Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Zt tfllo itto pro4p(aiaa 16 (14., u pol leta S (14.« i» četrt lo'a i ta |*d<a
meiec 1 (14.10 kr.
V administraciji prejeman volja: Za ed« lato IS (14., sa pol leta 6 (14., za iotrt leta 8 (14., ia jedjn moioe 1 (14.
V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 (ld. 20 kr. vid aa leto. Poiamno Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (iaierata) »«prejema apravnlitvo ia ekipe41ei]a v „Katol. Tlikarnl", Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana piima ne viprejemajo.
Vredništvo jo v Semenllkih ulicah it. 2, I., 17.
Ishaja vsak dan, livsemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
192.
У Ljubljani, v torek 24. avgusta 1897.
Letnili XXV,
Shod „Slovenskega društva" na Rečici.
Štajersko, 22. avgusta.
Vsikdar eijajno so se vršili shodi našega društva. Kjer je zborovalo, kolikrat nastopilo, pokazalo je, da deluje za narod in dom. Ker so pa jednaki shodi ravno v naših zmedenih časih krvavo potrebni, pokazalo je vrlo naše savinjsko ljudstvo, da takih shodov želi. Ogromno zastnpane soseske iz gorenje doline pričale so jasno, da narod želi pouka, pa po svojih izvoljenih poslancih tudi rešitve iz gmotnega propada.
Starodavni trg Rečica oblekel je praznično oblačilo ; od konca do kraja plapolale so narodne in cesarske zastave. Ljudstvo je vrelo po cestah proti Pristanu, kakor na nekdanje tabore slovenske. Vsi smo pričakovali, da se nam čudne razmere v deželnem in državnem zboru vsaj nekoliko pojasnijo, in nismo se varali.
Predsednikom shoda bil je voljen načelnik okrajnega zastopa, gospod Anton G o r i č a r. Prvi govornik nastopi gospod dr. J. £ e r n e c kot deželni poslanec. Pojasnjeval je v krepkih potezah mučno delovanje naših poslancev v Gradcu. Reči moramo, da je zbrani narod vsakemu stavku pritrjeval.
Drugi govornik je bil državni poslanec gospod vitez Berks. Impozantna častitljiva oseba je že očarala poslušalce, še bolj pa poročilo. Marsikateri kmet je po shodu naudušen zatrjeval: „Nisem se motil, ko sem volil tega gospoda za našega poslanca." Se bolj pa se je pokazalo zaupanje volilcev do gospoda poslanca, ko so prišli razni možje s svojimi prošnjami, za katere je pa gospod vitez imel vsem prijazno besedo ter tudi obljubil delovati po njih željah.
Nadaljni govornik preč. g. kanonik dr. Grego r e c poročal je mesto zadržanega g. dr. Hrašo-veca o jezikovnih naredbah za Češko. Ves ta govor kakor tudi poročilo o razmerah v državnem zboru znal je gospod državni poslanec s pristnimi dovtipi osoliti. Z novimi upi podali so se na Dunaj, a s praznimi rokami vračali so se nazaj; novi elementi, socijalni demokrati so prišli v državni zbor, a vpregli se sami v voz svojega očeta, nemškega liberalizma. A ko je gospod poslanec zatrjeval, da vztrajajo vsi Slovenci v slogi, takrat mu je množica burno pritrjevala.
Po vsebini in obliki dovršeno je govoril gospod deželni poslanec dr. Dečko iz Celja. Govor se je sukal o slogi, potrebi ljudskih shodov ter barbarskem vedenju celjskih nemškutarjev, kateri kamenje mečejo za Slovenci, ki jim dajejo vsakdanji kruh. Torej odpovejmo se jedenkrat nemčurskim trgovcem in ku-pujmo le pri naših ljudeh. Bojkot je geslo za nas celjske Slovence I
Govorov take vsebine naš kmet potrebuje, zatorej upamo, da vrli gospod poslanec dr. Dečko pri nas ni zadnjikrat govoril.
K sklepu dobil je besedo neki mozirski tržan, ki je opozarjal na potrebo slovenske kmetijske šole ter razdelitve kmetijske družbe v nemški in slovenski oddelek. Jednake težnje je že na mozirskem shodu leta 1894 nekdo drugi razkrival.
Sprejele so se sledeče resolucije:
1.	Volilci popolno zaupajo svojim deželnim in državnim poslancem;
2.	jednaka jezikovna naredba, kakor za Češko, naj se izda tudi za slovenske pokrajine;
3.	poslanci naj vztrajajo v sedanji parlamentarni zvezi.
Po slava-klicih na presvetlega cesarja se je veličastni shod zaključil.
Resolucije
sklenjene na dijaškem sestanku.
Da vam po pravici povem, dolgo sem odlašal s to stvarjo, a sedaj sem se odločil: naj tudi širni slovenski svet zve, kaj da smo sklenili krščansko misleči dijaki na shodu, kakšen program da smo si naredili za svoje prihodnje delovanje. A vzrok temu, da objavljam resolucije, je „Slovenski Narod". Ta je dne 14. avgusta priobčil v podlistku pod naslovom „Kako so reševali domovino" nekako čudno zmes zavijanj, lažij, zabavljanj, zasmehovanj. Dotični „Demokritos" si pač ne sme domišljevati, da je s svojim opisovanjem, ki je glede na dovtip pač zadnje, kar more lineralen pisun zmašiti, kaj škodil dobri stvari. Ne, resnica — in te se oklepamo mi — resnica nikdar ne podleže blebetanju onemoglega liberalca, kateri se ne upa nad to trdnjavo z logiko, marveč jo le obsipa s smetmi. Naše resolucije so tele :
I. O narodnem vprašanju.
1.	Narod svoj moramo ljubiti, to nam veleva naravni čut, razum in sv. vera sama. Obsojamo tedaj odločno frazo : klerikalec, rekte katoličan, je nujno brezdomovinec.
2.	Obsojamo odločno vsak narodnostni fanatizem, kot škodljiv lastnemu narodu in krivičen drugim. Obsojamo zlasti absolutno narodnost, ki se stavlja nad vero.
3.	Zahtevamo za vse narode ravnopravnost, da se toraj dejansko uresniči 19. člen državnega temeljnega zakona.
4.	Rešitev za narodni obstanek naj se išče v katoličanstvu in slovanstvu.
II. O sodelovanju posvetne in duhov-ske inteligence.
Na sestanku krščansko mislečega dijaštva zbrani
LISTEK
Srebrni jubilej v Planini.
(Konec.J Pesem J. Podboja:
„Pozdravljen jubilej današnji Spomin prelepi srebromašni I Po božji volji je minilo 2e pet in dvajset let število, Odkar je vsak od nas izbran V častitljivi duhovski stan.
Dodelil milosti neštetih Nam mili Jezus je v teh letih. Namestniki smo Njemu bili, Ovčice Njemu smo vodili, Deležni bili tudi mi Aposteljske moči, časti.
O hvala Ti, Zveličar sveti, Da srečno dal si doživeti Veselje nam srebrne maše, Dobrotno spolnil upe naše, Ne nam, le Tebi bodi čast, Ki setvi majhni dal si rasti Se dalje se na nas oziraj, In v službi sveti nas podpiraj, Da nadaljujemo veselo
Za Cerkev, narod — sveto delo! Ne straši nas ne trud ne znoj, D* slavno dokončamo boj."
Pozdrav bistriškega samotarca J. B.: „Minulo leto dvajset peto, Da v prvič ste daritev sveto, —
Nebeško Jagnje — darovali. Spominja Vaše ginjeno sreč Slovesnega se tega dne. Zato se bratje tu ste zbrali, Da srce Bogu se zahvali, Ker milosti obilne Dobrote brezštevilne
Služabnikom je daroval. Vas milostno je varoval, Da, ko četrt stoletja čas minul, Nobenega ni grob zasul, Da vsi ste čili in vedeli
Srebrno mašo doživeli.
*
* *
Nazaj ozrite se v življenje, Na delovanje, na trpljenje! Posuta s trnjem Vam je bila Življenja pot, — a roka mila Po nji premodro Vas vodila, Da, ko minulo dvajset pet Pastirovanja Vam je let,
Ste vsi, ki nekdaj se ločili, V ljubezni denes se združili. Veselja dan je to zares, Zato kipi Vam do nebes Iz src hvaležnih hvala vneta
In za bodočnost prošnja sveta.
*
* *
Ko krog Vaš slavni dan obhaja, Prijatelja radćst navdaja; Čestita zvesto Vam srct5, Pošilja kvišku prošnje te: Duhovniki v Planini zbrani, Bog živi Vas, Bog Vas ohrani! Naj blagoslov z nebes rosi Na Vas — do konca dni, Da Vaše trudapolno delo Bo dober vspeh imelo ; In mašništva srebro Spremeni naj se Vam v zlato: Za pet in dvajset let naj maša zlata Odprč Vam rajska vrata.
Kronogram Brodnikov: „Sacerdotii quinque lustra celebrantibus optima quaeque bilaris eiopto."
Ažmanov: „Pie peraetis XXV sacerdotii annis exultate amici."
visokošolci, abiturijentje in bogoslovci pritnavajo, da je katoliška vera jedina podlaga, na kateri je mogoče posvetni in duhovski inteligenci zložno in vspešno delovati za pravo narodovo srečo. Da se ta namen lažje doseže, sklenejo danes zbrani krščansko misleči dijaki:
1.	Akademiki in bogoslovci se kolikor mogoče približajo srednješolcem višjih razredov, jih z dobrim zgledom navajajo h krščanskemu življenju in pridnemu učenju, zlasti pa v njih unemajo z vso skrbnostjo veselje in zanimanje za modroslovje in j h po svoji moči podpirajo v učenju modroslovja.
2.	Akademiki in bogoslovci obljubljamo katoliška glasila, osobito pa svoje glasilo „Zoro" vsestransko podpirati s tem, da skrbimo za dobre spise v listih, in s tem, da jih pridno širimo v vse kroge.
3.	Akademiki in bogoslovci začno male, ljudstvu namenjene poučne brošurice pisati, razširjati in dobra katoliška društva podpirati. V ta namen voli se danes odsek, kateri urejuje in nadzoruje pisanje brošuric, katere naj zalagajo katoliška podjetja.
III. O soeijalnem vprašanju.
Slovenski krščansko misleči dijaki izjavljajo :
1.	da hočejo delovati v vsem javnem življenju proti pogubnim pojavom liberalizma in socijalne demokracije,
2.	da priznavajo za vodilna načela v socijalnem vprašanju načela katoliške vere;
3.	priznavajo, da je socijalno vprašanje splošno kulturno vprašanje, katero ne obsega le gmotnega vprašanja, ampak tudi nravno in šolsko reformo.
4.	Odločno ugovarjajo proti temu, da bi se pri nas pod krščansko socijalnim imenom vtihotapila v politiko breznačelnost.
5.	Vsi slovenski izobraženci naj z vsemi močmi združeni delujejo na to, da se med ljudstvom izvede prava, krščansko socijalna reorganizacija ter s tem odpravi krivični kapitalistični družabni red.
IV. O leposlovnem vprašanju.
1.	Obsojamo odločno narodu škodljivo in človeku skrajno nedostojno pisarjenje slovenskih tako zvanih „modernih" leposlovcev-materijalistov in obžalujemo, da je slovenski narod tako nesrečen, da ima tudi on v svoji sredi zastopnike surovega naturalizma.
2.	Poživljajo se vsi dijaki leposlovci, da podpirajo pravo umetnost v katoliških časopisih in knjigah, ki goje leposlovje za ljudstvo pisano.
V. O razmerju med vero in vedo.
1.	Zastopnikom vere in vede bodi naloga : Obvarovati narodu vero v Boga in ohraniti mu sve tinjo nravnega življenja. (Po Jagićevih besedah. Cvetje, V. 9.)
2.	Da se ohrani živa zveza med vero in vedo, priporoča se
aj bogoslovcem, da goje poleg bogoslovja še kako drugo stroko človeškega znanja, v kateri naj skušajo pridobiti si kar mogoče veliko dovršenost,
b) gospodom akademikom pa se priporoča, da poleg svoje stroke začno gojiti zlasti krščansko modroslovje, pred vsem pa da prouče kar najtemeljiteje in kar najprej kako apologijo krščanstva (Weiss ali Hettinger).
VI. O položaju in organizaciji krščansko mislečega slovenskega dijaštva.
1.	Povsod naj se skušajo sedanje državne srednje in višje šole preosnovati v krščanskem duhu; kjer pa to ni mogoče, naj katoličani skušajo ustanavljati katoliške visoke in srednje šole, zlasti naj pa dijaki širijo to idejo med ljudstvom.
2.	Prostost poduka na visokih šolah naj se razširi v krščanskem smislu.
3.	Na vseh visokih šolah naj bodo pouk in izpiti brezplačni.
4.	Zavode, kakor „mensa academica" in jednake naj sprejme država v svojo oskrb.
5.	Dovoli naj se popolna svoboda zborovanja in ustanavljanja društev.
6.	Krščansko misleči dijaki naj bodo člani vedno le odločno krščanskih ali katoliških društev, ker vsako polovičarstvo škoduje. Kjer pa takih še ni, naj se skušajo, kakor hitro mogoče, ustanoviti.
To je prvi sad našega sestanka, imamo program, vsaj v glavnih točkah, po katerem delujmo. Zdaj se bode gospod Demokritos imel res v kaj zaleta-
vati, da ne bo le mahal po zraku ko zadnjič. To je pa tudi naš odgovor na njegovo smešenje. Je že tako, kedar kdo vidi, da ne more a poštenim orožjem ničasar opraviti, vzame vile ali lopar. Nas to ne plaši. Vstrajati hočemo v tem, kar smo pričeli. Kdor je z nami, Bog ga živi, kdor je pa zoper nas, ne bodemo se ga ustrašili.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. avgusta.
Češko-nemška sprava. Včeraj popoludne ob 3. uri so se sošli v Pragi nemški državni in deželni poslanci Češke k shodu, na katerem se je razpravljalo o povabilu grofa Badenija h konferenci na Dunaj. Poslanca Schonerer in Iro sta že poprej izjavila, da se zborovanja ne vdeležita, ker se neomajno držita sklepa bebskega ljudskega shoda. Nasprotno pa se je vdeležil shoda tretji del te trope-resne deteljice, znani Wolf, z namenom, „da tudi njegova stranka vpliva na posamne sklepe". Zborovanja se je torej skupno vdeležilo 60 oseb. Mesto zadržanega klubovega načelnika Schlesingerja je predsedoval shodu dr. L i p p e r t, namestnikom je bil izvoljen dr. Schiicker, zapisnikarja pa sta bila Wolfin Ettinger. Predsednik je najpreje prebral povabilo grofa Badenija h konferenci ter naznanil, da je opoludne posvetujoči se pripravljalni odbor soglasno odobril nastopno izjavo: Poslanci seneomajno oklepajo zakona in toraj zahtevajo, da se reši jezikovno vprašanje zakonitim potom. Jezikovni naredbi za CeSko in Moravsko mora vlada preklicati, ker sta nevarni jedinosti in veljavi monarhije in dovoljujeta Cehom preveč samostalnosti (I). Poleg tega pa govori za odpravo teh naredeb soglasna (!) izjava nemškega naroda. Poslanci hočejo neomajno stati na strani svojega naroda. Dospeli so do spoznanja, da vlada ni voljna nastopiti druge poti v dosego sprave, marveč vztraja pri izdanih naredbah. Vprašanje, ki je sedaj na dnevnem redu, ni več češko, marveč avstrijsko vprašanje in zahteva, da v tem odločujejo vsi avstrijski Nemci. Z ozirom na navedene vzroke se izjavljajo poslanci proti vdeležbi pri konferenci, in obsojajo netaktnost ostalih zaveznih strank iz leta 1890, ki so prijavile svojo vdeležbo in prevarile nemški narod. — To izjavo so navzoči zborovalci navdušeno sprejeli ter sklenili, s posebnim pismom doposlati jo ministerskemu predsedniku. Konečno sta se vsprejeti resoluciji posl. dr. Schiicker in Kittel glede nadaljnega postopanja nemških zastopnikov, in s tem je bil končan znameniti shod. — Ob jednem pa dohaja iz krogov liberalnega veleposestva vest, da se tudi grof Osvald T h u n ne vdeleži pogajanj, ker mu ni všeč, da sta se dovolila liberalnemu veleposestvu le dva zastopnika, mej teril ko imajo konservativni veleposestniki pravico do petih delegatov, in ker so se prepričali, da se vladne predloge ozirajo samo (!) na češke koristi. Konečne veljave ta sklep še sicer nima, ker se o tem posvetujejo vsi člani liberalnega veleposestva dan pred naznanjeno konferenco, namreč 25. t. m., vendar je skoro izključeno, da bi ostali sklenili kaj druzega, nego kar iim narekuje vodja grof Thun. — Poskus grofa Badenija se je toraj izjalovil, kakor je bilo pričakovati. Posvetovanja se sicer vdeleže Mladočehi in konservativni veleposestniki, toda ti se ne morejo pogajati z nemškimi liberalnimi voditelji, ker ne bo navzoč nobeden njihov zastopnik. — Toda tudi tedaj, ko bi se vdeležili pogajanj vsi zastopniki, je zelo malo nade na kak povoljen vspeh, kajti nobena stranka ni voljna niti trohice popustiti od svojih prvotnih zahtev. Politično krizo bo toraj reSevala, kakor je naglašal v nedeljo dr. Herold na nekem shodu, parlamentarna komisija desnice, ki bo zahtevala, da se snide češki deželni zbor in vlada da slovo svoji dosedanji neodločnosti. „Vlada se bo prepričala, da nobena sila ne odvrne Cehov od prvotnih zahtev. Pomirjevanje nemških obstrukcijonistov ue spada v naše področje, marveč hočemo le vedeti, ali nam je hoditi s sedanjo vlado, ali proti nji". To je toraj dovolj jasno in v takih razmerah je gotovo nemožna sprava, s katero bi bili zadovoljni obe stranki.
Nemški „kultur onosci" v Ašu. Brzojavno se nam je včeraj sporočilo, da je vlada prepovedala tudi oba shoda v zaprtih prostorih, katera so nameravali prirediti nemški kolovodje v Ašu potem, ko je bil prepovedan „volkstag" pod milim nebom. Bogovileži so se podali nato na Bavarsko v
malo vasico Wildenau, kjer so jim pa ondotna oblastva takoj pojasnila, da ne marajo poslušati njihovih čenč, in jim svetovala, naj takoj pobero kopita in odrinejo, od koder so prišli. Morali so se toraj podati iz rajha nazaj v Aš. Tu sta jima prišla nasproti okrajni komisar Brusak in koncipist Prusa v spremstvu orožnikov ter jih opomnila, naj se mirno razidejo in ne pojo izzivajočih pesnij. To se je pa zdelo nemškim kulturonoscem preveč in z vso silo so planili po uradnikih in orožnikih, katere so s kamni znatno ranili. Naglo je bilo treba pomnožiti orožništvo in ko tudi to ni nič izdalo, prišlo je na pomoč vojaštvo. Kamenje je kar dežilo na vojake in orožnike. Nič ni pomagalo opominjevanje namest-niškega svetnika Mullerja, častnikov in drugih uradnikov, divja druhal je kakor ljuta zver planila po nasprotnikih, razbijala po oknih in vratih ter se pred celim svetom pokazala v vsi svoji „kulturi". Vojaštvo je moralo prijeti za orožje in je bilo pri tem ranjenih več oseb. Mestni zastop je seveda na tihem odobraval to rogovilenje in ugovarjal prisotnosti vojaštva pri namestništvu. Toda poslednje je bilo bolj previdno ter je zaukazalo občini, da mora priskrbeti vojakom stanovanje, ob jednem pa tudi naznanilo, da je pripravljeno v slučaju novih nemirov najodločneje postopati. Potrpežljivost državne oblasti je dosegla skrajne meje. To je bil odgovor na protest mestnih očetov. Tako toraj postopajo nemški olikanci, v katerih imenu je malo ur popreje izjavil kričač Iro, da se Nemci ne bodo borili za svoja prava z orožjem v roki, marveč z duševnim orožjem. Kakor se vidi iz navedenega, je — kamenje njih duševno orožje. Lepa je ta!
Francoski predsednik Faure je stopil včeraj opoludne v Kronstadtu na ruska tla. Ko je dospel parnik „Pothuau" s predsednikom Faure v bližino carskega parnika „Aleksandria", odplul je veliki knez Aleksej s spremstvom v posebnem čolnu Faureju nasproti. Vsprejem je bil najprisrčneji. Oba sta se podala na parnik „Aleksandria", kjer ju je pričakoval car Nikolaj. Ko je stopil Faure na imenovano ladijo, objela in poljubila sta se s carjem dvakrat in potem odpeljala na Petrov dvor. Godba je igrala rUsko in francosko himno, topiči so gro-meli ter vihrale ruske in francoske zastave. Navzoče mnogoštevilno občinstvo je carja in njegovega gosta naudušeno pozdravljalo. Predsednik Faure v fraku s trakom reda sv. Andreja je odzdravljal z odkrito glavo, oziroma vojaško z dotikanjem klobuka. „Journal de St. Petersbourg" objavlja v pozdrav francoskega gosta daljši Članek, v katerem trdi, da uvidi ruski narod v tem obisku novo potrjenje jedinosti mej obema narodoma, katerih vsak hrepeni po razvoju mirnim potom. Vse se pripravlja na časten vsprejem predsednika velikega prijateljskega naroda. Nasprotno pa pišejo jednako laskavo uradni listi o ruskem narodu.
Napovedane preosnove v Turčiji. Včeraj je došla iz Carigrada vest, da je sultan zopet prišel ua dan z novimi obljubami gledć reform, o katerih se je popisalo že ogromno papirja. Dne 31. t. m. obhaja namreč sultan 211etnico svojega vladanja in ta dan namerava iznenaditi podložnike s posebno irado. Obljubuje se Mladoturkom popolno pomiloščenje ter uvedba „omejene" tiskovne svobode. Možje pri turški vladi so najbrže pozabili, da pomiloščenje ni nikaka preosnova in da že sedaj vlada v Turčiji omejena tiskovna svoboda. Za uvedbo teh „preosnov" se sostavi posebni svet, kateremu bo na-čeloval vodja Mladoturkov, Murad-bey. Koncem tega poročila se pa nahaja stavek: „Meni se, da bode izostal v zadnjem trenutku napovedani odlok." Poslednji stavek je torej najresničneji, kajti o brezpo-menljivosti takih obljub je svet že zadostno prepričan.___
Cerkveni letopis.
Božja pot na Kumu.
O Kum prezali, hribov dolenjskih glavar,
Mogočno stojiš, kot sred jagnjet ovčar!
Nekoliko stoletij že stoji cerkvica sv. Joštu na čast na Kumu. Poročil o začetku nij, ker so dotični spisi v grajščini Zaverški zgoreli. Pozneje se je zidala cerkev sv. Neže. Prižnica v tej cerkvi ima letnico 1662. Priromalo je prejšnje čase dosti naroda od blizo in daleč, posebno dosti Hrvatov in Štajercev. Trojna večja poslopja in dva velika zvonova (dveh manjših pa nij več tukaj) so priče nekdanje imenitnoeti te božje poti.
V rutah so nosili romarji pesek za poslopja, ki ga je kmet pri „Malem Kumu" kopal. Zvon v
cerkvi sv. Jošta je vlit 1688 1. iu je med narodom kakor priprošnji zvon na glasu. Vsak romar iu marsikatera romarica ga zvoni, proseč, da jim se spolni skrivna želja. V zvoniku, pri cerkvi sv. Neže, sta ostala 2 zvoua, jeden z letnico 1753., drugi 1762. I.
Razun teh cerkvic je malo nižji Še jedna kapelica. Na oltarji je kip matere Božje, sv. Neže in sv. Jošta.
Čeravno je stara slava Kumska minula, vendar je še nekaj ostalo.
Na dan sv. Neže 21. januvarija je sv. maša na Eumu in pri ugodnem vremenu pride dokaj naroda iz domaČe in bližnjih tai&.
Druga velika slavnost ali shod na Kumelskem se pavršivsako leto na nedeljo po s v. Jerneji. Tistknt deluje tu razun domaČega župnika še več gospodov — in ehod traje tri dni, začne se že v petek in z v r š i svečano v nedeljo. Število romarjev je blizo 1C00, ali nekdaj jih je bilo dosti več. Kakor narod pripoveduje, potočilo se je na tacem shodu po 130 vedrov vina in še več. Prišli so tudi kramarji, usnjarji itd.
Kostanjevičaui prineso vsako sedmo leto veliko voščeno svečo in obleko sv. Neži v dar, ker so se zaobljubili, ko jim je nekoč pretila velika pogibelj vsled povodnji. Letos zopet prineso. Neki kmet mi je pravil, da tisti, ki svečo prinese, v teku sedmih let umre. (?)
Ce pregledujemo romarska • potniška albuma, prvi od leta 1854, vidimo, da obiskovalci Kuma občudujejo krasoto narave, diven razgled, očarani gledajo vzhajajoče solnce, uživajoč rajsko lepoto ter hvalijo Stvarnika.
V pesmih in v prozi izrazujejo svoje čute.
Vincenc Lipold, c. kr. rudarski svetnik in geolog z Dunaja, je bil na Eumu 1.1857 in pravi, da je Eum kranjski Eigi. Izmed drugih romarjev-turistov je osobito dusti častitih gospodov duhovnikov zapisanih ; profesorji iz Zagreba: dr. Suk, Rubetič, Be-nigar; iz Ljubljane: Wurner, Borštner, Linhart; iz Novega Mesta : Fon; z Ruskega: Brezovar; iz Amiensa (Francosko) : Charles Lelout 1. 1879, ki proslavlja Kum v francoski pesmi; iz Gradca: Noe, Valentinitsch ; iz Celja Lindner itd.
Tudi oficirji so tu rekognoscirali: felmaršallajte-nant Lang, stotnik Gariboldi in drogi.
Najdemo dalje imena glavarjev grof Chorinski, Mahkot, Weiglein, kustosa Dežman, deželnega sod-nijskega predsednika Eduard vitez Joscha, sodnijska svetnika dr. Martinaka in Schmida in drugih sodnikov iz Brežic in Celja. Iz tega mesta so 1. 1892 jurieti-šaljivci imeli svoj „erstes allgemeines Wttr-etentag am Kumberg." Sednica se je vsled nepo-razumljenja odložila.
Tudi mnogo zdravnikov je Kumu svojo vizito napravilo, gozdarski in drugi nekateri uradniki in Commissione so tu bivali ter radeški in bližnji lovci tu odpočivali po „imenitni Biirenjagd" 1. 1894.
Da je tudi nežni spol Kum počastil, se itak razume, celo iz Beča, Gradca in Trsta so prišle gospodične.
Drugi štalezi, kmetje, učitelji, bogoslovci, dijaki so dobro zastopani, učenci iz Trbovelj itd. so napravili izlet s svojimi učitelji. Tudi „Zagorski Sokol" je sem priletel in celjski turnarji občudovali dolenjskega velikana.
Celo jeden Bošnjak je priromal na dan sv. Neže 1895 1. iz svoje domovine na Kum in dolgo zvonil pri sv. Joštu. Kaj neki si je želel ? — Mislim, da vem, in — dosegel je tudi, kar si je želel.
Najpridnejši obiskovalec Kuma pa je bil načelnik železnične postaje v Trbovljah Karol Heissler, sedaj na Dunaju. Zaslužil si je, da je vpisan kot častni meščan kumski. Dne 24. maja 1884 je obhajal 50 letni kumski jubilej, katerega opisuje primerna pesem. 56krat je bil na Kumu. Prvikrat na kresni večer 1866 (včasih je bil ta večer na Kumu zelo imeuiteu) in preselivši se 1. 1887 na Dunaj, prišel je imenovani gospod dne 5. avgusta 1890 zopet obiskat svojega ljubljenca.
Tako cenijo tujci kras in lepoto dolenjskega velikana, — nekateri domačini pa komaj po imenu poznajo ta biser kranjske dežele.
Letos bo tedaj sklep 3dnevnega shoda 29. avgusta na angeljsko nedeljo. Prid' vrh planin nižave sin t
Najbližja pot je od postaje Trbovlje — Trifail — čez Savo na Dobovec, potem po markirani poti ва vrh, 3 ure hoda.
Sveti Kum, oblakov brod !•
Srčno mi pozdravljen bod'	H.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. avgusta.
(Volilski shod) v Radečah pri Zidanem Mostn minolo nedeljo popoludne se je izvršil prav sijajoo, akoravno so imeli prireditelji z nekaterimi nagajivci precej sitnosti. Zbralo se je iz bližnje in daljue okolice mnogo volivcev, ki so pazljivo poslušali razne govornike. Govorili so državni poslanci dr. Susteršič o političnem položaju, vodja Fr. Povše o gospodarskih razmerah kmetskega ljudstva in dr. Krek o položaju delavskih stanov, osobito obrtniškega in delavskega. Dež. poslanci dr. Papež, Fr. K o š a k in dr. 2 i t n i k so poročali o delovanju deželnega zbora kranjskega. Zborovanje je trajalo od 3. do 6. ure. Obširnejše poročilo objavimo jutri.
(Osebna vest.) C. g. Francu Porenta, župniku v Sori, je podeljena župnija Križe pri Tržiču.
(Ie Radeč,) 24. avg. Včeraj se je pri nas slovesno otvorilo „Prvo radeško konsumno društvo". Ob 7. uri je bila sv. maša v ta namen, potem je pa domači g. kapelan blagoslovil nove prostore. — Nasprotovanje je bilo veliko, a žilavost in delavnost društvenega odbora, posebno obeh predsednikov, g. Rozmana in Petriča, je premagala vse zapreke. Le pogumno naprej na pričetem potu ne gledć na škodoželjno in nevošljivo besedovanje nasprotnikov I Društvu samemu želimo obilo božjega blagoslova, da bo dosegalo v polni meri svoj blagi namen.
(Koncerta slovenskega pevskega iu bralnega drnštva »Triglav« v Radovljici) v nedeljo dne 29. t. m. vdeleži se tudi „Gorenjski Sokol" korporativno ter uprizori ob treh popoldan na mestnem trgu javno telovadbo. Iz posebne prijaznosti sodeluje pri koncertu v dveh komičnih solo-prizorih g. rešišer dramatičnega društva R. Ineman iz Ljubljane. Veselica obeta biti toraj na vse strani zanimiva ter pričakovati je prav obile vdeležbe.
(Kranjski veteranski kor) je imel v pros!a\o cesarjevega rojstvenega dne v nedeljo ob l/t9. uri v župni cerkvi sv. Jakoba sv. mašo, katero je daroval preč. g. kanonik A. Zamejic.
(FranCiškanski samostan na Brezjah.) V nedeljo 29. t. m. bode slovesno vlaganje temeljnega kamenja za ondotni frančiškanski samostan. Slovesnost se prične po dohodu jutranjega ljubljanskega vlaka okoli '/»10 ure. Ob 10. uri slovesno duhovno opravilo. — Z zidavo samostana se je pričelo že pred 3 tedni; težko da bode vsa zgradba bodočo jesen pod streho.
(Ogenj v Ravneh pri Cerknem na Primorskem.) Dan 7. avgusta 1897 je bil za Ravne osodepoln. Odbila je ulra na zvoniku deset predpoldnem, kar se zasliši kmalu potem — biti ob plat zvona. V prvem hipu smo ugibali, kaj to pomeni. Nobeden si ni mogel misliti, da ta nenavadni glas nesrečo požara naznanja, kajti čez 300 let, od kar se od ust do ust pripovedujejo žalostni in veseli dogodki človeškega življenja v gorenjih Ravnah, nihče ne pameti, da bi bil kedaj tu požar. Žalostni krik : „Pri Močniku goril" nam je še le razjasnil pomen nenavadnega zvonenja. V nepopisnem strahu zgrabi vsak za posodo, da bi gasil. Toda kaj pomaga, gasilne priprave ni, ljudi in vode manjka. Večina ljudi je bila na senožetih čez uro oddaljenih od vasi. Pet ali šest možkih, majhno število žen in nekaj otrok, ti naj bi silni ogenj krotili ? Ta petorica mož je ogenj še dolgo zadrževala na strehi. Vodo so uli-vali iz škafov, mokre rjuhe so pokladali, kjer je slama tlela. Pa ker je skozi dimnik prišel ogenj pod streho, kjer je bilo veliko drv, hoste in druge suhljadi nakopičene, je kmalu ogenj bruhnil skozi slamnato streho. Kako se je ogenj unel, še danes ne vemo gotovega. Eni pravijo, da se je gospodinji zabela užgala, drugi trdijo, da so se zavoljo prevelike kurjave v peči in na ognjišči saje unele itd. V kratkih trenotkih je bila vsa slamnata streha v ognji in kakor bi z očmi trenil, že je v največem plamenu ogenj bližnjega hleva se polastil. Zdaj se je pokazalo, da ves upor proti ognju je brezvspešen. Iz hiše, kjer se je ogenj začel, nosili so blago, da bi vsaj nekoliko požaru ugrabili, pa kmalu se je usula goreča slama s strehe, vsled česar ni bilo mogoče ne v hišo iti ne iz hiše kaj prinesti. V naglici je prišlo nekaj ljudi, da so odgnali živino iz hlevov. Strašno je bilo tulenje prestrašene živine, pretresljiv je bil jok obupanih, strašen je bil pogled po ognjenem morji, zakaj predno je prešla ednajsta ura predpoldnem, je že bučal ogenj iz sedmih velikih hiš in toliko hlevov. Mladenič, 23 let star, ka- |
teri leži že dve leti bolan na postelji, moral je po vseh štirih se plazeč pred ognjem bežati. V strašnih težavah in stiskah našle so ga neke žene ter ga na vozičku spravile na neko sadno sušilnico oddaljeno od pogorišča. Veliko bi se bilo rešilo, da bi bilo ljudi doma, kajti predno so ljudje prišli, je bilo že vse v ognji. Zgorelo je veliko vrednosti, hiš. oprava, obleka, jestvine, posode, žito, suho sadje, slanina, nekaterim tudi denarji, orodje, mlatilnice, slamorez-nice, seno in druga živinska krma, drva, z eno besedo, vse, kar kmet premore. Ljudi, hvala bodi Bogu, ni nobeden ponesrečil, zgorel pa je v ognji mlad volič in dve praseti. Ko je bil požar najhujši, priletelo je nekaj ljudi iz Zakriža, Cerknega, Reke in sosednih samotišč na pomoč. Ti vrli ljudje iz sosednih vasi so se ne boj£ smrti prav junaško borili s požrešnim plamenom. 2e se je mislilo, da je požrešni ogenj zadovoljen se svojimi žrtvami, kar zavpije nekdo: „Zvonik gori I" Ko pogledamo kvišku, že se je valil temen dim nad stolp, za njim plamen šine in v hipu je z lesom kriti stolp plen nenasitnega ognja. Nekateri spretni mladeniči iz Cerknega in Zakriža so splezali na cerkveno streho, da bi jo požara varovali. Najsvetejše je bilo prenešeno iz cerkve v župnišče, zarad ognja nevarne reči so iz cerkve odnesli. Kjer se je mogla dobiti kaplja vode, vse je zneslo pridno ženstvo trudečim se gasilcem, da bi nadaljno pot ognju zaprli. Cerkljanom se je zahvaliti, da je bil ogenj na cerkveni strehi ugašen. Zvonik je pogorel do zvonov. Ves les pri zvonovih je zgorel, zvonovi so padli na obok stolpa in se na veliko srečo niso ubili. Pri gašenji se je odlikoval dimnikar iz Cerknega, tudi veliko drugih je posebne hvale vrednih, s kratka, vsak je naredil, kar je le mogel. Občudovati je bilo v. č. g. kapelana iz Cerknega, g. Smida, kateri je švigal skoz plamen, in letal od ognja do ognja nevstrašen, da bi pomagal, komur bi le mogel. Veliko jih je prihitelo iz Cerknega pomilovat nesrečne pogorelce, v. C. g. dekan, g. c. kr. okr. sodnik, g. župan in več drugih, kateri so svoje sočutje in pomilovanje pokazaii do teh objokovanja vrednih siromakov. Skoda provzročena po ognji se ceni 28.000 gld., cerkev trpi škode čez 2000 gld. Nekateri so bili zavarovani za prav male zneske, po 400 in 600 gld., namesto da bi se zavarovali vsaj po 4000 ali 5000 gld., kakor se more zdaj vrednost sklepati iz velikanskega zidovja pogorelih poslopij. Zavarovalnice bodo plačale le 2350 gld., kaj je to proti 28.000 gld. škode, kakor cenijo veščaki. Vrhu tega je še pomisliti, da so vsi pogorelci že tako močno zadolženi. Da imate pojma velikosti ognja, razvidi se iz tega, da je bil še 13. avgusta ogenj pod pepelom, dasiravno je bila nekaj dni poprej velika povodenj. Prežalosten je prizor, gledati ostanke groznega požara, ožgano zidovje, nekaj oglja, pepel to je vse, kar je ogenj pustil. Čudi se vsaki, kako je ogenj župnišču, sredi petih velikih gorečih poslopij stoječemu, prizanesel. Šipe po oknih so popokale, vrtna ograja pogorela^ drevesa se ožgala, hiša pa je ostala od ognja nepoškodovana. Koliko je škode pri sadnem drevji, katero zaljša hiše tukajšnje vasi! Razvidiš, predragi bralec, iz tega dopisa grozno nesrečo. Obupati bi nam bilo, da ni dobrega Boga in usmiljenih ljudi. Besed nimamo, da bi izrazili hvaležnost do tistih, kateri so nam pomagali ob času požara in nas tolažili; nezmerni čuti hvaležnega srca naj bodo porok hvaležnega priznanja usmiljenim dobrotnikom. Tudi milodari že dohajajo. Pa kaj, malo število ne more biti kos veliki škodi nesrečnih. Ker smo blizo Kranjskega, prosimo vas, predobri kranjski sosedje, da tudi vi pomagate po svoji moči nesrečnim, kakor smo ob času šibe potresa se solzami o očeh dali svoj težko prisluženi krajcar po potresu ponesrečenim na Kranjskem. Ne manjka pa sleparskih potepuhov, kakor se je slišalo te dni, da pod lažnjivim imenom ravenskih pogorelcev slepijo radodarne ljudi, da bi več milostinje prigoljufali. Bodite previdni! Ne verujte, ako prosilca osebno ne poznate, ali pa ako nima oblastvenega dovoljenja v ta namen.
(Nove zvonove) za tukajšnjo župno cerkev sv. Jakoba je vlila tvrdka A. Samassa. Zvonov je šest, največji tehta 59 stotov. V novi zvonik jih bodo potegnili 15. in 16. oktobra.
(Ie Kranja) se nam poroča: Mrtvega vojaka, deželnega brambovca so včeraj 23. t. m. zjutraj dobili pri železnem mostu čez Kokro. — Morilca še niso dobili. ,
(Nesreča.) Dne 16. t. m. je več delavcev na grajskem travniku pri Kozjem nakladalo otavo. Na vozu je bil Anton KlakoČar, ki je držal žrd. V tem
trenotku se premakne voz, Klakočar pade z voza ter mrtev obleži.
(Nesreča na železnici.) Kakor smo že včeraj ob kratkem poročali, je v soboto opoludne v Freilas-singu na Bavarskem brzovlak trčil ob lokalui vlak. Bazbiti so bili štirje vozovi. Ranjenih je več oseb, dve sta že umrli.
(Ogeuj.) Dne 15. t. m. je pogorela hiša Marije KoSak v Podgorici. Škode je do 400 gld., zanetila je nekda hudobna roka.
(Vojaške vaje.) Dne 27. t. m. pride v Ljubljano pešpolk št. 27., drugi dan pešpolki št. 47., 87. in 97.__
Telegrami,
Dunaj, 24. avgusta. Parlamentarna komisija desnice se snide 30. t. m. Razpravljala bo o važnih sklepih, katere predloži potem vladi v potrjenje. Večina je voljna le tedaj sodelovati pri delih parlamenta, ako se ji zagotovi, da je ne bode ovirala ob-strukcija.
I § Budimpešta, 24. avgusta. Večina zidarjev je ostavila delo. Mej stavkujočimi in ostalimi zidarji in policijo je prišlo večkrat do nemirov. Ranjenih je več oseb. Policija je aretovala nekaj nemirnežev.
Bim, 24. avgusta. Povodom praznika sv. Joahima je vsprejel sv. oče petnajst kardinalov, več škofov, prelatov in deputacij raznih društev. Pogovarjal se je nad jedno uro o pojavili katoliškega gikanja. Zdravstveno stanje sv. očeta je izredno ugodno.
Bim, 24. avgusta. V raznih krajih la-cijske okolice je opažati mej kmeti neko gibanje, ki meri na to, da se razdele pašniki in sploh neobdelan svet, ki je last patricij-skih družin. Včeraj zjutraj se je podalo do 700 kmetov z ženami in otroci iz Marina na posestvo princa Colonne, da si razdele zemljo in jo potem obdelujejo. Na čelu tej četi je nosil nekdo zastavo v narodnih barvah, godba je pa igrala kraljevo koračnico. Oblastvu se je še le čez nekaj ur posrečilo, pregovoriti množico in jo odvesti domov.
Curih, 24. avgusta. Včeraj se je vršila prva seja mejnarodnega shoda za varstvo
delavcev v veliki dvorani nove glasbene dvorane. Vdeležilo se je tristo delegatov in mnogo občinstva. Predsednikom kongresa je izvoljen Scherer iz St. Gallena, namestnikoma pa svetnika Decurtius in Sourbeck.
Petrograd, 24. avgusta. Pri včerajšnjem obedu na Petrovem dvoru je napil car Nikolaj predsedniku Faure. V napitnici se je car zahvalil predsedniku na obisku, za katerega se je živahno in radostno zanimal ves ruski narod, ter naglašal, kako živo so mu ostali v prijetnem spominu kratki dnovi, ki jih je preživel minolo leto v Franciji, in izražal nado, da bode predsednikovo bivanje v Rusiji še bolj utrdilo prijateljsko vez mej Rusijo in Francijo. Na to je odgovoril Faure, da se tudi Francija prav živo spominja obiska carja in carinje in da je zato prišel v prestolnico carjevo, da zadosti globokemu čutu francoskega naroda in da se ukrepe mogočne vezi, ki družijo obe državi.
Carigrad, 24. avgusta. Sultan je pomi-lostil 22 mohamedovcev, ki so bili radi dogodkov v Tokatu obsojeni na smrt.
1 sklepu lista:
Dunaj, 24. avgusta. Poročila, da se snide dne 8 0. t. m. na Dunaju parlamentarna komisija, so neresnična, res pa je, dasesestanejo načelniki klubov desnice dne 1. septembra na Dunaju.
Umrli bo:
21.	avgusta. Marija Florjančie, kurjača hči, 5 mesecev, Opekarska cesta 65, črevesni katar. — Frančiška Ogrinc, sluge hči, 5", meseca, Gruberjeve ulice 3, furunoulosis. — Marija Dolenc, posestnica, 66 let. Konjušne ulice 6, ostarelost.
22.	avgusta. Angela Japelj, mizarja hči, 4 mesece, Rožne ulice 8, driska. — Josip Ložar, čevljarja sin, 5 mesecev, Sv. Petra cesta 74, božjast.
V hiralnici:
21. avgusta. Uršula Hribar, gostija, 77 let, ostarelost.
V bolnišnici:
20. avgusta. Anton Smerke, hlapec, 33 let, jetika.
Tnjei.
22 avgusta.
Pri stlor n: Kellner, Egls iz Prage. — Prates iz Maribora. — Paulin iz Novega Mesta. — Gassebner, Jerzabek, Vieweg, Walland, Heidler z Dunaja. -- Frohlich iz B^gens-burg-a. — Kragelj iz Tomina. — Hafmr iz Zagreba. —
Wilburger iz Trsta. — Papadopoli iz Venise. — Slawik is Gradea. — Globočnik iz Kostanjevice.
Pri Maliču: Herling z Dunaja. — Peter, (Jambon iz Trsta. — Eisner iz Prage. — Strauss iz Zagreba. — Careds-wald, Schonauer iz Gradca. — Gejšek iz Celja. — Vander-borght iz Bruselja. - Sušnik iz Škofje Loke.
Pri Lloydu : Porges z Dunaja, — Fajdiga iz Žužemberka. — Legat iz Celovca. — Kraus iz Linca. — Pour iz Budimpešte. — VVagner iz Šmarja.
< Pri bavarskem dvoru : Koller iz Linca. — BerčiS iz Škofje Loke.
Pri .Juinem kolodvoru,: Feiglstock Barak z Dunaja. — Birarda z Dovjega. — Perdacher iz Opatije. — Kunstek iz Št. Vida. — Pichler iz Trsta.
Meteorologično porodilo.
g K s	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
23	9 zvečer	7304	165	sr. sever	dež	
24	7. zjutraj 2. popol.	731-7 7339	142 176	brezv. sr. jvzh.	del. jasno oblačno	42-5
Srednja včerajšnja temperatura 17 7", za 0'4° pod normalom.
Cirkus llcnry
v Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu.
Danes v torek, dnd 24. avgusta, ob 8. uri zvečer:
Jour fixe.
Medved kot umetni jahač. — Olimpijske Igre,
proizvaja sospodičina Cottrelly. — Pariško življenje, velik balet. — Brlljantnl brezast žrebeo, slobodnega dresiral in predstavlja ravnatelj. — Pregnanstvo Mazeppe v ukrajinske stepe ali maščevanje kneza Porovskega.
Velika pantomima v dveh oddelkih, vodi ravnatelj ; predstavlja do 80 oseb.
Predprodaja vstopnic od 10. ure zjutraj do 6. ure zvečer je v glavni tobačni zalogi na Mestnem trgu.
лаг natančnejši vspored je na lepakih razviden, ~&B> 555 1	Ravnateljstvo.
Izboru» .svojo zalogo
raznovrstnih vdz
kritih in prostih
landauerji, brek
(via-a-vis sedeži) priporoča
I wmm 1ешш$
542 3—3	kovač in izdelovatelj voz
v Ljubljani, Marije Terezije cesta G.
ss-
S?
TEK
laneno-oljnati flmež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.
Sieeativ-ШпМ (sušil®)
priporoča najceneje 59 104—91
cRdolf dCaupfmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
Severonemški Lloyd v Bremi.
491 30-8

Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dne 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka:
Iz lireme vsak torek in soboto zvečer. Iz Boiitiiamptona dotaknivši se Cherbourga vsakosredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapola. via Gibraltar
Brema - Sev. Amerika.
Do Novi-Jorka.
Brema-Južna Amerika.
Do Montevideo.
dva ali trikrat na mesee.
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna, Sydneja.
Do Baltimore.
Brema - Vzhodna Azija.
Do Kitajskega.
vožnja po morji čez ocean do Novi-Jorka traja 7 do 8 dnij. Najlepša ln najoeneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani :
Dunajska t> o њ a.
Dn6 24. avgusta.
Skupni drtavni dolg ▼ notah.....
Skupni držami dolg ▼ srebrn ...
Avstrijska »lata renta i%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4*.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
Loadon vista...........
Kesa! ki drl. bankovci sa 100 m. nem. dri. velj.
10 mark............
10 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. eakini...........
102 gld. 30 ki.		
102		35 .
124		30 .
101		55 .
122		50 .
100		05 .
955		50 .
364		75 .
119		75 .
58		75 .
11		76 .
9		531/,.
45		25 .
6	•	64 .
□ne 23. avgusta.
4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	1-59 gld. — tr.
b% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . .	161
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99
Tišine srečke 4%, 100 gld.......141
Dunavske vravnavne srefike ... .	128
Dunavsko rranavno posojilo 1. 1878 . .	108
Posojilo goriškega mesta.......112
4% krar;sko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4$	99
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	228
. „ južne ieleznice 3£ .	182
. , južne ieleznice 5% .	126
, , dolenjskih železnic 4 %	99
50 25 60
75 25 50
76 50
8b 50
Kreditne srečke, 100 gld. . 4 % srečke dunav. parobr. i Avstrijskega rudečega križa Rudolfove srečke, 10 gld.
202 gld. 50 kr.
St. Genćis srečke, 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. Akcije tržaflkega Lloyda, 500 gld. . . Akcije jožne teleznice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Biontanska družba avstr. plan. . . .
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . ___
Papirnih rabljev 100........127
1. 19		50	
. 26		_	
. 71		50	
		25	
. 57		_	
. 22		25	
162		-it	
\ 3405		—	
. 405		—	
. 86	*	76	•
. 136	•	15	
. 166		—	
	H	62	•
ШЖ~ Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
КдтшготапЈ« za zgube pri žrebanjih, pri isirebanj» najmanjšega dobitka. -K ■ I a n t a a isvriitev nar o 611 n» boni.
Menjarnična delniška družba
„M Sl H C U
VolizBili it 10 Dunaj, lariihilfirstraiu 74 fl.

Pojasnila xa> vvsen gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipokulaal|sklh vrednost»:* papirjev in vestni sviti ta dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glarnlo. Ц