna in carinska kontrola ter obmejna orožniška straža- Želeti bi bilo da bi temu zgledu sledila tudi naša država In zgadila na naši strani enako stavbo, ki bi nadomestila sedanjo malo nereprezentativno barako. a— Umrli sta 9. t m. v Maribora po daljši bolezni: 66-ietna vdova po viš. sod. oficijalu gospa Marjeta Mlakar roj. Rodica, hi 62-letna hišna posestnica na Koroški c. 95. gospa Ana Penn. Pogreb prve danes 11. t m, druge jutri 12. t m. ob 3. pop. na mestno pokopališče v Pobrežju. a— Nezgode pri delu. V Jelovcu pri Bre-sternici je prišel posestniški sin Lojze Te-plek pri spravljanju hlodov po »rižah« pod drveči hlod. ki mu je zmečkal levo nogo. Težko ranjenega mladeniča so odpeljali s kmečkim vozom v bolnico. — V Smetanovi ulici je med odkopavanjem oledenelega snega padel 33-letni Ignacij Anžel tako nesrečno, da si je nalomil desno nogo v členku. — V bolnico so dalje pripeljali tudi Franca Soršaka iz Slov. Bistrice, ki sta ga v Vrhlogah napadla dva fanta in ga težko oo{kodovala na glavi a— Tatvina. Gostilničar Ivan Miche! fz Maribora je prijavil policiji, da mu je bilo v časa od 20. decembra 1929 do 7. t m. pokradenih nad 10.000 Din. Ker je pri njem zaposleni natakar Otmar Marn 7. t m. pobegnil neznano kam. sumijo, da Je on storilec. Marn je nekemu prijatelju sporočil, da bo izvršil samomor. Popravljen osnutek bo ie enkrat pregledan od strani priznanih strokovnjakov pod vodstvom dr. Tume iz Ljubljane, potem pa bo šel v tisk. Izšel bo pa gotovo še pred priče tkom glavne sezone. Izdaja bo dvojna, namreč velika za šole in urade ter sa orientacijske deske v posameznih krajih in mala priročna. Kdor želi kakih informacij, naj se obrne na planinsko podružnico v Tržiču. - Lepo uspela predpustna prireditev tržiških gasilcev, ki se je vršila v nedeljo popoldne in zvečer v predilniških prostorih, je pokazala, da se občinstvo zanima za po-kret gasilcev in jih skuša v njihovem težkem delu za varnost premoženja in !metja v primeru nesreče tudi moralno podpreti z dobrim obiskom. Železničarska godba je storila svojo dolžnost v polni meri. Gasilno društvo samo pa je dobilo za svoje nam one za popravo gasilnega orodja dovolj sredstev in je vsem obiskovalcem za njihovo naklonjenost gotovo hvaležna č— Trije kralji so bili letos športnikom in planincem prav naklonjeni in so prinesli v deželo najlepše vreme, ki je zvabilo na naše lepe planinske postojanke toliko ljudi, da so bili vsi prostori na Kofcah, Zelenici in pod Storžcem smučarjev in planincev nabito polni. Posebno Kofce so imele rekordni obisk. Nova najemnica ga. Kve-drova iz Ljubljane razume svoj posel odlično in je v polni meri poskrbela za prijetno bivanje svojih obiskovalcev e tem. da jim je pripravila izvrstno kuhinjo in pijačo. V domu je prenočilo nad 60 turistov. Kaj posebnega se ni pripetilo. Iz Kamnika ka— Redna avtobusna zveza Kamnik-Ljubljana-Kamnik V ponedeljek je redno pričel voziti motniški avtobus na progi Kamnik-Ljubljana in obratno. Iz Motnika prihaja v Kamnik ob 8., v Ljubljano odhaja ob pol 9., iz Ljubljane odhaja v Kamnik ob pol 1.. iz Kamnika v Motnik pa ob 2.15. Mislimo, da bi ta avtobus prav lahko vozil sem in tja v gledališče. Treba bi bilo samo zainteresirati številne reflektante. ka— Še ena avtomobilska zveza z Ljubljano in Kranjem. Kakor čujemo. je zaprosilo tukajšnje podjetje Kregar & Fajdi-ga za dovoljenje avtomobilske zveze, oziroma priključka na že obstoječo zvezo Ljubljana-Moste-Kranj in obratno Ta avto bi vozil samo do Most, od tam bi pa presedli potniki na mestni avtobus. Tudi ta zveza bo ugodna, posebno ker bo vozil avto dvakrat dnevno. salo, da Je dobrota nm itrota. Komaj dober teden nato je 4. t. m., ko je bila sama doba, nabasala v veliko potno košaro razno perilo, obleke, čevlje in druge vrednosti ter košaro skrila v drvarnico, sama pa si je oblekla plašč in snežne čevlje svoje gospodinje ter se napotila v Velenje, odkoder se je nameravala vrniti po skrite ukradene rečL To namero pa ji je preprečilo orožništvo iz Velenja, ki jo je aretiralo in izročilo v zapore tukajšnjega sodišča. Dognalo se je, da je pravo ime maloprid-nice Marija Haberjeva in da je že imela opravka s sodiščem. Iz Ptuja j— Kolo jugoslovenskih sester v Ptuju je priredilo na kraliev rojstni dan svojo običajno božičnico. Po cerkveni slavnrsti so se zbrali revni otroci in stare ženice v mestnem gledališču. Točno ob 10. ee je pričela božičnioa, ki so jo posetili tudi mnogi odlični gostje. Uvodoma so zapele učenke osnovne šole dve lepi pesmici; zatem je »ledila pravljična igra »Sirota Jerica«, ki so jo igrah' učenci in uče^v« šole res prav lepo. Ob božičnem drevesu je zapel otroški vrtec in potem je bilo obdarovanje. 320 otrok je dobilo obleko ali čevlje. 32 starih ženic pa raznih živil in vina. Da je uspela letošnja božičnica v gmotnem tako dobro, velja prisrčna zahvala dobrim Ptujčanom, predvsem gosp. ero-fn Herbersteinu, tvrdki Po to vi a, vsem ptujskim trgovcem in denarnim zavodom Za prireditev samo pa se imenoma zahvalimo gosp. strok, učitelju Haslu g. strok, učiteljih Cilenškovi, gdč. učiteljici Bezjakovi, gdč. Fridi Sormanovi in gosp. Šulerju. Iz Ljutomera H— Sprememba posesti Tovarno usnja Martinušič in drug je kupila Mestna hranilnica v Mariboru ter namerava obratovanje nadaljevati Tovarna izdeluje nekatere specijalne vrste usnja. D— Obrtno gibanje. V hi« f. Franca Žitka je čevljar Alojz Škrjanec otvoril svojo delavnico. lj— Zgradba klavnice. Dne 3. t. m. fe posebna komisija pregledala poslopje bivše elektrarne, last mestne občine, da ugotovi, ali je poslopje za mestno klavnico primerno. Ogled jc pokazal, da bi poslopje s primernimi adaptacijami zadostovalo lokalnim potrebam ter tudi izvozu zaklane živine v sedanjem obsegu. Odpadki bi po že obstoječem jarku odtekali v globelko pod kopališčem, tako da bi ta prepotrebna naprava ne bila oškodovana, oziroma onemogočena. Zastopnik mestne občine je iz- Borze 10. januarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet manjši. Nekaj vež prometa je bilo le v devizah Berlin, PTaga in Dunaj. Tečaji deviz kažejo dalje čvrsto tendenco. Okrepile so se devize Berlin, Budimpešta, London, Newyork, Praga in Trst. Med elekti je bila zaključena Kranjska industrijska po 280. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalje čvrsta. Za kaso se je danes trgovala po 441, za februar ex coupon pa javil, da bo mestna občina izvršila adapta- P° 413. Do zaključka je prišlo tudi v 7 cijo poslopja za klavnico še v tekočem le- I Blairovem posojilu pri 78.50. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki le v Pra- cijo_ poslopja za klavnico še v tekočem letu, če bodo to dopuščale finančne razmere. Iz Prekmisrja pm— Pretep z nevarnim izidom. 6. t m. so stali vaški fantje pred gostilno v Črem-šovcik Mimo je prišel fant iz Odranc in jih začel izzivati. Fantje so se zakadili v njega in ga pošteno obdelali Napadeni je potegnil revolver in ustrelil na mlinarske-ga pomočnika Marka Kreslina ter ga težko ran i L pm— Premestitev. Kmahi bo »postil Mursko Soboto simpatičen član tukajšnje štediom po 925 in v Zemaljski po 129. Med industrijskimi papirji pa sta bile zaključene Trboveljska po 465 in Drava po 300 in 305. Deviz« in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.74—22.80 (22.77). — Berlin 13.495—13.525 (13.51). — Bruselj 7S85. — Budimpešta 9.894«. — Curfh 1094-4 —1097.4 (1095.9). — Dunaj 793-90—796 90 (795.40). — London 274.94—275-74 (275.34). — Newyork 56.44. — Pariz 222.25- Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.285, London 25.135. Newyork 516, Milan 26.99, Pra- družbe gosp. Franc Mencej, ker je preme- ga 15.26. Dunaj 72.60, Budimpešta 90.29, ščen v SmaTje pri Jelšah. Želimo mu ena- " ..... — - • - - ke priljubljenosti, kot jo je užival tukaj. — V kratkem se bosta poslovila od naše gimnazije profesorja gg. Košak in Onič. Letos je bilo na samoupravnih razredih gimnazije nameščenih pet novih profesorjev. Izmed teh so zdaj že štirje premeščeni. pm— 6. t. m. se je otvorila plesna šola sobotiških maturantov. Vaje so vsako nedeljo ob 14. v mali dvorani Sokolskega domj- pm— Evangeličansko žensko društvo v M. Soboti bo priredilo 11 L m. v vseh prostorih hotela Dobray plesno veselico. Vstop le proti povabilu. GOSPODARSTVO Ustanavljanje ir»dustrijsikih podjetij Iz Zagorja z— Prihodnja plesna vzia bo danes v veliki dvorani Sokolskega doma v Zagorju ob SavL z— Lepa planinarska prireditev. Agilna zagorska sekcija SPD Litije je priredila v nedeljo zvečer planinsko rajanje, ki je bila elitna revija vsega planinarskega članstva tako iz Zagorja in Trbovelj kakor tudi iz Litije, Save, Zidanega mosta, Celja in Ljubljane. Planinski sestanek se je vršil v zagorskem Sokolskem domu, ki so ga preuredili povsem v planinarski milje: blagajna se je utaborila za Aljažev triglavski stolp, posebno efekten je bil oaviljon v Tomazinovi koči na »Sv. Gori«, Kumsko pogorje so postirali na galerijo, itd. — Vsi zasavski vrhunci so našli pri dekoraterjih potrebno milost. Do zadnjega kotička nabito dvorano je pozdravil 8 krepkim nagovorom predsednik g. Tomazin. Zagorska ______r______ prireditev je bila važen dokaz, kako moč- _ _____ __________4 ▼ vsej Skofji Loki znani in obče*^ spošto- I no ie razvita planinska in tovariška misel I skih in tvorniskih nodietij. Za nodieffa. ki vani čevljarski mojster in hišni posestnik med vsemi zasavskimi kraji. j imajo manj negod-jetij. Ta odobrenja ee morajo Izdejetvovati pred pričetkom gradbe tozadevnih naprav in se izdaja 5o za industrijska fn tvor ruška podjetja, v katerih je zaposlenih preko 15 delavcev, pri čemer 9e uporablja motorna sila ali pa 25 delavcev, če se ne uporablja motorna sila in Če ee delo vrši na enem ne-stu. Interesenti, ki zaMevajo tako odobre-nje. morajo prodni i priložiti načrte m opi- zn osnovanje delniških dražb ali komanditnih družb ni delnice. fe gre za odobravanie portraTinie inozemskih dražb, fe se smiiejo dražbe, ki ?o afilariie inor.emskih drazh. ali če sto med ustanovitel f tudi tnii drvnvliani če gre za nrenos sedeža dražbe iz inozemstva v državo. če ere za osnovanje dra5?be. ki ee bavf s spreiemaniem fcran'bifh in ?e gre za osnovanie kakršnekoli drasre dmrb*> z glavnico 10 miHionov Din in več: za 7 vatov in bo naivečja v naši državi. Postavljeni bosta tudi dve novi transformatorski postaii po 42 000 kw. nri čemer ho nanntoet v dalinovodih povišana od sedanjih 50.000 oa 80.000 voltov. 63/64 kg 170 - 175; oves: baški. nava-lna voznina 205 — 210; rž: baška, 72/73 kg, mlevska voznina 207.5 — 210. - Norosadska blagovna borra (la t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 66 vagonov koruze, 11 vagonov moke, 2 vagona otrobov in 2 vagona ječmena. Pšenica:" baSka, 77 kg 197.5 — 202.5 ; 78 kg 202.5 do 207.5; gornjebažka, 78 kg 205 — 207.5; potiska Šlep 207.5 _ 212.5; gornjebanaška, 78 kg 200 — 206; sremska, 77 kg 190-195. Ječmen: baški 120—125. Oves: baški 137.5 do 142.5. Koruza: baška 100 — 102.5; s kakovostno garancijo 100 — 1(6; za februar 107.5 — 110; za marc, Dunav 120 — 122 5. Moka: baška ,0g< 310 _ 320; ,2« 285 do 295; ,(k 240 — 245; »6< 185 — 190; »7« 140 _ 150. Otrobi: baški in banaaki 90 do 95. + Somberska blagovna bona (10. tm.) Tendenca nespremenjena. Promet: 313 vagonov. Pšenica: banaška, Dunav šlep 197.5 do 202.5; Bega šlep 200 — 205; haška, 77 kg 197.5 - 202.5 ; 78 kg 200 - 205; sla-venska 190 — 195. baška. Tisa šlep 202.5 do 207.5. Rž: baška, Tisa slep 140 — 150. Ječmen: bašld, 63;64 kg 115 — 125; baški poletni, 66/67 kg 135 - 140. Moka: ,0« 310 do 320; ,1« 305 — 315; ,2< 280 — 290; »o< 245 — 255. Koruza: baška 100 — 105; za marc 112.5 — 120; sušena 115 _ 12a + Budimpešta (10. t. m.). Pšenica: t* marc 23.12 — 23.13, za oktober 23.61 — 23.62; rž: za marc 1502 — 15.03: koruza: za maj 15.12 — 15.13, tranzitna za maj 14.68 — 14.70. KULTURNI PREGLED 'Slovansko bogoslužje - nas kulturni problem Doa Pr. Ivanišeric o pomen« Grgurja Nin-»kega in o današnji zmagi glagoliee--Dvajsetletnica Apostolstva st. Cirila in Mftoda in revija »Križ«. Y letošnjem poletju je bil ▼ Splitu odkrit spomenik Gnrurju Minskemu, ki ni le veličastno delo našega svetovnoznanega kiparja Ivana Meštroviča, ampak ima predvsem svoj idejni pomen, to je: z njim smo hoteli pred vsem svetom pokazati svojo voljo, da vrnemo naši cerkvi slovanskemu bogoslužju ono mesto in pravico, ki jo je nekdaj imela _ Ob tej priliki je izdal Frano Ivanise-vie slavnostno brošuro, ki nam podaja pregled borbe za glasolico in sedanji položaj tega vprašania. (»Pobjeda glagoliee kroz tisue-Ijetnu borbu. Sestavio Frano Ivani levi 6. Štr. 75 s slikami. Izdala »Jugoslovanska Matica« u Splitu. Cena 10 Din.) Pisatelj -zaključuje svojo spomenico sai tako moremo zvati ta spis, ki ga priporočamo vsem Slovencem, ki bi se morali bolj zanimati za to vprašanje! _ z bese dami: »Bronast spomenik je postavljen na splitskem pen stilu; treba ie sedaj, da postavimo v narodu drug spomenik, ki bo silnejši in trajneišii od brona. Ni še popolnoma izvršeno delo Grgurja Ninskega. V mnogih I je malce razočaralo, ko smo videli, da je cerkvah na našem rrimorfu se še ne sliši J Maeterlinckov spis okrnjen in prilagoden beseda Ciril - Metodova, za katero je po- | »praktičnim namenom * slovenskega kmeto-V7*lisnil Grcrur Ninski pred tisoč leti svoj glasT Tista njegova drhteča desnica z zavitim. navzgor dvignjenim prstom zahteva še nekaj od nas. Danes so v naši narodni državi Jugoslaviji pota glagolici uravnana, višji cerkveni krogi so pripravljeni, da ugodijo opravičenim željam ljudstva. Naj izpreaovori narod, naj pove, kaj želi, naj čuva "in utrdi svoje pravice! Dali mu jih bodo. V interesu cerkve in drŽave je, da se tudi v tem oziru pripravlja pot edinstvu v veri in narodnosti. To bo tisti drugi spomenik _ aere perenniuf, — ki mu »Jugo- slovenska Matica« v Splitu posvečuje to knjigo.« "Pisatelj, ki je duhovnik, nas tore] opozarja na dolžnost, da budimo v narodu zanimanje za to vprašanje, da postane slovansko (glagolsko) bogoslužje naša sku^n narodna zahteva. Da nam bo vse to še bolj jasno, naj omenim podobno borbo, ki smo jo pred četrt *toletjem borili v Ujemanjih. Ubogi Ricma. nji, kie so danes! S kakim živim zanima- Maeterlinckovo „Življenje čebel" v slovenščini Torej vendarle! Razveselili smo se, ko smo ugledali slovenski prevod Maeterlin-ckove mojstrovine »La Vie des Abeilles«. Zares je čudno, da ga nismo dobili zdavnaj. Neka založba ga je bila naročila že pred mnogimi leti, a prevajalec ni držal besede in je stvar na lepem zaspala. Ali nismo Slovenci narod čebelarjev? Poglejte stare poslikane panie, čujte narodno pesem, kako hvali pridno čebelico in ne pozabite. da smo dali v 18. stoletju svetovnemu čebelarstvu Janšo, v 19. pa smo otvo-rili umetniško slovstvo, s »Kranjsko Čebelico«. Narod, ki je po svojih njivah in travnikih toli tesno zvezan s to ljubko žuželko, bi bil moral že dolgo imeti Maeter-linckovo pesniško zanosno, znanstveno raz-borito in modroslovno globoko knjigo o življenju čebel. Nu. pa tudi danes nam ni prišla prepozno. Prevod je nastal boli slučajno. G. inšpektor I. Wester pripoveduje v uvodu, da se je bil lotil tega Maeterlincko-vega spisa »z namenom ,da sicer enolične »zimske urice,r prijetno in obenem koristno izrabim«. Tako se je v tišini in užitku izoblikoval prevod, ki ga je pravkar izdala Kmetijska Matica v lični opremi. Nas, ki nam je bilo »La Vie des Abeilles« nekoč dragocena knjiga, ki smo z njo radi posedali pred čebelnjaki ali jo nosili na polje, m valca. Ko pa knjigo prečita.?, si rad, da jo imaš v slovenščini tako. kakršna je. Zakaj prevajalec je opravil svoje delo z Ijubeznij0 in tako vešče, da mu moramo biti hvalež ni. Četudi skrajšano, brez filozofskih razglabljanj in dobršnega dela poetičnih opi sov, je slovensko »Življenj? čebel« po svoji jezikovni kakovosti prav prikupna knjiga. Prevod g. I. Westra je lep, stilistično fino opiljen, gladek in jezikovno bogat. Važne vrline zlasti za ljudsko knjigo, kakršna je in mora biti pričujoča Prevedenih je šest poglavij, ki dajejo zaokroženo sliko čebelskega življenja od prvega izleta v zgodnji pomladi do pokolja trotov in nastopa zimskega dremeža. Posamezna poglavja so skrajšana, sedmo je izpuščeno docela. Tako se je Westrova knjiga uvrstila predvsem na polico slovenskega praktičnega čebelarja. Šla ie med kmete in bo nemara izvršila še večje poslanstvo nego bi ga bila opravila kot celoten prevod med izobraženci. Vzlic temu pa nam je ven- njem ie spremljala slovenska javnost nji- ciarle žal. da nam g. inšpektor Wester spri- 1____^vnflram,! VflffMl ! I _______________1____,. . , , bovo borbo proti tržaškemu škofu dr. Naglul A takrat ni bilo mogoče, da bi bili odgovorili na pritisk drugače . . Danes je. Iz ivaniševieeve knjigi vidimo, da je vse pripravljeno. da se uvede slovansko bogoslužje ne le v vseh onih cerkvah, kjer je bilo že r navadi, ampak povsod, kjer si ga žele. Odvisno je vse od nas, oziroma od naše narodne duhovščine. Saj so jugoslovenski *kofie na konferenci v Zagrebu v dneh 27. do 29. novembra 1919 sprejeli naslednji sklep: 1.) da se naprosi sv. stoEea, da bi se pravica, Id jo uživajo nekateri naši kraji gleto rabe etaroslovenskega jezika pri sv. maši (po rim. - kat. obredu) takoj razširili na vse področje naše države. 2.) Ker je glagolska pisava precej težka za čitanje, naj se pri tisku novega sta-roslov. misala dovoli prepis glagoliee v latinskih črkah. Ta misale je že tiskan in pripravljen. Ni torej nikakih zadržkov, da bi se v njem ne čitala služba božja povsod pri nas. kjer st narod to želi. Vsaj trdi se, da tudi v Rimu ni proti temu ugovorov. Torej? Spomenik Grgurju Ninskeinu bo obenem mejnik meti staro latinsko in novo slovansko dobo v naši cerkvi. Vse je pripravljeno, da se začne novo življenje in vendar se zdi, da se nič ne gane. * Na vse to smo se spomnili, ko smo dobili v roke zadnjo številko »Križa«, ki je posvečena čiri! - metodi iskemu vprašanju, človek bi sodil, da je ciril - metodijska ideja pri nas v bistvu ista, kot je izražena v spomeniku Grgurja Ninskega. Zato smo z zanimanjem posegli po »Križu« — toda o slovanskem bogoslužju v njem ni niti besedice. Edino v dr. Snojevem članku o dvajsetletnici Apostolstva Cirila in Metoda či-tamo. da je dr. Grivec, ki stoji na čelu našega * sedanjega ciril - metodijskega gibanja, L 1004. v »Museumu? priobčil članek, ki je glede velehrajslah kongresov, kjer se je govorilo o slovanskem bogoslužju, označil jezik le kot sredstvo Ciril - Metodovega dela. Visoko cenimo dr. Grivca in njegovo delo za spoznanje vzhodnega in slovanskega verekega sveta, smo pa mnenja, da ie narodni jezik v cerkvi bistTo Ciril - Metodovega poslanstva in da si CM. gibanja biez te vodilne ideje ne moremo misliti. Zato 7. veseljem podčrtamo njegov stavek v član-Icn »Ciril • metodijska ideja v okviru naše vere in narodnosti«:, ko pravi: »Potrebna bi bila nora orijentarija na verskem polju . . .« Gotovo, a nam se zdita obe vprašanji tako ozko združeni, da si te nove ori-jentacije brez slovanskega bogoslužja prav misliti ne moremo. Mislimo, da bi ravno delo za idejo, ki jo propagira »Pobjeda gla- čo svojih prevajalskih sposobnosti m dal »La Vie des Abeilles« v celotni slovenski izdaji, kakor jo je Hrvatom podarilo pred 13. leti »Hrvatsko prirodoslovno društvo«. Knjigo priporočamo tudi vsakemu ljubitelju naše besede; čebelarjem se bo priporočala sama! Bogumil Vošnjak o jugoslo• venskih problemih V založbi »Sveslovenske knjižare« v Beogradu je izšla (v srbohrvaščini, ekavščira, latinici) nova knjiga uglednega publicista dr. Bogumila Vošnjaka »Pobeda Jugoslavije. Nacionalne misli i predloži«. Knjiga vsebuje 18 člankov načelnega značaja, ki so izšli v raznih časopisih in ki se vsi tičejo bolj ali manj neposredno velikega problema jugoslovenskega edinstva na narodnem, političnem in kulturnem polju. Po člankih, ki obravnavajo probleme Balkana in slovanstva (n. pr. »Kraj Slovenstva?«) razpravlja dr. Vošnjak o jugoslovenski delovni šoli, o Pupinovi avtobiografiji in nje idealizmu, o Clemenceauju in Jugoslovenih, o dr. A. Gradniku kot pesniku jugoslovenskega unitarizma, o iugoslovenskem kulturnem edinstvu z ozirorn na naše vas, o Za-gorcih v Šumadijj. Zavzema se za šolo zna-čajnosti, osvetljuje odnos jugoslovenstva do panevropske ideje, pišP o zgodovini administrativne razdelitve naše države, o problemu jugoslovenske enotne pisave in o francoskem režimu v Iliriji. Dal.ie piše o smislu Jugoslavije, o zmagi jugoslovenske državne koncepcije in o usodi generacije, ki je pripravljala sedanje stanje. Torej sami aktualni članki, polni misli in vzpodbud. Pričujejo nam, kako gleda na žive probleme naše sedanjosti unitaristično usmerjeni intelektualec. Za ilustracijo navedimo iz te knjige, ki jo priporočamo mislečemu izobražencu, tale odstavek, značilen za dr. Voš-njakovo pojmovanje. »Ima samo jedan teži problem, a to je slovenački kulturni problem. Ali slovenačka kultura Ima fundament slovenski (razumi slovanski. Op. ured.) i jugoslovenski, koji je upravo arhaističko slovenski. Valvazor je možda prvi u Euro-pi napisao kulturnu i socialno istoriju jed-nog evropskog naroda. On ie veliki puto-kaz slovenačke kulture i civilizacije, ali koja nije manje vezana za zapad nego za slovenski tip. NP bi smeo da ostane nespo-menut jedan od poslednjih, Ivan Cankar, koji slavi posle svoje smrti svoie uskrs-nuče kao jedan od največih socialnih pi-saca svog vremena. Dali ga poznaje Beo- grad? Slovenački problem ne leži n tome, da slovenački tip preko noči obojadišemo jugoslovenskim bojama. Ima jedna srednja 1'nija približavanja, asimiliranja, zajedničke kooperacije, vračania istim slovenskim osnovnim političkim raspoloženjima. A treba aktivizma, rada, dobre volje, ne kulturnog separatizma nego istinskog ujediniavanja bez ikakvog nasilja, bez ikakvog preteriva-nja, čuvajuči ono, što je dala prošlost. iz triju elemenata stvarati nešto novo. bolje, što ne če biti veštačko, nego baš iz duše celokupno? naroda.« Jugoslovanska himna in drugo Beograd, 5. januarja »Vreme« .te razpisalo anketo o jugoslovenski himni. -Doslej se je oglasilo k besedi več pisateljev in skladateljev. Gg. Dučič in Nušič sta tudi že izpovedala svoje mne-nje. Mnenja so različna. Nekateri bo predlagali Santičevo pesem, ki jo je pokojni pesnili pred mnogimi leti poslal ob natečaju, ki ga je bila razpisala nekdanja Srbija za svojo novo himno. Tedaj pa je bila zadeva iz neznanih razlogov odložena in se ni rešila nikdar pozneje. Dnini so predlagali, naj se razpiše natečaj za besedilo in skladbo nove himne in so ji tudi že predpisali vsebino. Tretji menijo, da bi bilo treba izmed že obstoječih pesmi živili in mrtvih pesnikov izbrati take, ki bi lahko služile za himno. Nekateri bo nasvetovali domačo žirijo drugi pa tujo, a slovansko. Tujo žirijo zaradi tega, ker so zahtevali, da naj vsak skladatelj hočeš — nočeš iz državnih razlogov predloži svojo sldadbo. Dr. Miloje Miloievič se je izrekel za to, da naj bi strokovnjaki v žiriji izbrali nekaj za himno primernih pesmi in skladb, pevska društva naj bi jih zapela na svojih koncertih in tista pesem oziroma skladba, ki bi bila ljudstvu kot zadnji instanci najbolj všeč, naj bi postala narodna in državna himna. Tudi o tem, kakšen bodi srbskohrvaški književni jezik, se razpravlja v beograjskem tisku dokaj često Prevladuje mnenje, da bodi to ekavski in latinica. Zdi se, da se ves razvoj te zadeve suče v smeri k taki rešitvi. Po izenačenju službenega pravopisa je najnaravnejse, da se vzame v pretres tudi to vprašanje in dokončno reši. Ko bodo vsa ta vprašanja rešena v iugoslovenskem praveu, bo preostalo še to, da se izenači koledar, kakor zahtevajo vsi ekonomski in kulturni razlogi. Ko se tudi to izpelje, bodo same po sebi izginjale razlike, ki ločijo Srbe od Hrvatov ter srbsko in hrvaško slovstva Vsi bodo slavili iste praznike, ne bo razlike med srbskimi in hrvatskimi pisatelji, ker bodo vsi pisali v istem jeziku, istem pravopisu in z istimi črkami. Vse to pa ima nedogledno važnost za ugoden razvoj našega celotnega naroda in država — jo. — Nova domača opera Beograd, 5. januarja Kmalu bomo dotnJi novo jugoslovensko opero »Strižeoo-košenot, petdejansko skladbo Krešimira BaTamoviča. To bo povsem narodna opera, polna grotesknih elementov v libretu in v glasbi. Avtor libreta je znani pesnik g. Gustav Krklee, skladatelj pa js takisto dobro poznan pri vseh glasboljubih našega naroda. Libreto g. Krkieca je izdelan po narodni povesti »Zla žena« iz Vufcove zbirke. Spisan je v verzih in rima«, ima pa tudi nekaj deeeterca narodne pesmi. Pesnik ie libreto že izročil g. Baraaoviču, ki je z njim prav zadovoljen in se je že lotil dela. Dosedanje delovanje obeb avtorjev nam j;*niči, da bomo dobili z njunim skupnim delom zares umetniško zaokroženo celoto. fie je doslej veliki večini oper naibolj škodovalo to, da so imeli skladatelji silno slabe K-bretiste, tedaj bo odlika nove opere to. da bo imela mimo dobre Baranovičeve -nuzike tudi dober libreto uplednega pesnika. Kakor izvem, bo opera že t teku tekoče sezone dovršena. Premijera bo v beograjskem aK v zagrebškem gledališču. —p— Razstava Vena Pitona v Gorici Po Božiču se je zatvorila r Gorici umetnostna razftava, ki je združila nekatere slovenske in italijanske likovne umetnike. Ob tej priliki je priobčil »Popolo di Tri-e^te« obsežno kritiko, v kateri zlasti ozra-čuje umetnost dveh najmočnejših na tej razstavi, Finettija in Pitona. 0 Pilonu podaja kratko biografijo in oris njegovega umetnostnega razvoja, pri čemer trdi, da (fe Pilon ekspresionist po svojem notranjem bistvu, ne pa zaradi tega, ker bi bil imel posebno ljubezen do novotarij. Zanima ga to, kar ostaja v naravi večno, ideja stvari, ne pa njihov minljiv videz. L. 1924 je razstavil Pilon svoja dela v Rimu pri BragagHji in je imel lep uspeh. V Sofficiju je posebno ugajal, kar je naravno, zakaj slikar iz Ajdovščine ima marsikako naliko z vztrajnostjo Florentinca. Nato je razstavil v Gorici. Trstu in drugod ; trenutno biva ▼ Parizu ... V zadnjih letih je znatno napredoval. Zdaj je našel svojo sigurno pot in ve, kaj hoče.« Pred 80 letnico T. G. Masaryka Dne 7. marca t 1. bo češkoslovaška republika slavila SO-Ietnico svojega preziden-ta in češki narod svojega največjega sodobnika T. G. Masar.vka, Kakor beleži »L* Europe Centrale«, se napoveduje za jubilej 16. izdanje naegovih »Spominov«, ki ga bo pisec ponovno pregledal in izpopolnil. Nadalje bodo izšli ob tej priliki ponatisi nekaterih Masarykovih starejših spisov, predvsem »O samomoru« in »Tri študije iz zgodovine filozofije«. Objavljena bo Masa-rykova korespondenca z Zdenko Švember-jevo, zelo zanimiv dokument iz njegove mladosti. Med drugim imata iziti nov jubilejni zbornik in ponatis zbornika, ki je izšel ob Masarykovj 60-letnici 1. 1910. Dodajmo Šp zbirko avtobiografskih člankov. Pisatelj Karel Capek bo za jubilej dovrši! drugi del svojih prezanimivih »Razgovorov 7, Masarykoin-munov dokončno prekinjeno. Vsekakor so bili Rumuni že precej daleč na poti, da postanejo slovansko govoreč narod, »Jugoslavija o Francnskoj« (La Youg®-slavie en France). Prejeli smo zvezek glasila jugoslovenske kolonije na Francoskem,, ki je posvečen državnemu prazniku Jugoslavije. Tu sta objavljena med raznima članki »Ilirija oživljena« in Prešernova »Zdravlji-ea< ▼ izvirniku in francoskem nevezanem prevodu. Iliriji je posvečen slovenski Članek dr. Mala »Francozi na Slovenskemc Zanimiv je članek Velimira Veli mirovna »Jugosloveni u Francuskoi«. Sploh je ▼ zvezku precej gradiva o življenju naših m-seljenoev v Franciji »Narodna Odbrana« 1./2. Številka priim. ša izmed člankov kulturnega Enačaja: »Bo-žični monolog« Simiše Kordiše je pesniška beseda - prigodnica, iz katere navajamo te - le sklep: »Zakaj Balkan je poln brd i-n dolin in neštetih razpotij; na njeni ne ločijo ljudi rase in jeziki, marveč različni karakterji in _ m en tali tete, ka" ne morejo bili rasa, ker niso rasa. Kdor jim bo omogofij, da bodo drug nasproti drugemu strpni ta novosti nego so nagrajene V komedijah »Pravkar izšlo« in »Noblova nagrada«, ki smo ju videli na deskah ljubljanske dr?-me, se razkrivajo malce čudne intimnosti izza literatskih kulis. V članku »Les prix Dositeja. Njegoša m Kneževica. Značilen je odlomek iz drame VI. Velmarja Jankovi6a »Molitva mira«. Tu zhor poje Bogu: »Zdaj da; samo mim, Bog vsemo1 1 nam odkriva ta kritik o | čivanju odraslih«. Tu se zavzema za enotno 31. decembra, francoskih slovstvenih nagradah nekaj, kar vsakdo ve in govori, a nihče ne piše Edina resna nagrada je prav za prav nagrada Goncourtove akademije (slovstvenih nagrad Francoske akademije nikar ne jem-liimo preresno). Pri Goncourtovi akademiji odločujejo vsai pisatelji. Toda precej članov slovstvenih žirij spada k tistemu t:-pu literatov. ki dobro m veliko pišejo, a malo čitaio. »Bolj ko so »stvaritelji«, manj so radovedni. In čim bolj mladi ali stari so, mani so dovzetni za objektivne informacije ... Ali so blazirani kar je posledica starosti, ali pa so zelenjaški tn uporni, kakor je navada v mladih letih.« Tako pravi Therive in nato podrobneje označttie nekatere člane Goncourtove akademije. O ookoinem Courtelinu ie znano, da ni maral citati knjig mladih pisateljev, pri Pouchonu je proza v nemilosti. Leon Daudet čita zgolj to. kar spijejo njegovi prijatelji ali kar mu le ti priporočajo. Sploh stari, častitljivi mojstri ne kažejo posebnega veselja. da bi predolgo listali po skladovnicah novih bukev, ki so jih nasrr-madili okoli njih kandidati za nagrado. Vrhu tega, pravi Therive. imamo močne romanopisce. ki nimajo v sebi niti atoma kritiškega čuta. Zaradi tega pri podelitvi nagrad ne gre toliko za knjige, kolikor za avtorje. In uri tem je, kajpada, vpliv oseb spletk in vsega človeškega daleko silnejši nego deistvo meril In slovstvenih načel. Slovstvene nagrade torej niso kdo ve kako siguren znak za kvaliteto nagrajenih spisov, kakor tudi kritike niso merodajne edno in povsod. Kdo stoji za vsem tem? usmerjeno, nerazcepljeno ljudsko - izobraževalno dela O mladinskem slovstvu T sovjetski Rn- sffl je prinesla moskovska revija »Pečati I evolucija« članek A- Grimbergove, ki pričuje, da se je sovjetska politična propaganda zanesla celo v knjige za deco, tako da ga v Rusiji ni področja, kjer ne bi Imela propaganda gospoduoče besede. Grimbergova pravi, da je ruska mladinska literatura do-b'Ia s tem popolnoma svojo fiziognomijo. PravFičnost se je umaknila, deci se resno in resnicoljubno pripoveduje, kakšno je de. 'ansko življenje. Toda ta resničnost s soci-jaino politično tendenco je bila presuhopar-na, zato se je morala v zadnjih letih neko-liko umakniti. Da se je rusko mladinsko slovstvo izboljšalo, so se morali pisatelji deloma odreči politični in propagandistični tematiki. Danes novo mladinsko slovstvo precej cvete; ima dobre avtore tudi že * specijalnih panogah, kakor so prirodopisna, kulturno zgodovinska in potopisna literatura za deco. Ta izvajanja so zanimiva že za-iztrga Turkom sedan o prestolnico naše dr-tendenca morala umakniti tudi iz mladinskega slovstva, kakor so se je že prei od-rekli že najboljši sovjetsko ruski pesniki ia pripovedniki. mndnuumnii juljliuijulhijuu ji_h ii iu Vse v »Kn'turnem pregledu« navedene knlige in časoPPi se naročajo pr! »Tiskovni zadrugi« r Ljubljani. &Btoa Lajorie: Še k turneji Glasbene Matice Programu Glasbene Matice, ki ga je izvajala na svojih turnejah, očita »Slovenčevc poročevalec, da ta program ignorira in negira celokupno sodobno moderno: Ostrca, Ukmarja, Kogoja in novejšega Adamiča ter da ignorira Premrlovo šolo, Kimovca, Sker-janca. O tem se da govoriti. Gotovo je važno, da se slovenski reproduktivni korpus ozira po možnosti na sodobno zborovsko produkcijo. Toda ta vidik je naš čisto notranjena rod ai vidik, tako rekoč lokalni vidik. Mi smo kot narod interesirani na tem, da nas naša reproduktivna telesa informirajo o vsaki fazi naše produkcije in da je ta informacija po možnosti na tekočem, tako, da smo čim prej informirani tudi o najnovejših fazah našega glasbenega ustvarjanja, informirani tudi o njihovih najdrobnejših niansah. Toda ta vidik ne more biti vidik za inozemsko turnejo. Celo ne more biti vidik niti za turneje po bratskih deželah, Češki in Poljski, še manj pa za turnejo v Franciji. Naša glasbena kultura — in žal v znatni meri tudi ostala naša duhovna kultura — je bila nepoznana po Češki, še bolj na Poljskem, popolnoma nepoznana pa Francozom, kateri v pretežni večini niti niso vedeli o naši individualni eksistenci, še manj pa, kje živi ta drobni narodič in Itako duhovno Življenje živi. Moti se »Slovenčevc poročevalec, ce misli od vseh teh tujcev, da se najbolj zanimajo za to, kar je pri nas danes aktualno in kar rešuje sodobne kulturne probleme. To bi jih zanimalo tačas, če bi oni o našem dosedanjem kulturnem stanju sploh kaj vedeli, če bi že poznali našo kulturno individualnost. Toda vsega tega zlasti na Poljskem in v Franciji ni bilo, oni so z nami dobili predse čisto neznano kulturno osebnost. Na nas je bilo, da predstavimo svoio kulturno osebnost v njenih najznačilnejših in glavnih potezah in bi gotovo slabo ustregli svoji propagandni ideji, če bi se tem tujim, nas nepoznavajočim narodom predstavili s svojo zadnjo gesto, označujoče eno izmed drobnih faz našega razvoja. Čim pa je šlo za to, da program pokaže glavne poteze naše glasbeno - kulturne fi-ziognomije, po naravi stvari same to ni šlo drugače, kakor da te značilne črte spozna in fiksira oni, ki je imel ostvariti ta program. Znano je, da je program tem turnejam določil in ga tudi naštudiral že v letu 1927. Matej Hubad. Vsakomur bo razumljivo, da je program namenjen za inozemstvo, potreboval neprimerno več študija, kot kak koncert doma, neprimerno finejšega izbru-šenja, neprimerno plastičnejšega izoblikovanja. Programa za propagando v inozemstvu ni mogoče kar tako iztresti zopet iz rokava. In na drugi strani pred študiranjem turnejskega programa zborovska dela Ostr-ca, Ukmarja in Kogoja ter novejšega Adamiča, kolikor jaz vem, še niso eksistirala. Jedro francoskega programa je sestavil in reproduktivno oblikoval še Hubad eam, le dve drobni stvari Adamičevi je Polič vnesel v ostali Hubadov program. Hubad je torej tisti, ki odgovorno signira ta zvočni kip — portret naše glasbene kulturne osebnosti. Ta program nosi v svoji sestavi diihovno obličje Hubadovo, kaže njegovo umetniško perspektivo na naše glasbeno-knlftirno življenje in je s tem odraz glasbeno - kulturnih idealov določene dobe našega življenja, kateri je Hubad utisnil neizbrisen pečat svoje osebnosti in katera je z druge strani zopet oblikovala njega. Ta portret je on izoblikoval in poduho-vil na način, ki je enako vzbujal občudovanje najkompetentnejsih muzikov tako v Pragi kot v Varšavi in v Parizu. Ta njegov zvočni kip slovenske glasbene duše se mi zdi kot tvorba odličnega igralca na odru. (Mersko ustvaritev močne igralske osebnosti, jo sprejmete, ali jo odklonite, ampak ne morete je vzeti drugače kot celoto, kot osebnost Da se debatirati o tem, ali bolje repre-rentira našo religiozno pesem Švab ali Premrl. Toda pogledana ta stvar iz perspektive Hubadove osebnosti, je vzeta iz vsake debate, ker v luči te osebnosti je karakteristična za nas ona poteza našega glasbenega obraza kot jo .je za tako osvojil Hubad. Če torej postavim na diskusijo program vseh teh, tekom dveh let izvršenih turnej Glasbene Matice, postavim s tem na diskusijo Hubadovo umetniško osebnost. Če pa nastane .to vprašanje, zame ni dvoma in ne diskusije o tem, ali smo s to osebnostjo, kakor se je duhovno manifesti, rala na naSh turnejah, lahko zadovoljni, ali ne. Moram reči, da bi bil neizmerno vesel, če bi videl, da med nami raste že zopet osebnost takšne perspektive, kot jo vidim v njem. Ne dvomim pa, da bo bodoči kulturni zgodovinar, ocenjujoč življensko delo te osebnosti — katera se kot v mikrokosmu zrcali zlasti v turnejskem koncertnem pro- gramu — ugotovil, da fe ta oaebuoat eden izmed najmogočnejših, naravnost mooumen-talni steber naše glasbene in s tem splošne naše kulture. To je treba, da kon6tatiramo z onim re- spektom, ki ga zasluži vsaka ustvarjajoča energija, vsalka osebnost v narodu, celo pa taka, ki je z mogočno dinamiko ustvarjala navzlic premnogim težkočam in zaprekam, skoei desetletja. Tehnični del rubrike nrejuje avto tehnični oddelek Vacuum Oil Companv. d. d. Nov zračni velikan Znana tovarna strojev Junkers Motoren-\verke v Dessau je izdelala novo orjaško letalo »Junkers G« 38«. ki naj bi se odlikovalo po posebni ekonomičnosti v vsakem czjru. Ker je konstrukcija tega letala v marsičem popolnoma nova, upamo, da bo naše čita-telje zanimajo, če podamo v naslednjem ne katere podrobnosti, Konstrukcija se je docela približala staremu Jimkersovemu cilju, da bodi pri letalu vse na krilih, tako motorji, nosila, posadka, potniki in tovor; trup naj popolnoma izgine. Na ta način hi se zračni odpor znatno zmanj šal. Novo Junkersovo letalo ima že vse bistvene elemente tega ideala. Prostori oziroma notranjščina letala so v krilu, ki je zato v sredini debelo 2 m. Mo torij so popolnoma v notranjosti kril, propelerji so pa postavljeni precej daleč pred krila; na ta način so motorji zavarovani pred zračnim tokom in propelerji imajo kar najbolj ugodne delavne pogoje- Letalo ima štiri motorje im štiri propelerje. Krmilni sistem je tako izpopolnjen, da lahko krmari pilot ogromno letalo z roko. Kot kažejo dosedanji poskusi, bo s takim sistemom krmiljenje pri še večjih letalih prav tako lahko. Poveljniški most je v sredini krila na vzvišenem prostoru; za njim je prostor za dva pilota in zraven njega vodstvo celokupnega pogona motorjev. V srednjem delu krila hi v trupu je nameščen prostor za potnike m za tovor. Letalo ne počiva več na dvokolesni pod-stavi, ampak na štirikolesnem vozilu. Vsako kolo ie opremljeno z zavoro ria zračni pritisk- Te zavore se lahiko regulirajo vsaka za sebe in različno močno. Zato letalo na tleh z lahkoto manevrira. Posamezni podatki aparata so naslednji: širina 45 m; dolžina 23 m, teža letala samega z motorji 13 ton, teža s potniki in bremenom od 20—24 ton, pogon 4 Junkersovi motorji, skupaj 2400 konjskih sM in dolžina leta pri bremenu 3000 kg približno 3600 km. Motorji so z uplinjačem, Za sedaj še niso hoteli postaviti v letalo Junkersovih Diese-Iovih motorjev, ker bi bilo sicer preveč odločilnih novosti. Težkoče pri mazanja Doslej še nismo imeli takega olja, da ne bi pri uporabi nastale težkoče. Tudi takrat, kadar uporabljamo kakovostno najboljše olje, bomo imeli neugodne motnje, ki pa se dajo odstraniti, če poznamo njih vzrok. Med najpogostejše motnje prištevamo takozva-no uhajanje olja in tvoritev zoglenelih zaostankov- Gotovo se je že zgodilo, da se je začel kaditi iz izpuha dim belomodre barve čeravno je bilo olje v pravilni višini. Ta pojav nastane tudi pri uporabi pravilnega olja tedaj, če je v prostor zgorenja prišlo več olja, kakor je bilo treba. Vzroki za to tičijo često v samem načinu uporabe motornega vozila. Ako motor dela delj časa, in pri tem vozilo še stoji, hitrost plinov v tem primeru ni dovolj velika, da bi iz-pihala male delce olja, ki so prišli v prostor zgorenja skozi izpušni ventil. Tudi toplota zgorenja ni dovoli velika, da bi od-višno olje sežgala. Zaradi tega se bo s časom v prostoru zgorenja nabrala razmeroma velika količina olja. Kakor hitro pa dela motor s polnicn številom okretov, torej pri največji temperaturi, bo ta količina olja v trenutku zgorela in plini, ki se pri tem razvijajo, udarijo iz izpuha. Obrabljene površine se kajpada ne dajo lahko neprodušno zamašiti, tako da 'bo olje, kar ga je odveč, prišlo v prostor zgorenja. Tudi nepravilna lega brtvilnih obročev daje možnost, da prihaja ol:e v prostor zgorenja Zadnji vzrok pa tiči lahko v tem, da uporabljamo neodgovarjajoče olje. Kako odstranite prodiranje ol]a in tvoritev zoglenelih zaostankov? Uporabljajte samo olje najboljše kakovosti, ki po svojih sestavinah odgovarja motorju. Pazite na to, da je olje vedno na pravilni višini. Pazite, da je vaš motor vedno v dobrem mehaničnem stanju- Mnogo lažje je neprodušno brtviti površine, dokler so giadke. kakor takrat, kadaT so obrabljene in neravne. Nikoli pa ne smemo misliti, da bo gostejše olje nadomestilo obrabljeno plast kovine- Debelost plasti tudi najgostej-šega ol'a ni zadostna, da bi zajamčila pri obrabljenih površinah neprodušno brtvitev-Motnje v ležajih in valja. Bat se zaje zaradi mehanične motnje ali nepravilnega mazanja. Zato bomo kratko spregovorili o posameznih vzrokih: Kovina ni mrtva materija, ampak živi in se menja v svoji strukturi. Gotovo ste že slišali, da je jeklo postalo >krista!inično« Ce bi jeklo ali lahko kovino pregledali metalo-grafično v gotovih dobah tedaj bi videli, da se je struktura bistveno spremenila in sicer zaradi stalnosti, kakor tudi vsled konstantnega gibanja, razlik v temperaturi itd. katerim je kovina podvržena. Prej dokler so se avtomobili izdelovali posamič in dokler se še niso toliko rabili, se temu pojavu ni pripisovala večja važnost Danes pa se pri fabrikaciji avtomobilov nato precej ozirajo, ker so te okolnosti važne za odpornost in uporabnost motornega vozila. Mogoče se ie kdo začudil, da tovarnarji v svojih predpisih, ki jih lepijo na varovalno steklo, izrecno opozarjajo, naj se z vozilom do gotovega števila kilometrov ne vozi prehitro. S tem navodilom nam hoče tovarnar povedati, da so posamezni deli še pretrdi in da se morajo šele polagoma prilagoditi. To je deloma pravilno. Kolikor se tiče materijama, iz katerega so narejeni bati, pa prii>o-roča tovarnar počasnejšo vožnjo zavoljo tega, ker bati dobijo le po gotovem času svojo pravilno materijalno strukturo in šele tedaj lahko postanejo tako prožni, kakor morajo biti v trajni uporabi. Ako bo pa motor delal pri polnem številu okretov, preden se bo izvršilo takozvano iaenačenie materijala, se bati preveč raztegnejo, pritiskajo z veliko močjo na valjeve stene in logična posledica bo, da se bati obrabijo in pokvarijo- Razredčeno olje seveda ne tvori potrebne med-plasti; nastopi kovinsko trenje. To prepreči-mos tem, da pravočasno in redno menjamo olje. Vzroki motenj v ležajih so navidez skrivnostni. Postanejo pa takoj jasni, ako zade--vo preiščemo. Nepravilnost v mazanju je najbolj pogosto vzrok, ako pomislimo na to, da se ležaji le tedaj lahko izbrusi!o, če iz kateregakoli vzroka ni med ploskvami, ki se tarejo, medplastijo ali pa če se je plast olja pretrgala. Zato ie vedno potrebno, da je olje na pravilni višini in, kakor smo že preje omenili, da se vedno doliva manjkajoča količina. Ob hladnem vremenu se sito oljnega voda lahiko zamaši z blatom ali ledom- Oftje sicer ne zmrzne, ampak voda, ki je često v olju se pretvori v led. Dobro je, da redno čistimo sita in da je motor vedno pravilno gorak, s čemer se prepreči kondenzacija zračne vlage. Enako so lahko zamašeni dovodi olja vzrok, da nastopilo motnje v ležajih, kar nastopi često, ako uporabljamo za čiščenje petrolej namesto olja ali bencina. Ako je črpalka pokvarjena, seveda ne bo mogla dovajati olja. Pogost vzrok, da oljna črpalka poči, je ta, da se je voda nabrala v karterju in Je ta voda eventuelno zmrznila v črpalki. Razredčeno olje je pogosto zmešano z nečistoto, prahom jn kovinskimi deldi. Ti seveda povzročajo, da se oljna plast pretrga in tako nastane trenje. Tudi to destvo nas opozarja na važnost da menjamo olje v rednih presledkih. Belgijski motorji v Angliji. Belgijska tovarna motornih koles Fabri_que Nationa-le (FN) namerava otvoriti v Angliji podružnico, ki bi razpečavala svoje proizvode izključno na angleškem trgu. Ženski rekord. Gospodična Helle Ntee je vozila na dirkališču Monthlery pri Parizu povprečno 197 km na uro. Napredovanje General Motor sa. Celokupni promet te družbe je znašal v tretjem četrtletju lanskega leta 408,3 milijone dolarjev, dočim je dosegel v istem razdobju leta 1928. 401,1 milijonov dolarjev. Avtomobilski davki v Angliji. Zanimive so slecfeče številke, ki kažejo, koliko prejema Anglija od obdavčenja avtomobilov: Vsega skupaj znašaio dohodki od te vrste davkov 39.000.000 funtov sterlingo-v, t. j. okroglo 11 milijard dinarjev, skoraj toliko kot naš proračun. Od tega odpade 36 milijonov funtov na davek po davčnih ;zka-zih in 13 milijonov kot davek oziroma carina na pogonska sredstva (bencin itd). Dr. ing. Wilhelm Maybach. svetovno-zr.ani konstrukter Mavbachovih motorjev za zrakoplove in luksuznih vozov, ki je pred kratkim umrl, je eden od očetov k-»istiuk-cije avtomobila. Bil je glavni konstruktor Gottlieba Daimlerja. Iznašel je uplinjač s prsno sobo, vžiganje z žarečo cevjo, pre-tično gonilo in celični hladilnik. On je napravil načrt za prvi Mercedes-avtomobil. Leta 1907. je ustanovil v Friedrichshafenu svojo lastno tvrdko. ki jo je pa že čez eno leto prepustil svojemu sinu. Sam se je umaknil v pokoj v Stuttgart im je še doživel slavo svojega podjetja in svojega sina. Napredovanja v železniški službi Napredovali so uradniki n. kategorije: 4. skupine: iz 5. v 6. stopnjo osnovne plače: Uran Ivan, prometni uradnik, Zidani most; iz 4. v 5. stopnjo: Krivec Martin, prometni uradnik, Bled-Jezero; Lanc Viktor, prometni uradnik, Litija; Lipovšek Franc, prometni uradnik, Bled-Jezero; Ranzinger Martin, prometni uradnik, Trbovlje; Paar Ivan, administr. uradnik, kurilnica Maribor; iz 3. v 4. stopnjo: Jamšek Janko, obče odelenje; Skok Alfonz, prom. uradnik, Pra-gersko; škof Franc, prometni uradnik, Maribor glav. kol.; Zurlini Slavko, prometni uradnik, Ljubljana glav. kol.; iz 2. v 3. stopnjo: Galovič Janko, promet, uradnik, Škofja Loka . Uradniki HI. kategorije, 1. skupine: iz 9. v 10. stopnjo: Beravs Jakob, šef postaje Tržič; Osat Franc, promet, uradnik, Maribor gl. kol.; Robar Ant., skladiščnik, Maribor gl. kol.; Kanzler Alojzij, nadsprevod-nik, Ljubljana glav. kol.; M^guša Ludovik, nadsprevodnik, Ljubljana glav. kol.; Ort-haber Rudolf, nadsprevodnik, Maribor gl. kol.; Zoreč Josip, administr. uradnik, pro-govna sekcija Maribor glav. proga; Bido-vec Ivan, strojevodja, kurilnica Ljubljana H. gor kol.; Cirman Ivan, strojevodja, kurilnica Ljubljana n. gor. kol.; Kronegger Alojzij, strojevodja, kurilnica Novo mesto; Tepina Anton, strojni nadziratelj, kurilnica aMribor; iz 8. v 9. stopnjo: Vrečko Mihael, prometno komercijelno odelenje; Bačnik Jakob, komerc. uradnik, Maribor glav. kol.; Gomišček Klemen, šef postaje 2reče; Lus-ner Josipina, komerc. uradnica, Jesenice; Rataj Nikolaj, promet, uradnik, Maribor kor. kol.; Vovk Matevž, šef postaje Mokro-nog-Bistrica; Zaverl Alojzij, šef postaje Kresnice; Zupan Viljem, komerc. uradnik, Zalog; Zupanek Ivan, nadsprevodnik, Maribor glav. kol.; Juh Leopold, nadzornik proge, progovna sekcija Ljubljana glav. proga; Kenda Albin, nadzor, proge, progovna sekcija Novo mesto; Bezlaj Josip, skladiščnik, kurilnica Ljubljana n. gor, kolodvor; Girandon Rudolf, strojevodja, kurilnica Ljubljana H. gorenjski kolodvor; Koblar Franc, strojevodja, kurilnica Jesenice; Požauko Franc, strojevodja, ku rilnica Maribor; iz 7. v 8. stopnjo: Naber goj Franc, prometno komerc. odelenje; 2. skupine: iz 9. v 10. stopnjo: Moljk Anton, vlakovodja, Ljubljana gor. kol.; Rojko Lov-ro, vlakovodja, Ljutomer; žibert Franc, vlakovodja Ljubljana gor. kol.; iz 8. v 9 stopnjo: Pšeničnik Josip, komerc. uradnik, Jesenice; Babnik Ivan, vlakovodja, Tržič; Legat Jože, vlakovodja, Maribor glav. kol.; Stamač Rafael, vlakovodja, Ljubljana glav. kol.; Filač Anton, strojevodja, kuril. Ljubljana H. gor. kol.; Klembas Karel, strojevodja, kuril. Ljubljana II. gor. kol.; Krem-žar Martin, strojevodja, kurilnica Ljublja- Fr. L. Robec Ondan sem spet sedel v gostilni in to prav po nepotrebnem. Z menoj je bil moj dobri znanec Prijateljček. Pre-rešetavala sva to in ono, bolj tarnala kot opravljala, pri tem pa pridno dvigala kozarce. »Veš kaj,« mi končno reče Prijateljček, »kakor vidim, nama je že obema zmanjkalo drobiža in zato mi vino ne ugaja več. In končno, poglej, kako lep dan je zunaj!« »Saj res, pojdiva tedaj na sprehod,« imi odgovorim. »Dobro vem, da nimaš več denarja; zdravniki pa na vso moč priporočajo sprehode. Vsi se premalo gibljemo v naravi. Natančno vem, da bi oba skupaj ne mogla več zložiti za eno merico. Kakšno solnce in kako čist zrak je zunaj!« In sva šla tedaj na siprehod. Najina pot se je zavlekla iz mesta pod Rožnik. Bil jfi zimski dan, kjer ni bilo vile, sankanja ali smučanja, je bilo še precej snega, po cesti pa plundre v obilni meri. Proti Večni poti sta dr-drala dva voza, polna veselih mladih ljudi, ki so vriskali in peli. Vmes pa harmonika. Očividno so bili svatje. Solnce je lepo syalo, gozd je bil zamaknjen v svoj zimski čar . . . Pa mokro sva že imela v čevljih, ki so bili ustvarjeni bolj za poletje kot za plundro. Prijateljček in jaz sva tedaj stopicala po cesti, zdaj po levi, zdaj po desni strani in iskala v plundri poti, ki bi bila primerna za najine čevlje. Kar zagledam sredi ceste med blatom in snegom nekaj belega. Sklonem se in pogledam: bil je robec. Obrnem ga s palico in vidim, da je še čisto nov. Prijateljček ga je začel ogledovati in mi končno važno rekel: »Ti, prijateljček, ta robec so izgubili veseli svatje in nihče drogi, verjemi mi. Kdo bi sicer v teh slabih časih puščal nov robec sredi ceste!« Obračal sem ga s palico sem in tja, toda Prijateljček me je resno opozoril: »Veš, kaj ti povem? Poberi ga! Kaj bi te bilo sram, kar poberi ga! Vsaka stvar ima svojo ceno. Zakaj nočemo biti skromni!, Poberi ga, ti pravim. Če bi bili naši ljudjP bolj skromni in z malim zadovoljni, bi bile naše gospodarske razmere brez dvoma boljše. Kar poberi ga!« Pogledal sem malo na okrog in ga nato pobral. Najbrž^ me ni nihče videl; le iz bližnje vile je priteklo ščene in dolgo časa lajalo za nama. To ščene ni bilo ne policijske, nP lovske branže, pa sem imel kljuib temu zoprn občutek, ko se je tako drlo. Zavila sva proti gozdu in prišla do stare lipe, kjer ob nedeljah lajnajo berači. Tam teče majhen potoček. Držaj sem robec v rofki in sam nisem vedel, kaj bi prav za prav počel ž njim. Tedaj mi pravi Prijateljček: »Vidiš, prijateljček, tu jft pa potok, kakor nalašč! Stopi, stopi dol in splak-ni robec. Res je, da je nov, o tem ni dvoma, saj so ga svatje izgubili, toda ležal je, ubožec, v blatu. Treba ga je oprati, takega vendar ne boš nosil domov.« Krenil sem navzdol proti potoku. Snega je bilo sprva do gležnjev, nato pa do pod kolen. Za čevlje, ki gre pozimi prah vanje, tak moker sneg ni prav nič prida. Bil sem že pošteno premočen. Sredi ceste pa je stal Prijateljček in me bodril: »Kaj bi obstajal, ko imaš samo še korak do vode! Ne boš se prehladil, nikar ne misli! Saj si še mlad, prijateljček! Kaj pa naši zimski športniki! Kaj vse tvegaljo, pa ni še noben umrl! Kar stopi, voda ti je pred nosom. Saj pravim, če bi jaz ne imel revmatizma, bi sam stopil do vode.« Res poskusim še korak, toda pod menoj se je začek) udirati in obrnil sem se ter bil takoj spet na cesti. Nejevoljno je molčal Prijateljček, nato pa rekel: »'Nič ne de, ga opereva pa pri prihodnjem potoku. Pri takem vremenu se ne manjka vode. Le škoda, da nisi stopil še korak, ko si bil že tako blizu!« Jaz sem molčal, ker me je zeblo v noge, in sem si mislil »Kaj le mi je bilo treba pobirati robec in vtikati nos vanj. Saj bi ga Prijateljček niti ne opazil!« Tako sva prišla na poti proti mestu do zadnjega potočka. Ustavila sva se in Prijateljček me je prijazno nagovoril : »No, vidiš, tu imaš pa priliko za pranje kot nikjer. Voda je tik ob cesti. Vsak otrok bi ga tu lahko opral. Kar stopi!« Res ni bilo mnogo snega ob potomcu in odločil sem se. Splaknil sem robec dvakrat, trikrat in ga nato ožel. S ceste me je pa bodril Prijateljček: »Le dobro ga daj, pa pazi, da ti ga voda ne odnese. Le še enkrat ga daj, saj naju nihče ne vidi! Tako, vidiš!« Ko sem bil spet na cesti, me je začelo zebsti v roke in bal sem se, da mi bo zanohtalo. Ta moj strah je očividno opazil Prijateljček, ki mi je rekel: »Daj, bom pa jaz tačas držal robec, ti si pa malo zmencaj roke.« Raizprostrl je roke, uprl vanj svoje nedolžno - zveste, dobrovoljne oči in rekel: »Vidiš ga, bel je kot sneg! Čisto nov robec, med brati je vreden kovača. Ti si se pa tako bal vode. Najbrže imaš sam dovolj robcev doma, da ga nisi hotel takoj oprati!« Jaz sem otepal sneg s čevljev, ker me je pošteno zeblo. Prijateljček me je pa milo oogledal in rekel: »Prijateljček, ti očividno ne ljubiš tega robčka, ubožca - naidenčka! Veš kaj, daj ga meni. nrijateljček!« In sem mu ga dal. na H. gor. kol.; Ogrinc Anton, strojevodja, kurilnica Ljubljana n. gor. kol.; špendl Rudolf, strojevodja, kurilnica Maribor; iz 7. v 8. stopnjo: Lappajn Viljem, promet, uradnik, Ljubljana dol. kol.; Polanec Ivan, prometni uradnik, Ptuj; Stariha Josip, promet, uradnik, Kočevje; Bajt Aleksander, strojevodja, kurilnica Ljubljana n. gor. kol.; čer-nigoj Avgust, strojevodja, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Grošelj Ignac, strojevodja, kurilnica Ljubljana n. gor. kol.; Šile Rudolf, strojevodja, kurilnica Novo mesto; Zajec Franc, strojevodja, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.: iz 6. v 7. stopnjo: Bro-dar Franc, skladiščnik, Ljubljana glav. kol.; Jakopič Ivan, administr. uradnik, Ljubljana glav. kol.; Makoter Anton, šef postaje Križevci pri Ljutomeru; Novak Franc, ko-mercijelni uradnik, Maribor glav. kol.; Sovre Franc, šef postaje Kraljevec-Prelog; Jesih Josip, strojno odelenje; Lah Franc, strojevodja, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; iz 5. v 6. stopnjo: Verhunc Josip, šef postaje Rožni dol-Pribišje; iz 4. v 5. stopnjo: Poznič Marija, promet, komerc. odelenje; 3. skupine: iz 8. v 9. stopnjo: Robič Pavel, vlakovodja, Jesenice; Strmšek Ivan, vlakovodja, Pragersko: iz 6. v 7. stopnjo: Ojstrež Blaž, vlakovodja, Celje; iz 5. v 6. stopnjo: Belič Ivan, prometno komercijelno odeljenje; Herzog Josip, komerc. uradnik, Ljubljana glav. kol.; Rihter Janko, prometni uradnik, Blanca; Škof Valentin, šef postaje Čušperk; Majer Anton, nadzornik proge, progovna sekcija Novo mesto; Pavlin Josip, nadzornik signala, signalna delavnica Ljubljana; Pipan Alojzij, nadzornik signala, signalna delavnica Ljubljana; Oblak Josip, strojno odelenje; Leban Franc, poslovodja, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; iz 4. v 5. stopnjo: Patik Klavdij, obče odelenje; Potokar Josip, obče odelenje; Vene Josip, obče odelenje; Sterman Elizabeta, prometno komercijelno odelenje; Ulčnik Štefan, prometno komercijalno odelenje; Jel-nikar Jožef, prometni uradnik, Trbovlje; Kovač Janez, prometni uradnik, Dovje-Mojstrana; Lengar Anton, prometni uradnik, Moškanjci; Pavšer Alojzij, prometni uradnik, Ponikva; Rebolj Ivan, prometni uradnik, Št. Peter v Sav. dolini; Srakar Jožef, prometni uradnik, Ponikva; Strauss Ana, komerc. uradnica, Maribor glav. kol.; Tratnik Franc, prometni uradnik, Stična; Zupančič Franc, prometni uradnik, Rajhen-burg; Bedenk Rudolf, sprevodnik, Ljubljana glav. kol.; Jurman Ivan, nadzornik proge, progovna sekcija Maribor glav. proga; Kališnik Ivan, nadzornik proge, progovna sekcija Zidani most; Koželj Franc, nadzornik proge, progovna sekcija Maribor kor. proga; Mahkovec Alojzij, gradbeno odelenje; Pavlin Vinko, nadzornik brzojava, signalna delavnica Ljubljana; Ronko Franc, nadzornik proge, progovna sekcija Jesenice; Višnar Karel, nadzornik brzojava, signalna delavnica Ljubljana; Verbovšek Josip, strojno odelenje; Keržič Josip, administrativni uradnik, kurilnica Ljubljana IL gor. kol.; Petrovčič Peter, administr. uradnik, kurilnica Ljubljana EL gor. kol.; Velušček Kristina, administr. uradnica, kurilnica Ljubljana H. gor. koL Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani Priobčuje knjižničar Matija Rode. (Nadaljevanje). Šuklje Fr., Iz mojih spominov. III. 4581 e. TavUar Iv., Zbrani spisi. II. 4515. Finžgar F. S, Zbrani spisi VII. 4582. Slavec SL., Čigava si? Povest 4572. Biblioteka za pouk in zabavo. III. 4574. —■ IV. 4575. — V. 4576. Šlibar _ Svetličič Mila, Telesna vzgoja žene. 4566 r. Riha V. — Fr. Bradač. Palček. Knjiga aa otroke. 4560. Rothman G. Th., Janko in Stanko. Pravljica s slikami. 45^4. — Prigode gospoda Kozamurnika. Pre-smešna istorija. 4545. Streuvels Stijn, Sluga Jan. Roman. 1342 h. Bringer Rod., A la poule qui fume. Roman gai. 779 f. Carco Francis, L'amour včnaL 781 t — Images cachčes. Suite de »L'am.. Jonas und der Draclhe. Roman. 11106 n. Arlen Mich., Welch reizende Leutel 11107 n. Bjelych G. — L. Pantelejew, Schkid, Die Republik der Strolche. 11108 n. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11 izposoja vsak delavnik od "pol 4. do pol 8. zvečer — za zimski čae tudi ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. dopoldne — knjige v desetih jezikih ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago popolni imeniki knjig, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig' doma. Knjige se posojajo tudi na deželo, in sicer se plača enkratna izposojilna pristojbina za tri tedne, za zmanstvene knjige pa za štiri tedne. V Ljubljani in okolin se računa pristojbina za znanstvene knjige za tri tedne. z življenja in sveta Zlata hiša Komunizem ruši ceriEve tudi v Franciji Skrvefia enter - trdo J ar«, sezidana t X. rekn, propada, ker kom turisti či* m •redster za popraro. Starodavni spomeofk stoji ▼ mestecu Salntes - M ari as - de - ki -ki m ca sezidali arleški škofje kot trdnjavo proti obadom Saraceoo«. dorofl mer v Nova ustanova »čudodelnega doktorja" iz Gallspacha Valentin Zedies, sveto vnoznani gor-tijeavstrijskii čudodelnik, ie o tvoril v svojem domačem kraja Gaflspachu ogromen sanatorij, v katerem bo po svoji metodi kuriral lahko do 6000 pacientov istočasno. Izdal je 10 milijonov šilingov (čudodelništvo nese), da so imi v sedmih mesecih postavili in uredili to zgradbo, čije stene so pokrite do višine moža s črnim raramornim steklom in od tam do stropa prebarvane z mistično temno vijoletno barvo.^ V veliki zdraviliški dvorani so nameščeni novi Zeileisovi aparati: visokofrekvenčni radijski aparat za 600 tisoč voltov napetosti, novi modeli he-ijskih in rentgenskih žarnic in pa znamenita ZeFleisova »čudodelna paliea«, s katero ugane baje vsako bolezen, ki te trpinči. Novo zdravilišče ima svojo 3 as trto električno centralo, svojo strojnico, kurilnico, dva moderna stanovanjska trakta itd. Obrat bo vodil Zei-leis sam, glavni pomočnik pa mu bo lastni sin Fritz, ki je doktor medicine. Otvoritev tega zdravilišča se je izvršila z velikimi svečanostmi. Med drn- gff«rf Sm )e prisostvoval znani NoMov nagrajenec, profesor Wendt iz Helsing-forsa, ki je najvnetejši zagovornik Zeileisove zdravilne metode, kakor smo svoječasino obširneje poročali Banketi na Kitajskem V Fučau (kitajska provinca Fukien) so priredili velik oficialmi banket ki ga je posetila tudi mepozvana skupina komunističnih upornikov. Ti so si privoščili nekoliko dobrih stvari, ki so bile tam na razpolago, nato so odšli, ne da bi pozabili vzeti nekoliko visokih dostojanstvenikov s seboj, med njiimff vrhovnega komandanta kitajske mornarice Yangsučuanga, civilnega guvernerja in pet drugih članov fu-kienske provincialne vlade. Izginili so brez sledu. Kitajske c Masti proff krščanstva JCrtajskf naučni urad v Harikavu (Je prešel od šangajskega guvernerja nalog, naj odpravi krščanski verouk, po vseh javnih in zasebnih šolah. Novi kitajski oblastniki so se odločil!, da bodo zatrli vsak poskus prodiranja krščanstva na Kitajsko. le na d* Poročni pajcolan princese Marije Josč svoje poroke nosHa prekrasen ta dragocen poročni pajfoian, U «s |e |MtjuU kot italijanski narodni dar. Ilja Erenbung: ,3os r« Blizm Gerbeviera je v pritlični hS5 živel star posestnik. V avgiBsrtu štirinajstega leta so prišli k njemu trije Nemci; hoteli so ga ustreliti, pa se jim je zasmilil in vzeli so le eno kravo ter zlato uro, Zamo, starejšo hčer, so pa vlekla 6 seboj na skedenj. Potem so odšli. Spočetka so vsi v obupu plakali, pozneje pa so jeli premišljevati, ali ne bi bilo dobro povedati in objaviti? Iz Za— ne ni bilo mogoče spraviti niti besede. Hodila je okoli kakor senca. Le nekoč, ko so skozi vas peljali nemške ujetnike, se je pričela v strahu biti po glavi an kričala: »Nočem!... Pelfite jfc proč!« Potem so jo videli sosedje; sočuv-stvovali so z njo in ji dajali dobre svete: »V Gerbevieru bo babica vse napravila!« Zupan Je prinesel »Petft Parisien« in radostno razglasil: »Po zakonu J ni treba rodfti »boša«!« Zana pa ni poslušala ndti očeta niti Župana; tudi k zdravniku »po zakonu« in k babici ni šla. Prosili so jo, naj reši svojo čast m ji grozili s prekletstvom. »MaT hočeš razploditi te »boševske« lopove?« Molčala 1e, v mafn pa je rodila dete. Sosedje so. znova vzdihoval in sočustvovali. »Oddajte ga y vzgajalšče! .Vendar ne boste redili takega naslednika! »Bog«!« Potem niso več prihajali, te še včasi so ZanM sorodniki slišali za seboj običajno psovko in stare mamiice so se na pragovih spogledovale, kadar je kdo iz njih šel mimo. Doma je bilo tfho bi strašno. Nihče ni hotel pogledati malega »boža«; stari oče se je namrdnil, kadar je dete pričelo vekafti; 2ana pa je bojazljivo stiskala k sebi zaničevano, milo telesce. Končno pa tudi starec ni mogel več str-peti: »Spravi od hiše to sramoto! SMS? Se dames jo odnesi, ali pa izgini z njo vred!« Ničesar n! odgovorila. Vzefa je svojih sto frankov in ogrlico, ka-teno ji je bila podarila rajna babica, ter odpotovala v Namcy, odtod pa v Pariz. Tam je stopila v »Društvo za pomoč beguncem iz Lotaringije«. Dali so ji deUo — šivala je vojaške srajce. Za eno — pet sousov Zana se je mučila v podstrešni sobici' njen »'boš« je bil pa te pri njej. Med pes tov awjem ga je vedno klicala »mon •petit boehe« in ta psovka je bila v mje-nih ustih polna neizrekljive nežnosti. Njen mali »boš« je imel sinje oči in svetle lase. Postajal je tipičen »boš«, kakor kak Kari ali Friedrick. Minuli teden se je Zana pogovarjala o nijem s svojio gospodinjo, staro in dobro ženico. »Ko bi vedela, kdo izmed onih treh je njegov oče!... Kako so bil odurni! ... Vendar, zdi se mi, da vkljub temu ljubim očeta mojega malega »boša...« (Iz ruščine B. ZJ V ozki uličici sredi Londona, poleg High Holborna, stoji starinska hiša z napisom: »Topilni in meroizkusni urad kraljeve preizkuševalnice in kovalnice denarja«. Ta urad nakupi v Angleški banki dnevno za 9 in pol milijonov dinarjev zlata v palicah, ga stopi, spremeni v oster prah in zavija kakor kavo aži čaj v pakete po 50 in 100 unč. (1 tmča tehta 28,35 gr). V tej obliki ima zlato veliko pestrih -kupcev, ki imajo različne zahteve. Topilni in meroizkusni urad u streže vsem na ta način, da izdeluje pet vrst zlata: 24, 22, 18. 15 m celo nizkoodstotno 9 karatno zlato. Državne banke, ki potrebujejo zlato kot zalogo ali za nove cekine, zasebne banke, ki se jim včasi izplača zamenjati bankovce za zlato, ga kupujejo navadno neposredno pri Angleški abnki, kjer se dobi za stalno ceno in brez vsakih izkaznic. Vsak kupec mora vzeti vsaj en kos v teži 400 unč. Toda vsem ostalim kupaem ustreže Topilni urad. Tukaj se zalagajo z zlatom švicarski urarji, zlatarji in draguljarji iz vseh delov sveta, nemški optiki in izdelovalci znanstvenega orodja, dobavitelji zobozdravni-ških plomb in kron ter predvsem orientalski bogataši, ki cekinom zaupajo vedno bolj nego bankovcem. Prodajalna se zapira dnevno ob 15. Maloštevilni neprodani zavitki zlata romajo v kleti in se potem lotijo blagajniki dnevne bilance. Menda ni druge trgovine na svetu, čije dnevni promet bi znašal kakor tu od 9 do 10 milijonov dinarjev. Prva ženska delegafinfa v Društvu narodov O«, ffiarcede Rensoo, priznana bruseljska Juri atlatfa, |e bfla odposlana kot belgijska ddegatlnia v Ženero, kjer bo sodelovala v odbora za dolo fitenr državljanske pripadnosti amožealh žena. Prismojeni nebotičniki Se novembra meseca so se v New-yorini sklepale stave, kateri od dveh novo projektiranih nebotičnikov bo višji. Enega je gradil arhitekt Severan-ce za Marihattansko banko in drugega inženjer Fenallan za veliko avtomobilsko tvrdko. Fenallan je posekal nasprotnika: zgradil je na strehi 68. nadstropja Se visok svetilnik. Njegova palača je s svojimi 307 metri za 7 m prekosila Eifflov stolp, do sedaj najvišjo zgradbo na svetu. Toda zdaj je ta uspeh vnovič pozabljen. »City Bank Farmers Trust« si gradi 100 nadstropno hišo. Seveda postavi modema tehnika lahko še višje hiše, dokler sie ne bodo gorenja nadstropja majala kakor smreke v gozdu. Toda poleg morske bolezni so na poti temu razvoju prometne težave. Sto-nadstropna hiša pomeni navpično ulioo s sto hišami. Prebivalec 90. in nadaljnjih nadstropij ne more zapravljati celih ur s korakanjem gor in dol. Pomagajo mu dvigalni »forzovlaki«, ki se ustavljajo Le še nekaj sr med njimi jc gotovo nekaj večjih dobitkov na razpolago« Naložite malenkostne zneske v ta srečonosen papir. V nadalj-nih razredih se težko pride do srečk, ker so večinoma prodane za vseh pet razredov. Naše srečke se dobijo, v kolikor jih je še na razpolago v Ljubljani: V oglasnem oddelka »Jutra« v Prešernovi ulici, v Ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti. — V Mariboru In r Celju pa pri podružnicah »Jutra« ter pri podpisanem zavodu. Zadružna hranilnica r. z. z o~ z^ Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 samo v vsakem desetem nadstropja. Ta. ki je namenjen n. pr. v 64. nadstropje, mora prestopiti v 60. nadstropju na »lokalni vlak«, ki se ustavi y stebernem nadstropju. Vsi ti vlaki gredo istočasno sem pa tja in spodaj v veži visi natančen vozni red kakor na kolodvoru. Isto-tam se prodajajo vozni listki, ker hišna uprava ne more zastonj prevažati vseh obiskovalcev hiše. Spodnjim 50. nadstropjem je ustreženo tudi s premičnimi stopnicami Stanovalci se jih radi poslužujejo. čeprav so počasnejše. Dvigala so ob najbolj prometnih urah tako natlačena, da je postala vožnja prava muka. A premične stopnice niso mogoče v višini od 50. nadstropja naprej. Iz teh tehničnih razlogov se morajo posluževati prebivalci gornjih nadstropij večinoma lastnih podplatov. Zapravijo pa s tem toliko časa za potovanje v mesto ali domov, da res zamudijo ves čas s korakanjem po stopnicah. Življenje samo torej določa meje sedanjemu nebrzdanemu razvoju nebotičnikov. Radi tega mislijo ameriški listi, da se bo City Bank Farmers Trust zelo urezal z novo zgradbo. Najbrž se ne bo rentirata ši bodo ostala najvišja nadstropja vedno PORGCN Svetovnoslavno odvajalno sredstvo. Pivovarna na ladji United States Lines znana ameriška paroptovna družba je dala na svojem parnikn »George Washington« urediti celo pftvovamno. Vest da je ena največjih ameriških paroplovnih družb prelomila prohfbicijske odredbe, je vzbudila seveda veMko pozornost Vodja prohibicijskih oblasti Doran je izjavil, da je pripravljanje alkoholnih pijač na ameriških ladjah nezakonito in da ne bo dovolil obratovanija te pivovarne, dokler se bo ladda nahajala v ameriških vodah. Izven teh voda pa oblasti seveda ne morejo ničesar ukreniti. Paroplovna družba pa se je odločila za svod korak, ker si izbere mnogo Američanov, ki potujejo v Evropo, evropske ladje, na katerih dobe alkohola, kolikor hočejo. Radi tega pa trpi Smeriška paroplovba občutno škodo. Javnost čaka sedaj z zanimanjem, kdo bo j>odlegeJ v tem spopadu, paroplovni kapital ali pa zakon. Bržkone se bo zadeva rešila tako, da bo volk srt in ovca cela. Saj oblasti same izjavljajo, da ne morejo izven ameriškega vodovja tudi proti Američanom ničesar ukreniti... ' ^ Samomor rosUcega letalca NScotal Popor, Iz svetovne vojne znani emeS noski vojn! letalec, si Je ▼ Nkzi ravoRo zmotnih težkoč r otrapn konča! življenje. iSi Izbruh ognjenika Bromo na Javi Šifra Je posneta kt letata r višini 3000 oKkw nad ocaJenCko^ IZVLEČEK IZ PROGRAMOV j Sobota, II. Jaonarla. LJUBLJANA 12-30: Repro^jcarana glasba. — 13: Napoved 5asa, banza, repnxiararaoa giasba. — 13.30: Poročala iz draefvuffiko^. — 117.30: Koo-oert radio - orkessra. — 18.30: Esiperajjto. — 19: Nemščina. — 19-30: Detoroka tra. — 20-30: Koncert pevskem kravata Glasbene Maiooe. — 21-30: Koncert ra*ffio - odfesrra. — 22: Napoved časa in poročSa. — Nadejljovanfle krmoersa. Nedelja, 12. Jaoaarfa. LJUBLJANA, 9.30: Pranoe oertoveoe gfasbe. 10: Versiko predavani« (dr. Gregor Rošmao). — 10.20: Po^ieidei&ko predan-aeje. — 11: PevisfaJ »olifcičm koncert g. Baa&ača. — Ll-30: Koo-oert radio - oricestm. — 15: O pomena kmcBi-štoega steu-n za Skweni?o. — 15.30: Reproduca-rainia g-kasba. — 16: Prenos iz iotfcovesa gie-da^ča. — 17: Konoent cštraS-kega forožga »Ves-m®*- — 20: Prenos sfenfoiiMČme-ga koncerta kt FVa^se. — 22: Napoved časa in pocoč?!«. —r 22.15: Jatti. BEOGRAD 9: Preooa fe saborne oorfevo. — '0-30: ReprodBcarana giaisba. — 1220: Koncert radšo - orkestra. — 16: Koncert na oi-tre.. _ 17.0&: Giga.nsika godba. — 20: Koncert juigoslo- venreke gfasbe. — 21.30: SoHsrt.ičnš koncert. _ 22: CŽJedaifiški prteor. — 22.35: Prenos godbe za. ples. — ZAGREB M -30: DopoManski konce«. — 17: C&asbeani prograim za mtedlrno. — 2(h Prenos sannfcwvi6ne'ga koncerta ae Prage. — PRAGA 16: Božščne pesmi — 19: Koncert godbe na pihata. — 20: Simfonifčen koncert Češke Sm*-jnoniSe. — 21: Aragteška gtesba. — 22.15: Labka godba. — BRNO 16: Koncert iz IVage. _ 19: Prenos fe Pragfe. — 20: Sorodnost F^cbovrSh fa Scbumain,novih skladb. — 22.15: Lahka godba. — VARŠAVA 17.40: Koncert god.be na pihala. — 20.15: Orlke=stna'le!n in zborovski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.30: Koncert na orgle. — lil: Prenos s SemuneTOiga. — 14.45: Nadaljevanje prenosa. — 16JO: Koo-oerrt orkestra. — l«-20: Sfcladibe avstrtiskih korn-porifetof. — 20.15: Pasova opereta »Knežja ®ubajv»c. — BERLIN 16: Repnodiuckiana glasba. — 18: Koncert krvnmitata. — 20: Koncert beA' gar Grigorov in Rumun dr. Movarin. Naši športni krogi odklanjajo Grigorova, ki je sodil tekmo Jugoslavija : Rumunija v Bukarešti. To tekmo smo kakor znano izgubili. Grigorov se ob tej priliki ni avno izkazal za najboljšega ^odnika. Dr. Mova-Tin pa je rumunski savezni kapetan. Zdi se torej, da bo tajništvo balkanskega pokala določilo drugega sodnika, in sicer najbrže Bolgara Doševa. _ Kakor smo že včeraj najavili, je ZNP črtal klub Gradjanski 1911 iz seznama svojih članov. »Vreme« javlja, da bo zastopnik Uru-guava inž. Fischer prišel v Zagreb in Beograd, kjer se bo pogajal glede udeležbe -■aše nogometne reprezentance pri svetovnem prvenstvu v Montevideo. Inž. Fischer bo nudil JNSu v to svrho tudi finančno pomoč. meniti časovno razdelitev. 1. Mednarodna tekma gospodov. Prijavnina: 50 Din. Obvezne vaje: Št 4 loki v osmici D ne n, L m n 21 a) okret b) okret 2B a) protiokret b) protiokret 16 zanka D itp n, L nz n L np n, D nz n D np v, L nz v L nip v, D nz v D nz v, L nz v 34 a) trojka-vljuga-trojka D np v, L np n 3 b) troflca-vljoga-trojka L np v, D no n 3 41 a) protitrotfka-vijuga-pro ti trojka D nz v, L nz n 5 b) protitrojka-vijuga-protitrojka L nz v, D nz n 5 34 Prosto drsanje: 4 minute. Dosegljivo število točk: obvezne vaje 204, prosto drsanje 132 (faktor 11), skupno 336. 2. Mednarodna tekma dam. Prijavnina: 50 Din. Obvezne vaje: Št. 4 loki v osmici D nz n, L nz n 2 20 a) okret D np v, L nz v 4 b) okret L np v, D nz v 4 22 a) protiokret D np v, L nz v 3 b) protiokret L np v, D nz v 3 25 a) osmica na eni nogi D nz v n, L nz n v 3 b) osmica na eni nogi L nz v n, D nz n v 3 30 a) Vljuga-zanka Smučarska tekma Ilirije v Ratečah V nedeljo se bo vršila druga smučarska tekma v Ratečah, ki se bo dala — upoštevajoč letošnje slabe snežne razmere — izvesti. Snega je v Ratečah-Planici do 40 cm in za smuko ugoden. Kakor doznavamo, lahko startajo na tej klubski tekmi izven konkurence tudi tekmovalci drugih klubov, kateri nimajo svoje lastne prireditve, za kar utegne biti prireditev tem zanimivejša. Razpis m^td-ftarf-odirih t*efcem v imi&tin^ira dlrsaji^fl fci ffti pršredii Jogo slo venska zimsko - sportm satve« (JZSS) v soboto, t. februarja ta r nedeljo, 2. februarja 1930 na Blejskem lezern, oanr. na drsališču hotela »Toplice« na Bledu. Razpisane tekme: 1. Mednarodna tekma gospodov, 2. mednarodna tekma dam, 3. mednarodna tekma juniorjev. Drsališče: umetno drsališče na prostem. 40X25 m, pravokotno. Splošna določila: Udeležba le dovoljena amaterjem Mednarodne drsalne federacije. Za izvedbo tekem je merodajen tekmovalni pravilnik MednarodnP drsalne federacije. Zmagovalci prejmejo zlati častni znak .TZSS in posebno častno darilo, na drugem in tretjem mestu plasirani prejmejo srebrni častni znak JZSS, vsak udeleženec pa prejme spominski znak JZSS. Rok za prijave tekmovalcev oz. tekmovalk in sodnikov je do 28. januarja 1930 ob 20. uri. Prijavam je treba priložiti pri-javnino. ki je navedena v podrobnem razpisu. Naslov za prijave: Jugoslovenski zim-skosportni savez. Ljubljana. Časovna razdelitev: Sobota 1. februarja 1930: ob 11. sprejem udeležencev v hotelu »Toplice«, ob 14. obvezne vaje juniorjev, ob 14.30 obvezne vaje dam, ob 15. obvezne vaje gospodov (seniorjev). Nedelja 2. februarja 1930: ob 10. prosto drsanje juniorjev, ob 10.30 prosto drsanje dam. ob 11. prosto drsanje gospodov, ob 21. razdelitev daril v Kazinu. TZSS si pridržuje v primeru potrebe preložiti tekmo na drugo drsališče in spre- b) vijuga-zanka D np v n, L np n v L np v n, D np n v Prosto drsanje: 3 minute. Dosegljivo število točk: obvezne vale 156, prosto drsanje 96 ("faktor 8), skupno 252. 3. Mednarodna tekma juniorjev. Prijavnina: 25 Din. Kot tumorji sP priznajo po § 4. pravilnika MDF drsalci, ki do 1. oktobra 1929. niso zmagali še v nobeni mednarodni drsalni tekmi. Obvezni liki: Št 3 loki v osmici D raz ▼, L nz y 1 8 a) trojka D np v, L nz n 2 b) trojka 14 zanka 23 a) protiokret b) protiokret L np v, D nz n 2 D np v, L np v 2 D np n, L nz n 3 L np b. D nz n 3 28 a) vijuga-dvojna trojka D np v n, L up n v 1 b) vijuga-dvotna trojka L np v n, D np n v 1 15 Prosto drsanje: 3 minute. 'Dosegljivo število točk: obvezne vaje 90, prosto drsanje 60 (faktor 5), skupno 150. TZSS. SK Itirifa (hazenska sekcija). Danes ob 15. in jutri ob 10.30 strogo obvezen trening za vse članice na igrišču. Vse igralke redno in polnoštevilno. Tekmovalni pravilnik JZSS za smugke in drsalne tekme se dobi pri blagajniku JZSS g. I. Komarju, oglasni oddelek »Jutra«. Prešernova ulica. Stane Din 25.—. Pravilniku so priložene ocenjevalne tabele za smučanje in drsanje ter tabela obveznih vaj za umetno drsanje, po kateri so prirejeni vsi razpisi drsalnih tekem. Pravilnik rabi vsak smučar in drsalec-sportnik! Vremensko poročilo iz Kranjske gore. Temperatura ob 7.: —4, jasno, brez vetra. 10 cm pršiča in 2 cm sreža. Smuka idealna. Opozorilo smučarjem. Poročajo nam: Smučarji, ki so posetili prošlo nedeljo okolico Višnje gore, so prišli popolnoma na svoj račun. Imeli so krasno vreme in dovolj snega v rajonu Kucelj—Gradišče, idealnejša smuka je pa bila na nasprotni strani Višnje gore na prostoru Pristava— Kriška vas—Zavrtače—Sv. Duh—Nova vas Višnjagora. Nad 15 km idealne smuke z najlepšo panoramo! Kot ustvarjen teren za začetnike. Snega je še danes dovolj. Vsa eventualna pojasnila se dobe pri tajniku Tujsko-prometnega društva v gostfni Nadrah v Višnji gori. Vremensko poročilo KpteoroInSki »avod ▼ Ljubljani. 10. januarja 1930 Višina barometra 308.8 m Kral Cas Barom. Temper « u SS Smer vetra ta brzina V m in eek. 0 S 2 Padavin« Opazovanja "ču si 0 * vrsta ▼ mm do 7. nr« • • • • LInbllana Maribor Zažreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 7666 765-8 7667 766-4 —1- -3" —2-—2- 8J 98 90 90 NW 2 NW 2 mirno mirno 10 10 10 10 SkopIJe 7. 768 2 h 90 W 4 10 • Split 762-5 +9- 65 E 4 9 Dež i i>ajvi5ja temperatura v MUDijani U, najnižja —2.2, v Mariboru —3.0, v o zadovoljil o! v- tfizr/i 'r* : K-■T:..-.s - ■ v;.-.'.'- -v.-- --*vlč ki obvlada pisalni stroj, srbohrvatsko in po možnosti nemško korespondenco, dobro verzirano išče tvornima v Mariboru. Ponudbe na podružnico »Jutra« Mariboru pod »Pridna rn Testna pisarniška moč«. 776 2 cirkularista «a izdelavo friz, dobita takoj mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cirkularist«. 782 Pridno učenko za manufakturno, galanterijsko in modno trgovino, boljših staršev, močno in zdravo, veselega značaja, s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine, sprejmem v boljšo trgovino na Gorenjskem, z vso oskrbo v hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Učenka z Gorenjskega«. 778 Oskrbnik samec e spričevali vinarske in sad;arske šole, priden m pošten, dobi stalno 6lužbo na večjem vinogradnem posestvu. Ponudbe s prepisi Gospodična lepe zunanjosti, poštena, pridna in e primerno šolsko izobrazbo, se sprejme takoj kot natakarica (začetnica) v boljšo gostilno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Potnike za prodajo manufakturnega blaga na obročno odplačevanje, pri privatnih strankah, iščem za takojšen nastop. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 374 Potnika verziranega v alkoholni in brezalkoholni stroki sprejmem za celo Štajersko in Prekmurje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takojšen nastop«. 755 Potnik zanesljiv in inteligenten, t alkoholni stroki dobro vpeljan, s šoferskim izpitom, želi prevzeti zastopstvo. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Alkoholna stroka«. 832 LLLkU Oskrbnik vešč v vseh panogah kmetijstva, posebno vino- in sadjereje, z večletno prakso, samec, želi premeniti službo. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru ood značko »Zanesljiv 930«. 750 Železen štedilnik skoraj nov naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 835 Mlada vdova trgovsko naobražena, z večletno prakso, vešča gospodinjstva. išče primerno me-. sto. Cenjene dopise na po-»pričeval in zahtevo plače j družnico »Jutra« v Marina oglasni oddelek »Jutra« | boru pod »Zanesljiva moč« pod »Novo mesto«. 804 871 Zobozdravniška asistentka izurjena in spretna, s preko triletno prakso, išče takojšnjega zaposlenja v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 723 Razna trg. oprema za špecerijo naprodaj Šiški, Jernejeva cesta 35. 785 Zobotehnica mlada in zmožna, išče službo pri zobozdravniku ali zobozdravnici e 1. februarjem ali tudi pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra moč« 708 Uradnik večjega industrijiskega podjetja, z večletno prakso, verziran v vseh pisarniških poslih, korespondenci, knjigovodstvu, vodstvu blagajne, slov. in nemški ©te-no-graf, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vešč pisarniških poslov«. 685 Prodajalka dobro izurjena, z znanjem nemščine rn slovenščine — želi premeniti službo s 15. januarj-em ali 1. februarjem Ponudbe pod šifro »Dobra moč« na podružnico Jutra v Celju. 745 Gospodična jzvežbana gospodinja, dobra kuharica itd., išče mesto gospodinj« k priletnemu gospodu ali na letovišče v vilo za oskrbnico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Stalno mesto 36«. 763 Pletilja dobro izurjena, išče stalno mesto. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna pletilja«. 834 Pek srednje starosti, Kče ss«-sto pomočnika ali poslovodje. Franc Božič, Mari-bor-Pobrežjie, Aškerčeva 3. 872 m S, * 4 AM* Stekleno steno pripravno za pisarno, veliko mizo za krojača, pet predalov (a 100 kg) za moko in stojalo za šunko naprodaj na Dunajski cesti 9 — čez dvorišče, levo. 837 Prodam dobro vpeljane S vnete hranilne izdelke z znamkami in tiskovinami ter vsemi pripadajočimi predmeti. Z obratom bi se moralo takoj nadaljevati. Odkupnina znaša 25.000 Din. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobičkanos-no podjetje«. 844 Premog In drva prodaja Jereršek, Vodmat 200 Hišo v Ljubljani boljši objekt z vrtom kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »400—500<. 487 Gostilno z Inventarjem in velikim sadonosnim vrtom za prireditev veselic, kakor tudi zelenjadnim vrtom prodam radi odpotovanja. Gostilna stoji ob glavni cesti, 10 minut od kolodvora in ima električno razsvetljavo. — Potreben kapital 100.000 Din. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 775 Vilo z 2 aH S stanovanj! kupim Posredovalci izključeni. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Feber termin«. 808 Vilo ali hišo po možnosti s vrtom kupim v mestu ali najbližji periferiji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Do Din 450.000«. 807 Kupim parcelo 600—1500 m» veliko, kjerkoli ▼ bližnji periferiji Ljubljane. — Ponudbe na: Iv. Potočnik, Ljubljana, poštni predal 91. 808 Sostanovalca sprejmem takoj na Poljanski cesti št. 54, vrata 18. 660 1 aH 2 prazni sobi s kuhinjo ali brez z električno razsvetljavo, išče za takoj družina brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Odrasli«. 752 Opremljeno sobo oddam v novi vili. Naslov | v oglasnem oddelku Jutra. 697 Sostanovalca I sprejmem takoj na Poljanski cesti 54/H, vrata 34. ! 780 Mornar, podčastnik želi dopisovati z 201emo inteligentno gospodično. — Slika zaželjena. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bodi lepa«. 839 Podčastnik kr. mornarice ieli dopisovati z mlado in primerno naobražen-o gospodično — radi kasnejše ženitve. Samo resne dopise s sliko na oglasni odd-elek »Jutra« pod šifro »Podčastnik«. 840 Gostilno prometnem kraja Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo pŠ^ 8-1-' febr' I posebnim' vh^o^oddaS Prevzeti je tudi inventar. U0Hdnemu gospodu. Naslov 3Ta«Vd Žiro* »Promet« ' V ^ « ' K I ' II* »P« * -; U i i if Lep trgovski lokal Kdo ?°trebu'e se" na najboljšem prostoru v pariranO SObO Kamniku oddam e 15. febr. I za 4 tedne. Čopova ul. 91. v najem. — Pojasnila daje I parter, desno. 800 Hinko Sax, Maribor Graj-ski trg. 684. 2 gospoda 0-.J}, i sprejmem v centru mesta VJ^SlUnO I takoj na stanovanje in do- v Ljubljani oddam mesarju bro domačo hrano. Na-«1 o v Poleg je tudi hlev, vrt, v oglasnem oddelku Jutra dvorišče in delavnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna A G« 734 787 Gostilno Ljubljani takoj oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Gostilna 1000«. 733 Opremljeno sobo oddam gospodični uradnici — po dogovoru tudi e popolno oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. . sebno. Izčrpanim pošljemo brezp'ačno nov način »Pomlajevanja in zdravljenja organizma«, po vratka moči. zdravja in delovne sposobnosti ter podaljšanja aktivnega življenja. Obrnite se na naslov: Miloš Markovič. Beograd, Kralja Milana 58. Psa 3 lrta starega oddam radi odpotovanja brezplačno. — Istotam prodam dobro "hranjeno zimsko suknjo. Naslov v oglajsnem odde'ku »Jutra«. 543 Kanarčke harške vi vivce. 50 samcev in 50 samic, zlato-rum^ne in šeke prodam zaradi pomanjkanja prostora po iz-vanredno nizki ceni — po-a--o kupec vzame Gospoda Dve cestna lokala te^Ti s^fT^ I Psiček za obrt in stanovanje, na slov pove oglasni odde^k Foiterier. bel, s grntmj H-prometni cesti iščem, če I »Jutra«. 793 ?a,n' 111 ?'avi in odrezanim treba preiuredim sam. Po-1 ' j rppom. z znamko od leta nudbe na oglasni oddelek I I 1929, ki sliBi na ime Bobv. »Jutra« pod »Lokal 113«. I ^nln^nn cOhn I fe j* za-ubil. Oddati ga je 406 i__W . proti nagradi v trgovini ___ '?*> op™™lieoo, S r»=eb-U Jeme£ Tiiaška c 8 I mm vhodom, v sredini me-V _ I sta oddam stalnemu go-1 ^^ j «txv1u s 15. januarjecm. — prtmaren za mizarske de-1 Naslov v oglasnem oddelku ravnico, ®čem v Šiški ali »Jutra«. 759 št. Vidu. Ponudbe n« ogl. vse. — M. Dobrave, Celje. Glavni trg 15. 867 Avto Renault štirisedežen, 18 H. P., zaprt, poceni naprodaj r gostilni Soča Logatec. 611 Hišo v Dravljah v dobrem stanju, 7 »ob, elektrika, voda v h3S, lep sadonosnik, velik travnik 2 avtomobila l!n ?oeP°Jutra*. 819 Florjančič, Dunajska e. 9. 563 Avtobus 16-eedežen, s skoraj novo karoserijo poceni prodam radi nabave večjega voza. M^iaLUU 20% ne kron. bone Ogleda se ga lahko v prol P,i5nie najboljS« »Pučka metu v Zagorja ob Savi — I štediona«. Osijek. 235 Valant. Avtobus sa 15 oseb znamke Ford, dobro ohranjen, v najboljšem stanju poceni prodam koncesijo proge. Naslov Voitištvv Boljšo posteljo pove oglasni oddelek Jutra I i« trdega lesa aH medenine 774 | z iimnicami, »t. kompletno spalnico a, eno osebo kupim. Ponudbe t navedbo AvtO »Fiat« Icene 114 oglasni oddelek l%tonski, v dobrem stanju »Jutra* pod šifro »Zajam zamenjam za opeko ali vi- 166110 &st®4-no. Pojasnila daje J. Te- kavec, Kod-eljevo — hiša I - _,.,1. . Erklavee. 812 2 VetlKJ Omari I po možnosti piearndj ki, do-I bro ohranjeni kupimo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Omara 175«. Ste Ii svoj denar zavrgli? Pstho I lepo, svetlo, hrasto«*®, JS n. H p « S < "N O D. - -r m. n M u 5 ' « - fiu J -j f 2 J 3 a> Opozorilo! Opozarjam vsakogar, da nisem plačnik za dolgova, katere bi napravil moj sin Herman Vrenjak na moj račun. — Franc Vrenjak, Rožna dolina, p. Vič. 833 Dražba kuhinje in spalnice danes ob % 7, druga mestna hiša Bežigrad. 862 Spoštovani lekarni »K SPASITBLJU« Praga H. Vjšehradska Stbl leta sem težko bolehala na žo!č-nih kamenih. Po kratki uporabi The Salvat seim povsem zdrava in to le tri leta. The Salvat priporočam vsakomur. B. Ktrpcova, 0. Upa. Zahtevajte zanimiv« brošuro • MSnih kamenih, ki Vam jo lastoaj pošlje glavno zastopstvo za Jugoslavijo: lekarna »K Sokola«, G. Proche, Brčko oddelek »Jutra« pod šifro »Šiška«. 779 Dva lokala na prometni točki, pripravna aa pisarno, ki se dasta tudi adaptirati za trgovske lokale, oddam e 1. februarjem. Vprašati ▼ Frančiškanski ulici 8. Sostanovalca »nreimem z vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«. 8181 Psica volčje pasme dobra čuvajka, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 858 Opremljeno sobo oddam blizu sodnije. Na-1 „„. slov pove oglasni oddelek 833 »Jutra«. Lokomobflo 8291 100—200 k. s-, nov« ali 6taro za kurjenje z rnja- t>_ ___• • f . I | vim premogom, v dobrem lOSarnlSKl lokal 2 zračni sob! ™ ®>ora.l>nem Stanju, kom- r«1-^^"?^ vetrn, prazni aB opremlje- ,P° mogočnosti z M - ni, « posebnim vhodom ta | . ^ za krožni sesta. ZšP I elektrikT'^ ^Tod" |»XS»0 aH S > zve« jr Ljubljani, Dun^i- dllm. NafiloT J ^ oglami [aT' »> P®^' , v „ . 8791 oddelek »Jutric. 825 h0^ ^^ " takojšnjo dobavo. Reflektira se saimo na brezhibni in eflronomič-I ni stroj. Ponudbe z na-^vV I tančnim opisom in rizbami s posebnim vhodom, r «e- stroiev na cglasmi oddelek dini Ljubljane oddam e 1. ,jutra« pod šifro »Loko- Dijaka spts^asm na staaorasja ▼ bl-ržind ioie. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. februarjem. Naslov v ogl. m<>biia 100—200« oddelku »Jutra«. 824 | Opremljeno sobo LokOmobSo V,. | v bližini Tabora ali vojne I 20 HP' rabljeno v popel-6441 bolnice iščem s 1. febru- "<,ml ^^ P^ ar jem. Ponudbe m oglasni dam-.. Na6iOT T oglas«® ariem. Ponudbe na oglasni I j j _ ' ' * oddelek »Jutra« pod šifro j oddelku »Jutra«. »Tabor 14«. ' Kakor Se od oefctfaj, tafco tod! teto« poporrth snežne Čevlje la galoše staroanatia Prmjfca prv« ekrveuska panm vaEcamzao^a spimaja ŠKAFAR, Ljubljana, Rimska 11. S7H (Preti aCMoCu Matere tn žene, ve, ki obupajoče gledata, kako vaši dragi v pijanosti uničujejo sebe, rodbino in svojo čast in premoženje, ostav-Ijajoči v kavarni poslednji dinar, ve jih morete popolnoma odvaditi, ne da bi se oni zavedali, z »AVTNALrOM«, preparatom berlinskega lekarnarja Franka, z zdravilom, absolutno neškodljivim zdravju. Polno za-hvalnic od ozdravljenih. Cena 220.— Din. Razpošilja glavni zastopnik za Jugoslavijo N. Popovič, Beograd, Kolarčeva 7. 814 Stanovanje sobe in kuhinje oddam ta- Opremljeno sobico [ snažno, ali kabinet, v me-1 stu išče s 15. januarjem Potrebujemo 40—6O m popolnoma suhih mecesnovih plohov v„; .k - . „ solidna gospodična. Gre tu- lUt ,1 di kot sostanovalka. Po- iiosian, roBopa.MKa »i. | Bndbe ni 0dddel. 500 cm dolgih, 25—30 širokih In 9 cm debelih, brez grč, gosta »Jut™« pod »15. januar | ^^ dobavljivo tekom 30 ^ ponudbe na »AKOMATIKA« Trisobno stanovanje I Sobo prtttkHaami oddam s fe-1 prašno ali opremljeno, s bruarjem t bližini sodišča, posebnim vhodom in elek- Novi Sad. 1828 Pripravno tudi za pisarno. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod značko I »Trisobno«. 5961 triko oddam na Starem trga St. 19/11 830 Stanovanje lzvežbano stenotf pistin j o od 8 sob naprej, primerno za pisarno, iščem za takoj ali s februarjem. Cenjene ponudbe pod »Centrum mesta« na »Jutra«. Lepo mesečno sobo s separatnim vhodom takoj oddam ▼ Knajljevi ul. I st. 13/n. 83i perfektno v slovenščini in nemščini, po možnosti z nekaj znanja srbohrvaščine, išče veliko stavbno podjetje v Ljubljani Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stalno mesto takoj«. 1514 Nemec iz rajha oglasni oddelek I išče opremljeno sobo 7311 centru mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tujec«. 878 Stanovanje maneardi oddam z majem novi vili. Pojasnila v go- Pridelki 69. A pritlikavec je dejal: »Nikar se ne za. reci. Pojdi najprej malo z menoj, potem se odločiš.« Razkazal je bratcu Branka dvorne vrtove, kjer so rasle redke, prečndno lepe cvetlice in so vodometi šnmljaje gnali svojte curke r zrak. Nato je peljal gosta v kraljevske zakladnice, ki so bile polne dragocenega zlatega nakitja. »Vidiš,« je rekel pritlikavec, »vse to bo tvoje, ee postaneš naš kralj! Ali se še vedno ne moreš odlo-žiti?« — In bratec Branko, neprestano mi. fclež na malo princesko, na njene oži, ki so tako žalostno in vendar tako prijazno zrle Tanj, je rekel sam pri sebi: »Da. da, kar 9di se mi, da se bomo zmenili.« Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam jO povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. L. Brozo-vič, Zagreb Hica 82. — Kemična čistilnica perja. 262 t. obl. kon. šoferska šola Cameraik, Ljubljana, Dunajska cesta 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk to praktične vožnje. 251 Par samovarjev lepih, ruskih, za čajanke, slaščičarne poceni naprodaj na Starem trgu štev. 26/111 848 Čevljarji! Prodam sfroraj nov Sistil-ni stroj (Kombinierte Aus-putzmaschine), 2 stroja za štancanje, 1 stroj za rob-ljenje (Dmbugmaischine), 5 različnih šivalnih et-rojev, stroj za spoltanje (Egali-siermasehiene),- stroj za pre-šivati (Durchnlhimaschine) — Dopise na naslov; Ivan Prešern, Kranj. 46169 Mizar, delovodjo 20.000 Din kapitala iščem | Savi za strojno delavnico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mizarstvo«. 830 Pšenične otrobe več vagonov po jako ugodni ceni nudi valjčni mlin VVeinberger, Zagorje ob ~ ' 567 5—6000 kg mrve vrtne in otave prodam. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 532 Hišo z lepim vrtom, 15 minut od postaje Logatec ugodno BtlkOvHl dlT b* 3—400 m* ima naprodaj trn bnb 36 - Logatec. ^ golar, Kropa. 768 Večje posestvo Hlodov z vinogradom ali sadovnja- I smrekovih in jelovft, dokom ter z dobrimi stano- lo™a za žago in deloma vanjskimi in gospodarskimi celulozni les prodam poslopji kupim Ponudbe na ca 300 ™3- Pojasnila daje oglas, oddelek »Jutra« pod | Franc Šolar v Kropi. 769 »Posestvo z vinogradom«. 674 Enonadstropna hiša z vrtom in malim vino- • _ gradom ugodno naprodaj. TrgOVnlO Pojasnila daje Matija Ko- z mešanim blagom, oprem-sančič. Dolnji Boštanj pri I ljeno in dobro idočo vza-Sevnici. 609 | mem v najem. Pismene po- nudbe na oglasni oddelek _ „ »Jutra« pod šifro »Promet Gostilno I Od 40.000«. 584 s hBo in vrtom, v centru letovišča, s sobami za tujce i _ , , . prodam. Eksistenca sigurna POZOr VnlSkl trgOVCl Voda in električna napelja- I Radi smrti oddom v najem va ter vse v najboljšem vinsko trgovino in gostil-stanju. Naslov pove oglas. I no — oboje z vsem inven-oddelek »Jutra« samo res- tarjem. Naslov pove ogl. neonu kupcu. 681 1 oddelek »Jutra«. 811 Prazno sobo stilni Fortuna," Vodovodna I s separatnim vhodom, pri-cesta. 690 j merna tudi za pisarno, od- dam takoj v Rožni dolini oasta VHI/11. Stanovanje 863 2 parketiranih sob, kuhinje, OnremllenO Sohico lože in pritikiin, z elektri- UprcmiJVTOO SODIM) ko oddam s 1. februarjem 8 J6- od^ J}°-1 za 900 Din mesečno solid- mobranska eesb St. 17^-ni in mirni stranki. Na- ' slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 794 Stanovanje , ^ . sobe ln kuhinje išče mirna | >Dvl dijaka«, stranka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutia«. 756 Skromno sobo iščem. Ponudbe na oglasni j oddelek »Jutra« pod šifro 851 Stanovanje oddam a (L februarjem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 816 Stanovanje S sob išče uradnik za takoj aH s februarjem. Naslov pove oglasni oddel ek »Jutra«. 813 Stanovanje 2 sob in kuhinje išče mala družina v okolici centra. Plača 3—6 mesecev naprej. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod šifro »Okolica centra S«. 739 Sobo s seportranim vhodom, zajtrkom in perilom oddam gospodični ali starejšemu gospodu v Rožni dolini — cesta XVn«. 699 Opremljeno sobo solnčno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 696 Kam? V soboto 1L jan. ob T. nri | zveier V6i na plesno zabavo v gostilno šibenik, Trnovski pristan št. 4. Vstop- I nina prosta. Točim pristna dalmatinska vina. Se priporoča Josip Ninid. 797 | Dvpifi Gospodična šivilja, neomadeževare preteklosti, z 20.000 Din, stara 23 let, želi znanja izključno le z orožnikom, ki ima čez 7 let službe. Pisma, po mogočnosti s 6liko in polnim naslovom na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Roža v samoti«. 757 Mladenič 23 let star, obrtnega značaja želi poznanstvo z gospodično, v svriio diskretnega prijateljstva. — Samo resne ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prijateljstvo« 711 Sodavičarji! Najboljše tn najcenejše la. češke sifonske, kraherlske« limonadne bele in zelene steklenice ter vse v to stroko spadajoče potrebščine, dobavlja .Čehostaklo4 Ljubljana, Komenskega nI. 20 Mostni pogrebni urod V globoki žalosti naznanjamo, da je naša dobra mati, stara mati, teta in tašča, gospa Apolonija Tancig v petek, dne 10. t. m. po dolgi mučni bolezni, previ-dena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 12. t. m. ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. januarja 1929. Žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij »Jutra« AdoJf Ribnilkar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnama Franc Jezeršek. Za imseratni de! je odgovoren Alojzij Novak. Vsd v UuMani,