THE OLDEST AN t) MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslox Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1 GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 12. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 19, 1928. LETNIK XXXVII. PREDSEDNIK COOLIDGE SE ZADOVOLJEN VRAČA V DOMOVINO. — SEJA SE NADALJUJE IN JE UPATI, DA SE BO KONČALA VSESTRANSKO POVOLJNO. Havana, Cuba. — V torek se je predsednik Coolidge in soproga s spremstvom vkrcal tukaj na križarko Memphis, katero je spremljala bojna ladja Texas na potu proti Key West. Coolidge je bil zadovoljen s sprejemom na Kubi in je rekel, da ni pričakoval, da mu bodo izkazovali take časti. Na banketu v palači predsednika Kube se je Coolidge zahvali! in rekel, da je pričakoval, da ga bodo sprejeli gostoljubno, tako prisrčnega sprejema se pa ni nadejal. Sprejem Coolidgea in delegatov Zed. drž. je pokazal, da so sosedne republike več ali manj naklonjene Zed. drž. Se-dai ko ie Coolidge odšel, se bodo delegatje šele pripravili k delu in povedali kar imajo na svojem srcu. Kuba. Brazilija in Peru so Zed. drž. najbolj naklonjene. Delegatje nekaterih malih republik bodo mogoče bolj glasni in se pritoževali- ljudstvo hotelo lin- cati morilca. Hoteli inga so na skrivnem od* peljali v ječo. ker se je bilo bati, da ga bodo linčali. — Med potjo je povedal vse kako se je zgodilo. Flint Mich. — Kakor je bilo že včeraj na kratko poročano, je morilec 5 letne Dorothy Schneider, v rokah pravice. Piše se Adolph Hotelling, po poklicu tesar, star 47 let. Odpeljali so ga na skrivnem v državno ječo v Ionia, kajti ljudstvo ga je hotelo linčati, čim je zvedelo, da je on morilec. Aretiran je bil na njegovem domu v Owosso. Hotelling je izpovedal naslednje: "Vzel sem si Hickma-novo afero tako k srcu, da radi umora Mariane Parker, nisem TRIPOLITANSKA VSTAJA UDUŠENA. Rim, Italija. — V nekaterih krajih Tripolitanije so se uprli domačini; vojaštvo je pa revol-to udušilo. Med italijanskimi vojaki je bilo devet mrtvih in 14 ranjenih; upornikov je padlo nad sto. Iz aeroplanov so na upornike metali bombe. Italijanom je padlo v roke 500 pušk. 20,000 ovc, 8000 velblo-dov in 300 šotorov. skesana mlada črno rokarja. , . . mogel ponoči spati. Iskal sem a v splosnem prevladuje mne- de]a y FHnt Mich y Cetrte]. nje. da bo slo vse gladko spod sem se z avtomobilom vozil po Dixie glavni cesti, kjer sem zagledal malo deklico, katere ni- rok. Le i o se ne ve. kako bo, če bodo zastopniki iz Nikarague kongresu predložili svoje pritožbe, ker Stric Samovi vojaki streljajo na njihove pripadnike. Delegatje iz Zed. drž. so pa na to pripravljeni, imajo pismene prošnje od obeh na-,_„_.. , u , ' , . V/T . . pustim, da bo sla domov, ce ne, sprotujocih .se strank v Nika- bo daIa očetu jn matel.L ragui, v katerih prosita Strica Nato ,em zavozj, Sama naj vzpostavi red v rePu"cestj <=pm. v»5>7r».Ql Poklical sem 70 k sebi in nagovoril, na.i cre k meni v avtomobil, da jo popeljem na njen dom. Ker ni hotela iti, sem jo sam posadil poleg sebe v avto. Prosila me je, naj jo ŠKOF FRIDERIK BARAGA. bliki. trockij izgnan na kitajsko mejo. Trockij in tovariši niso skupaj v pregnanstvu. — Izgnani so vsi. ki so se zoperstavljali Stalinu. —o— Berlin, Nemčija. — Berlin Tacreblatt poroča, da je Stalin, diktator sovjetske Rusije, svoje nasprotnike in glavne zarotnike proti njegovi vladi izgnal v zelo oddaljene kraje, in sicer vsakega na drugo mesto. Leon po Stanley deklica je jokala. Nikoli poprej še nisem po tej poti vozil. Vstavil sem avto in deklico dvignil čez ograjo. Dekle je kar naprej jokalo in reklo, da me bo zatožilo staršem, če jo ne pustim iti domov." Tukaj ie zločinec nekoliko pomislil, nato pa nadaljeval: "Potegnil sem nož iz žepa 3 katerim sem jokajočo deklico dvakrat zabodel. Ne vem pa čemu sem to storil. Ne vem kaj je prišlo nad mene, da sem potem otroka rezal na kosce. Hickmanova afera mi je rojila po glavi, ki mi ni dala miru ponoči, da nisem mogel spati. Že v soboto sem mislil na to, da bi se sam predal oblastim." To je torej prva izpoved, Trockij, ki je svoj čas imel veliko besedomednidečkarji^je Hotellinga." Tisoče' ljudiTe, ki misli le na to, kako bi ga dobi-1 bil poslan na kitajsko mejo Kristijan Rakovski, ki je bil sovjetski poslanik za Francijo, se pokori v izgnanstvu v Astrakhan, oddaljeno 1,020 milj jugovzhodno od Moške ob reki Volgi. Do najbližnje železniške postaje je 270 milj. Leon B. Kamenov. ki je bil nekdaj sovjetski poslanik za Italijo, je šei v Pen za in Zinovjeva, bivšega vrhovnega načelnika komunistične internacionale, so odvedli v Mambov. Tako so izgnani vsi, ki so se zoperstavljali železni roki diktatorja Stalina. VELIMIR PRELIČ UMRL. Belgrad, Jugoslavija. — Ve-limir Prelič, podprefekt. na katerega je streljala Marija Buneva, ki je tudi svoje življenje končala, je v ponedeljek opoldan umrl. Atentatorka je bila članica macedonakegft revolucionarnega komiteja. lo v roke, da bi ga linčalo. To pa največ zato. ker v državi Michigan je smrtna kazen od-1 pravljena. 15,000 ljudi je pri-1 šlo pred ječo v Flint, a med tem so ga že odpeljali proti Lansingu in dalje v državno ječo v Ionio. Hotelling je poročen, in oče petih otrok. Ko so preiskali njegovo hišo, so našli okrvavljen nož, s katerim je izvršil zločin. -m ZOPET SMRTNA NESREČA S PETROLEJEM. Chicago, 111. — Ko ni bilo staršev doma, sta na domu v Michigan ,City„ ldva dečka, Walter Kieszowski, star 5 let, in njegov 6 letni bratec, hotela pod kuriti v peč s petrolejem, pri Čemer se jima je vnela obleka in sta v groznih bolečinah umrla. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Detektivi so prišli na sled dvema črnorokarjema, ki pa sta pobegnila v avtomobilu. —- Bankirju, kateremu sta v pismu grozila, sta potem pisala, naj jima oprosti. Chicago. 111. — Geo. Woodruff. podpredsednik National Bank of the Republic, je prejel grozilno pismo, v katerem mu je bilo naročeno, naj položi $2000 pod železniški most Elgin. Joliet in Eastern železnice, severno od Jolieta in za-padno od Chicage. Ako to ne stori, tako se je glasilo v pismu, je njegovo življenje v pevar-nosti. Obveščena je bila takoj privatna detektivska agentura, katera je poslala pet detektivov z zavitkom, kot bi bil denar. na določeno mesto. To ic bilo v soboto ob 7 zvečer. Ko so detektivi odložili zavitek so se skrili in čakali. Kmalu na to privozi mimo avtomobil, iz katerega skoči nek mladenič in naglo pobere zavitek, detektivi priskočijo iz skrivališč, mladenič, ki je pobral zavitek je bil na vse pripravljen in je takoj oddal na prvega detektiva strel ter naglo skočil v avtomobil. katerega je njegov tovariš, ki je bil za voznika, obrnil in sta naglo oddirjala. Detektivi seveda za njima, a ju niso mogli vjeti, pač pa bi ju bili lahko ustrelili, ker pa sta bila fanta mlada, tega niso hoteli storiti. Ko je prišlo pismo na Wood-ruffa. njega ni bilo doma in ni o tem prav ničesar vedel, dokler se ni vrnil v mesto, to je bilo, v ponedeljek. V ponedeljek je prišlo na njega drugo pismo, v katerem črnorokarja skesano prosita odpuščen j a. Obljubljata, da ne bosta več pisala grozilnih pisem in ga prosita, naj na vse to pozabi. Pisava tega pisma in grozilnega se vjema. -o- MISS SMITH ŠE NISO NAŠLI. Northapton. Mass. — Že v petek minulega tedna je ne-znanokam izginila Miss Frances Smith, hči newyorskega milijonarja. "Več sto oseb si prizadeva, da bi našlo sled za njo, a vse je brez uspeha. Mati pogrešane sumi, da je Frances izvršila samomor. Škof Friderik Baraga, katerega šestdesetletnico smrti slavimo danes je bil prvi Slovenec, ki je stopil na ameriško zemljo, 31. dec. 1830. Natančnejši življenjepis prvega našega pijonirja v tej novi domovini je objavljen v današnjem u-vodnem članku na drugi strani. Bodi večna slava našemu prvemu pijonir ju! VILJEM BI RAD POTOVAL. Berlin, Nemčija. — V bivšemu nemškemu cesarju Viljemu, se je obudila želja po potovanju. Vložil je prošnjo, v kateri prosi za dovoljenje, da bi smel potdvati po Evropi, uklu-čivši Nemčijo. „ KRIŽEM SVETA. — Pariz, Francija. — Poslanec Leon Blum, vodja soci-jalistične stranke v Franciji, 0-dobruje program proti vojni, kakršnega je predložila vlada Zed. drž. — Wellington. New Zeland. — V torek, 10. januarja so odleteli trije letalci iz Sydney. N. S. W. proti Novi Zelandiji, kamor pa niso ob določenem času dospeli. Bojne ladje so pogrešane letalce iskale na črti dolgi 24,000 milj, niso pa imeli uspeha in v torek 17. januarja so izgubili upanie, da bi letalci bili še pri življenju ter nadaljno iskanje opustili. — Berlin, Nemčija. — Tukaj se je vršila seja zastopnikov osemnajstih provinc, kateri je predsedoval kancelar Marx. Razpravljali so o reviziji Weimarjeve konstituciie. — Orlando. Fla. — Sodnik William Thomas Bland, star 67 let. bivši kongresnik iz Missouri, je bil tukaj na svojem domu najden mrtev. Star je bil C7 let. zapušča vdovo in sina. — Oconto, Wis. — V bližini Lena, Wis., so našli mrtvo neko žensko. Zdravnik je ugotovil, da je bila zastrupljena. O-blasti so pozvale na zagovor 12 letnega dečka, ki je izpovedal, da je on dal v njeno kavo strupa, ker je bila njegova mačeha in ga je sovražila. Mati je umrla pred dvemi leti. -o- SADJE IZ FLORIDE NA ANGLEŠKO. Liverpool, Anglija. — Otvo-rila se je direktna zveza med Florido in Liverpoolom na Angleškem. Parnik Leyland družbe. Daytonian, je v ponedeljek priplul semkaj s tovorom 5,-984 zabojev sadja iz Floride. To je prvi angleški parnik, ki je prispel naravnost v Florido po sadje. ■o- Ako se t! "Amerikanski Sloven««" dopade, povej to >vo> jim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si gi b*. rofe! HICKMAN SE HUDUJE NAD] ZDRAVNIKI. Los Angeles, Cal. — Willi-ama Hickmana, ki je umoril 12 letno Marion Parker, sta obiskala dva zdravnika, da bi ga preiskala, če je pri zdravi pameti. Ko sta mu zdravnika stavila neko vprašanje, je rekel, naj gresta v peklo. Nato je enemu izmed zdravnikov iztrgal iz rok neke listine in jih na drobne kosce raztrgal. južni nemci za svoje pravice. Iz Jugoslavije*- RADI POHLEPA PO DENARJU, S KATERIM SE JE BA-HAL, GA JE SOSED NA GROZEN NAČIN UMORIL — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Strašen umor na cesti. Iz Velikega Bečkereka poročajo: Pri občini Kuman se je v torek, 27. dec. popoldne ob 1. uri dogodil strašen umor. — 221etni bogat kmet iz Kumana Veča Eremič je šel zjutraj s svojim sosedom, 21 letnim Rado Marincem na semenj v No-jvi Bečej, da bi kupila prešiče. j Ker pa nista dobila primerne- --ga blaga, sta se opoldne peš Nemci na jugu odklanjajo kon- vrnila proti domu. Med potjo trolo centralne vlade.— A- je Eremič pripovedoval, kako meriški vrhovni agent za re- bogat je in koliko denarja ima. paracije svari vlado v Ber- To pripovedovanje je v Mar-linu. kar je privedlo, da se je tincu zbudilo pohlep po de-sklicala konferenca. narju in sklenil je, da bo Ere- miča umoril in se nato polastil Berlin, Nemčija. — V Berlinu se je vršila konferenca, katere so se vdeležili premier ji o-semnajstih držav. Predsednik zborovanja je bil kancler Willi elm Marx. Ker se v nekaterih državah vodi slabo gospodarstvo in se po nepotrebnem zapravlja državni denar, je Sevmour Parker Gilbert, ameriški vrhovni agent za reparacije- vlado v Berlinu svaril, naj proti temu kaj vkrene. Sklicala se je konferenca, na kateri se je o tem razpravljalo. Prvi dan konference, to je bilo v ponedeljek, so že dali zastopniki južnih nemških držav razumeti, da ne pustijo centralni vladi, da bi jim jemala njihove tradicijonalne pravice. Oni hočejo biti neodvisni, tako politično, kakor tudi finančno. Odločno oklaniajo vsako kontrolo centralne vlade. Kako gospodarijo posamezne države ie razvidno iz tegr, njegovega denarja. Tik pred vasjo Kuman je zgrabil Ero-miča, ga vrgel v obcestni jarek in ga trikrat udaril s palico po glavi. Nato je vzel svoj nož in Eremiču odrezal glavo. Eremičeve klice na pomoč sta slišala dva pastirja, ki sta bila oddaljena kakih 300 do 100 korakov. Takoj sta hitela na lice mesta, a sta prišla prepolno. Marinac je pobegnil, pastirja sta pa umor naznanila orožnikom, ki so morilca kmalu prijeli. Marinac je svoje strašno dejanje v polni meri priznal in opisal ter pristavil, da je mislil, da bo pri Eremiču dobil več tisoč dinarjev, dob;l ie pa samo 900 Din. Morilca so izročili sodišču. Smrtna kosa. V Spodni Šiški je umrl zasebnik g. Ivan Kociper. — V bolnišnici je umrla gospa Regi- „........ na Obereigner, soproga goz- ko una Prusija, ki je največ 1 a dargkega nadsvetnika. država v Nemčiji, za 71,000 prebivalcev le en administrativni distrikt. dočim ima naj-maniša država s 7.100 prebivalci ravno toliko število administrativnih uradnikov. Tukaj se gotovo da nekaj prihraniti, na kar je Gilbert opozoril vlado v Berlinu. -o- IZDAL SE JE. Little Rock, Ark. — Charles M.. Cunningham, je pri nekem tukajšnjem brivcu med striženjem las pripovedoval, kako je potegnil policaje, ko je fabri-ciral žganje. Mož je bil zelo zgovoren in izbleknil marsikaj v svojo škodo. Na stolu poleg je pa sedel neki moški, golorok, katerega je bril brivski pomočnik. Ko ta mož vstane s stola, obleče suknjo in opaše količek — kajti bil je mož postave. Postavi se pred vrata in počaka moža, ki se je hvalil, kako zna potegniti policiste. Ko je Cunningham bil gotov, ga policist prime ter mu reče, da bo ponovil pred sodiSčem, kar je govoril v brivnici. Če je bil tudi pred sodiščem tako zgovoren, poročilo ne pove. -o- — Hammond, Ind. — Fra-lich blok v Indiana Harbor je -uničen po eksploziji bombe, kateri je sledil ogenj. Škoda je cenjena na $50.000. Uničeni sta dve trgovini. Nesreča na ledu. Na ribniku pri Sv. Miklavžu so se zadnje dni, ko je bilo že južno vreme, drsali fantiči. Sin g. Florjančiča, je zdrsnil preveč na sredino, kjer se mu je pa led udri in fant je izginil pod ledeno skorjo. Z velikanskim naporom se je zopet po naključju pognal proti odprtini v ledu in posrečilo se mu je, da se je z eno roko vjel za led in zaklical pomoč. Drugi so med tem že odhiteli domov pravit, da je Florjančičev izginil pod ledom. Oče je hitel na kraj nesreče in zagledal izpod leda se zvijajočega sina. Hitro mu je ponudil do 10 m dolg drog, na katerega se je sin oprijel in po težkem delu se je posrečilo potegniti fanta izpod leda in čez polzko ledeno skorjo, ki stopinj ni prenesla. Požar. Čevljarski mojster Janko Dolenc, stanujoč v svoji hiši na Barvarski stezi v Ljubljani, je dne 26. decembra ob 18. uri zapazil, da se iz podstrešja njegove hiše vali gost dim. nakar se je podal v prvo nadstropje, kjer je videl, da gori strop. Dolenc se je brž spomnil, da se nahajajo Štirje otroci stranke Polik zaprti v star no van ju v prvem nadstropju. Vdrl je urno v sobo in spravil otroke na varno, potem pa a-larmiral gasilce, ki so takoj dospeli na lice mesta. Ogenj je bil čez eno uro popolnoma po-gasen. Dolenc ima 15.000 Din Akode. Gasilci so ugotovili, da se je strop vnel od razgretega dimnika v prvem nadstropju, katerega se je tičal lesen strop. Smrtna nezgoda ali mrtvoud. Dne 26. decembra m. 1. ob 13. uri je tri in polletni sinček Tvanček mitničarja Lovrenca Kroflica se nenadoma zrušil s stola in obležal na tleh kot mrtev. Starši so takoj poklicali zdravnika dr. Kanca, ki ie konštatiral smrt dečka, nasto-pivšo vsled mrtvouda. Obveščena je bila tudi policija. Policijski zdravnik dr. A v ram civic je tudi konštatiral. da je otroka na stolu morala prijeti slabost, vsled jčesar je padci in se pri padcu še poškodoval. Redek slučaj pri otrocih te starosti. Poskusen samomor. V Škofovi kleti Pred Škofijo v Ljublbjani se je ustrelil v levo stran prsi 21 let stari Josip Sterle iz Ilradeckega vasi. Sterleta so z rešilnim vozom takoj prepeljali v splošno bolnico. Njegovo stanje je opas-no in je malo upanja, da ostane pri življenju. Vzrok samomora do sedaj ni znan. Če šofer na avtomobilu zaspi. Te dni je v Zagrebu neki šofer med vožnjo na avtomobilu zaspal. Bil je seveda precej okajen. Avtomobil se je na Preradovičevem trgu zaletel v mlekarsko stojnico, pri kateri je stala 18 letna Ana Tomažič. hoteč kupiti mleko. Avtomobil je Tomažičevo podrl na tla in težko poškodoval. Nezavestno so prepeljali v bolnico. Tudi potnik, ki se je peljal z avtomobilom, je precej poškodovan. Naročajte najstarejši slo. venski list ▼ Ameriki "Amerikanski Slovenec!'* DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire stno včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ______________________$ 9.40 1.000 Din ________________ 18.50 2.500 Din__________ 46.25 5,000 Din_______92.00 10.000 Din ________________ 182.00 100 Lir ............................$ 6.10 200 Lir ............................$11.90 500 Lir........................$28.75 1000 Lir ............................$56.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREOA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 455 W. 4žad ST., NEW YORK, N. Y. BS0 sae =sp IU. H j "M" »I I, AMSRIKANSKI SLOVENEC Prvi in aa£st*r* ftlorvnaki Ust * ▼Amriki. Uttrarei jca lata IflM, " ( t j Zshcjs fu| daa tanm tteddi po-oedel]kcv Ža dnevor po prasoUdb. Isdzja in tilkts EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprave: 144B W. 23nd St., Chicago, III. Telsfoa: CANAL 0098 Nfcročzilna; Za celo »to ___—»$5.00 Za pol lata _,-. 3.50 Za Chicago. Kanado in Erropo: Za celo leto ___i--—$6.00 Za pol leta _,_100 The Firat and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. leaned daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. $5.00 . 2.50 Subscription: Fcr ©tie year ........—---- For half a year _—---— Chicago, Canada and Europe t For one year__—............... $6.00 For half a year___1_____— 3.0Q PQZQR:—Številka poleg vašega naslova n* listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listo« DOPISI vaiaega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured nifttvo vnaj dan In pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tedni fe čas dk> četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered a« secoiid class matter November 10, 1925, at the post office ai Chicago, BHirvsis, under the Act of March 3, 1879. SSBSSSSSSfS AMERIKA SLOVENEC Baragova šestdesetletnica. 1868—1928. Šestdeset let je preteklo in se potopilo v morje brezčasnosti, odkar je za vedno zatisnil svoje trudne oči največji mož izmed ameriških Slovencev, veliki škof Friderik Baraga. — Trudne so bile njegove oči, trudne od dela in trpljenja, ko je legel k počitku pred šestdesetimi leti. Bil je skozi celo življenje neutrudljiv oratar človeških src, v katera je sejal seme božje besede. Radi teh človeških src je zapustil domovino in domače in prišel misijonarit v Ameriko. To se je zgodilo zadnji dan v letu 1830. Tedaj se je izkrcal v New Yorku. 18. januarja 1831 se je predstavil tedanjemu cincinnai-skemu škofu, ki mu je začasno odkazal v oskrbo Nemce v svojem škofijskem mestu in okolici. Še isto leto pa se je Baraga odpravil med Indijance in je imel že. maja 1831 prvi misijon med njimi. S tem dnem se je začelo njegovo plodovito delovanje med Indijanci ob Michiganskem jezeru. Med dvema plemenoma, Ottawa in Chippewa, je misijonaril s tolikim uspehom, da nosi po pravici pridevek apostola teh dveh plemen. Leta 1853 je postal Friderik Baraga škof s sedežem v Sault Ste. Marie, čez 12 let (J. 1865) pa je prenesel sedež škofije v Marquette. Tam je umrl pred šestdesetimi leti sedemdeset let star. Biograf (življenjepisec) Verwyst kratko in jedrnato izrazi vse Baragovo življenje in delovanje kot "saintli-ness in action", svetost v dejanju. Blagopokojni škof Baraga pa ni samo misijonaril, ampak je tudi mnogo pisal. V slovenskem jeziku je najbolj znan njegov molitvenik "Dušna/ paša". Več kakor v slovenščini pa je Baraga napisal v indijanskem jeziku, kar je bilo združeno z velikimi težkočami. Indijanci še namreč do takrat niso imeli svoje slovnice. Zato jim je Baraga najprej oskrbel slovnico in slovar, nato pa jim je spisal molitvenik in druge nabožne knjige. S tem je postal Baraga ustanovitelj indijanske literature. Indijancem torej ni prinesel samo vzvišenih krščanskih naukov, ampak postavil je tudi temelje njihovi nadaljni izobrazbi. Slovenci v Ameriki smo po pravici lahko ponosni na škofa Barago. Njegovega imena ne bodo mogla zabrisati stoletja in stoletja. Četudi bi vse drugo o njem pozabili, ostal bo okraj (county), ki se po njem imenuje, ostala bo naselbina, ki nosi njegovo ime, ostaii bodo še nešteti drugi spominki ... V najblažjem spominu pa bodo Barago ohranili Indijanci. Noben drug poznejši misijonar se jim ni tako priljubil kakor Baraga. Kako bi se pač razveselili, ko bi ga sveta katoliška Cerkev povzdignila na oltar. V njem bi imeli svojega zavetnika. Dal Bog, da bi se to v kratkem zgodilo! —Rev. S. G. —---o- Rojaki, varujte se prevaranja. Takozvana "igra z zavitkom" (envelope game) je tako stara in tako navadna prevara, da bi človek mislil, da že ne vleče nikogar več. Pa vendarle premeteni goljufi prikupljive zunanjosti še vedno tupatam uspevajo premamiti svoje žrtve s to-le "igro". Zlasti priseljenci so njihove žrtve, posebno oni, ki se vračajo v stari kraj z večjim zneskom gotovine pri sebi. Ta "igra" obstoja v glavnem v tem, da se pod eno ali drugo pretvezo zamenja listnice z dobrim denarjem z drugo liBtnico aH zavitkom, kjer se nahaja le ponarejeni denar ali pa le izrezki papirja. Pred kratkim je n. pr. neki tujerocjec, ki je bil že nekoliko let v Ameriki ii^fei je pripomogel do male trgovine, **>tre-boval dodatnega kapitala in oglasil za "partnprj^" z glavpi-co od $2000. Nekdo se je priglasil v odgovor na ta oglas, pretresoval ponudbo in se končno izjavil pripravljenega vložiti v trgovino $2000, pod pogojem pa, da hoče lastnik vložiti enako svoto. Da prepriča svojega novega sodeležnika, je lastnik šel na banko in dvignil $2000 v visokih novčanicah. "Partner" je preštel denar in ga vtagnil v zavitek skupaj s svojimi .2000 dolarji. Prilepil je zavitek in rekel lastniku, naj gre nazaj v banko in vso svoto vloži na račun tvrdke. Ko so v banki odprli zavitek, so našli, da je bilo v njem le nekaj komadov časopisnega papirja, prirezanih v obliki novčanic. Slepar je bij že poprej pripravil ta zavitek in ga spretno zame-nil z onim, kjer se je nahajal pravi denar. Goljufi, ki so specijalisti v tej "igri", radi prežijo na priseljence, ko so na poti v stari kraj. Nekdo se približa odhajajočemu priseljencu na cesti, ga nagovori dostikrat v njegovem lastnem jeziku in ga vpraša, kam in kdaj odpotuje. Glej slučaj, neznanec namerava potovati z istim parnikom. Kmalu se razvije prijateljstvo med obema %bodočima sopotnikoma. Neznanec mu zaupa, da ima pri sebi precej denarja in da se boji, da ga ne bo kdo okradel, saj v tem neznanem velemestu je toliko teh goljufov, ki prežijo na tujce. Prosi ga, naj vzame njegov denar v shrambo. Drugi je seveda pripravljen; zakaj ne bi, ko mu ta človek toliko zaupa. Neznanec potegne iz žepa zavitek, v katerem se nahaja njegov denar ali kar se zdi, da je denar, — dostikrat izrezki papirja z eno novčanico na vrhu. V dokaz poštenosti prosi drugega, naj priloži v isti zavitek tudi svoj denar. Neznanec zapre ter obveže zavitek in ga izroči potniku v shrambo, do odhoda parnika. Ko ni več o novem prijatelju ni duha ni sluha, potnik končno odpre zavitek in najde v njem le komade papirja. Zavitek, kjer se je nahajal njegov denar skupaj z neznančevim "denarjem", je bil zamenjan z drugim. Pretveza, pod katero se izvabi potnikov denar, utegne seveda biti različna, ali bistveno sloni ta igra na istem načelu. Z enakim "irikom" je bil nedavno neki rojak na poti v stari kraj oropan za ves prihranek svojih dolgih let v Ameriki. SP Četrtek, 19. januarja Ti ....... 1928. WAUKEGANSKA NASELBINA SVOJIM ŽOGARJEM. Waukegan, 111. Veliko je bilo zanimanje v preteklem letu za naše žogar-je, ki spadajo pod okrilje naše dične KSKJ. Naša Jednota je naredila velik korak k svojemu napredku s tem, da je pričela pospeševati ta lepi šport med svojim mladim članstvom. Naša mladina se je nekako poživila in smelo lahko trdimo, da vlada danes večje zanimanje med njo za našo Jednoto. Dobili smo nove člane v Jednoto, ki bi jih drugače nikdar ne bili dobili. Waukeganski Slovenci e dobro zavedamo tega čina, nc samo radi tega, ker je nas čast zadela, da imamo zmagovalce lanskih žogarjev v naši sredini, ampak ker vemo, da bo letos še toliko večje zanimanje za ta šport, kar bo zopet prineslo novih koristi Jednoti. Da navdušimo vse naše žo-garje sirom Amerike, ki spadajo pod okrilje KSKJ., zato je naše društvo sv. Jožefa št. 53 KSKJ. sklenilo, da hoče waukeganskim zmagovalcem prirediti v čast velik banket v nedeljo, 22. januarja, popoldne ob dveh. Na ta banket vabljeni ste najuljudneje vsi od blizo in od daleč, iz domače naselbine, kakor tudi iz vseh bližnjih slovenskih naselbin. Pridite in prepričajte se, kake zna Waukegan dati čast njim, ki so si priborili zmago nad drugimi žogarji. Ponosni smo Waukegančani na nje in upamo, da bodo svoj championship ohranili še na mnoga leta. Vemo, da bo v prihodnje na-tezanje za zmago še veliko huje in to je ravno, kar nas veseli. Cim hujši bode boj za zmago, tim večje bo tudi zanimanje za našo Jednoto. Vsakdo bo hotel biti zmagovalec, vsakdo prinesti čast svoji naselbini, ker vedel bo, da se njegova naselbina veseli njegove zmage. To zanimanje bo raslo od dneva do dneva in v par letih lahko trdim, da ne bo slovenske naselbine, katera bi se ne ponašala s svojim žogar-skim klubom. Na ta način bodo naši žogarji vpoznali našo Jednoto tudi z drugimi narodi, ne bodo se je več sramovali, ampak ponosni bodo, da spadajo pod njeno okrilje. Torej, dragi nam rojaki, pripravljalni odbor najuljudneje vabi vas vse na slavnost. Pridite in izkažimo čast našim zmagovalcem, s tem bomo zanetili željo v srcih vseh drugih žogarjev širom Amerike, da bi drugo leto oni bili zmagovalci, da bi jih njihova naselbina častila in se ponašala z njimi, kakor se Waukegan danes ponaša s svojimi. Na ta način, da damo čast zmagovalcem, bomo povzročili še večje zanimanje * PODLISTEK * iiiiiilM R*v. K. Zakrajšek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Jaz $am imam žalostno skušnjo. Preskrbe! sem domači cerkvi zvon, pa mi, razen g. župnika, nihče še "piš nas v uh" ni rekel, da, še ozmerjan sem bil od pijanke iz Brezovce. Tako ali enako plačilo smo vsi dobili vec ali manj za žrtve za zvonove -L— za napuh. Ko bi bili pa dali za reveže, za bolnike, zq slepce, bi bili Pa marsikako solzo obrisali iz oči. Tu pri teh bratih, koliko bi se za nas molilo pri bolnikih in pri bratih I Gre pa za naprej! Jaz bi 4al ta-le svet rojakom v Ameriko: V prihodnje dajmo samo za dobrodelne namene in pa za narodne namene. Z» narodne namene, sem rekel. Da, ka- ko potreben bi bil fond za pomoč ubogim sužnjem v laškem jetništvu.! Tu treba propagande, tu treba kričati po listih, treba izdajati brošure, treba člankov v Franciji, v Londonu, po Ameriki! Pa, kdo naj to dela, ko ni sredstev? Imamo jih veliko, ki so zmožni, imamo tu pregnance iz Primorske, katerim srce krvavi, ko gledajo, kaj se godi v njih ožji domovini, ki bi radi polagali ko bi mogli, ko bi bila tu sredstva. Ravno, ko sem te vrstice pisal, sem dobil pošiljatev chicaške Tribune z dne 16. okt. Tam sem našel uvodni Članek uredništva, ki me je silno razveselil, pod nasiovom "New Irredentas for old." Tam se ta vplivni časopis poteguje za pravice Tiroicev, ki so prišli pod italijansko oblast. Obenem z nesrečnimi Tfrolci se pa. spominja — čudno!— tudi naših nesrečnih primorskih Slovencev. Tam pravi člankar: "Mirovna po-, godba pariška je otrok iste diplomacije kot dunajska in ne daje mč boljšega upanja na mir v Evropi. Drastična revija je za to lepo igro in še večje zanimanje spa našo Jednoto med našo mladino. Kar za svojo mladino naredimo, nikdar zadosti ne naredimo. Torej, s srčnim pozdravom vam kličemo: Dobro nam do-šli 22. januarja na banketu v čast našim žogarjem zmagovalcem! Pripravljalni odbor. AKCIJA ZA POMOČ REVNIM PREMOGARJEM. Chicago, (11. Prihodnjo nedeljo, 22. januarja, bo v naši cerkvi sv. Štefana posebna kolekta za revne slovenske premogarje. Obleke in obuvalo pa se bo zbiralo prihodnjo soboto večer v cerkveni dvorapi po 6. uri zvečer naprej. Za žensjte bo skrbelo društvo Krščanskih mater in žena, za moško obleko pa društvo Najsv. Imena. Kdor ima kako obnošeno, toda še porab-no obleko in obuvalo, je pro-šen, naj prinese prihodnjo soboto večer v cerkveno dvorano. Na maškaradni veselici družbe sv. Mohorja, katera je bila prav povoljno obiskana, sta predstavljala ubogo premo-garsko družino Mr. Michael Kavčič in Miss Mar>» Kavčič, katera dva sta obenem tudi pobirala darove za premogarje. Nabrala sta $8.43, za kar njima najlepša hvala. Denar se je izročil blagajniku pomožne akcije, Mr. Leo Jurjevcu, ki je bil na ustanovnem sestanku izvoljen blagajnikom te pomožne akcije, toda po pomoti se je v zadnjem poročilu njegovo ime izpustilo, kar se naj blagovoli vzeti na znanje. -o- VESELA PREDPUSTNA VEST IZ SLOVENSKEGA ZA-PADA. Pueblo, Colo. Ne mislite g. urednik, da smo zaspali tukaj v Puebli, ker se tako poredko oglašamo. O ne, ampak ravno nasprotno, na novega leta dan smo si brusili pete, da je bilo joj. Poročila sta se v cerkvi Matere Božje ob 10. uri zjutraj Izabela Heg-lar in Martin Bajuk. Nevesta je iz tukajšnjega mesta, a ženin je iz Valsenburga. Tovariši in tovarišice so bili nevestini bratranci in sestrične. Biii so Mirko in Olga Samec ter Konrad in Milka Heglar. Po poroki so se podali na nevestin dom, kjer so jim bratje in sestre priredili takozvani "Shower par-ty'in kjer so nas prijatelji izne-nadili s krasnimi darili. V dolžnost si štejem, da se tukaj na tem mestu v imenu moje družine najprisrčnejše zahvaljujem društvu "Prešeren" za krasno petje v cerkvi, posebno Mrs. Jerman in Mr. J. Germu, ker sta se potrudila, da sta skupaj zbrala pevce ob tako hudem mrazu, da se je poroka tako slovesno izvršila. Tisočkrat hvala vsem prijateljem in prijateljicam za tako krasna darila! Verjemite mi, da vas o-hranimo v hvaležnem spominu. Da pa ne bote mislili, cenjeni čitatelji(ce), da je bilo s tem konec novoletne zabave! O ne, naše vrlo dr. "Prešeren" je imelo v dvorani sv. Jožefa zabavno prireditev, tako da smo bili Puebločani prav zidane volje, bodisi na svatbi, ali pa pri Prešernovih. Najbolj pa je morala biti vesela teta zima, ker je tako pritiskala, da je vse škripalo pod nogami. Rad ali nerad si moral poskočit, posebno še ob izvrstni godbi, katero igrajo učenci pokojnega Matt Jermana, Dragi Matt, šel si od nas ali duh tvoj je med nami. H koncu pa vsem čitateljem (cam) voščim veselo ip srečno novo leto 1928! Mlademu paru pa želim mnogo sreče in blagoslova božjega, da bi udano prenašala križe in nadloge zakonskega jarma. JVIarija Heglar. SLIKE DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA NAŠIH IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA. McKinley, Minn. Oprostite mi, ker vas že zopet nadlegujem, toda štejem si v prijetno dolžnost, zahvaliti se v imenu slovenskega ženskega kluba vsem, ki so obiskali našo veselico na novega leta večer. Bila je navzlic hudemu mrazu, ki je ravno na ta večer sibirsko pritiskal, velika udeležba. Plesna dvorana, ki je vedno prevelika, je bila na ta večer dosti premajhna. Veseli nas in se vsem iskreno zahvaljujemo, ker ste se na naš poziv v tako obilnem številu odzvali in s tem nam pripomogli do tako lepega uspeha. Čistega dobička je $105.00, ki gre za cerkev sv. Janeza Krstnika na Biwa-bicku. Dne 11. februarja bomo imeli pa zopet lepo priložnost razveseliti se. Na ta večer priredi S.Ž.K. na McKinley maškarad-no veselico, na katero vabi vse rojake iz McKinleya in okolice. Torej kličem vsem na zo-petno veselo svidenje dne 11. februarja v dvorani stare sole. Josephine Lautižnr.- -o- "DEKLA BOŽJA" NA SLOV. HRIBU V SHEBOYGANU. Sheboygan, Wis. V nedeljo, dne 8 ,jan. priredil je dramatični klub "Finž-gar", oziroma mlade članice imenovanega kluba, zgodovinsko igro "Dekla božja". Igra je bila v splošnem jako dobro predstavljana. Ako se vzame v poštev vse težkoče, katere nastanejo v sedanjem nestalnem in mrzlem vremenu, katero dostikrat onemogoči enemu ali pa drugemu priti k vajam, potem se lahko reče, da je bila igra prav dobra. Zato se na tem mestu vsem igralkam zahvalim za njihovo požrtvovalnost. Ne bom imenoval vsake posebej, kajti nastopilo jih je nad 20. Reč^m le toliko, da so vse dobro igrale. Posebno pa so bile dobro pogodene glavne uloge, n. pr. Recihotavka in njene hčere, dalje Nesreča in posredovalka služb. Torej, mlade prijateljice, le tajco naprej ! V bližnji bodočnosti bo- (Dalje na 5. str.) Zdaj smo na jasnem. — Lawndalski abderit je nedolgo tega vprašal: "Čigavo pa je tisto perje? ..." — Povedalo se mu je, da njegovo ni. Potem je zapiskal s svoje opazovalnice o mazaštvu. Povedalo in dokazalo se mu je, da prepričanje, ki ga zagovarja socijali-zem glede družinskega življenja, najuspešneje pospešuje mazaštvo. Zopet molk. Iz vsega tega sklepam, da abderi" Molek nima nikakega lastnega perja, s katerim bi vodil kako resno in stvarno polemiko o kakih tako važnih vprašanjih, kakor je vprašanje družinskega življenja. Kadar se oglasi in kvaka, to stori le, če kje nabere kakšnega takšnega perja, kakor ga je zadnjič od Lind -eya in Burnella. Dobro ie t da vemo, kajti čas tratiti s V kim papagajem je res prav ne-zmiselno. * * * Stibvnik ?e zbolel in poklic ' je zdravnika. Ta mu je zapis ,1 neke kroglice in naročil, da r • po vsaki jedi vzame kozarč žganja. Čez štiri dni je zdra -nik zopet prišel, a bolnik ni t '■) še nič bol ji. "Ste pa jem- • zdravila redno kot sem na: -čil?" — "Da, gospod doktor = kroglicami sem nekoliko 7r ostal, z žganjem sem pa že za šest tednov naprej." Na gostiji. — MatijČek je bil na gostiji svoje sestre za starešino. Po stari navadi je mori 1 purana on razrezati in razdeliti. Ko se ga je torej lotil, s -je krožnik prevrnil in puran j? c m okni 1 pod mizo. Hišni gospodar se je prestrašil in zaklical: "Pazite, pes bo vzel pečenko!" Matijček: "Nič se ne bojte, saj jaz stojim na puranu." Boga naj ^ahvali. — Prinesli so na mizo krompirjeve štruklje, ki jih Lojzek ni hotel niti pokusiti. Pa mu je dejal oče: "Ko sem bil v tvojih letih, nisem imel česa izbirati. Pojedel bi bil tudi najtrši krompir, samo do bi si potolažil glad." Lojzek: "Ej, potem po zahvali Boga, da si prišel k nam, kjer se dobro je." Predebela. — Neki bahač je pripovedoval v družbi zgodbo o prepiru s svojim sosedom: "Zgrabil sem nesramnika in ga vrgel po stopnicah, da si je zlomil tilnik, potem pa pie je ta lopov šel tožit." Vzoren učenec. — Mati: "Sinček, tako veselje si mi zadnjič napravil, ko si bil prvi v šoli, zdaj pa nisi več!" — Učenec: "Veste mati, je takole, tudi kaka druga mati ima rada tako veselje, zakaj bi se pa vedno le ena veselila!" to zgodilo potom diplomacije, ki išče mir in ne — kakor je pa najbrže gotovo — potom krvave operacije z vojnim mečem." Ta izjava je značilna. Chicaška Tribuna je vodilni list svetovne politike. Za tem listom stoje veliki možje, državniki. Organizacija Slovencev v Ameriki, ki bi si vzela za svojo nalogo obveščati ameriško javnost o strašnem trpljenju naših zasužnjenih bratov pod laško peto, bi imela veliko narodno nalogo, za katero ji bo cela Slovenija nezmerno hvaležna. Bratje, zganite se! Kaj pa, ko bi se naša Slov. Ženska Zveza zavzela za to nalogo? Žene, či^jte vsaj ve obupni krilc primorskega Slovenea-sužnja po pomoči! Mrs. Pris-land, Mrs. KobaJ, Mrs. Gottlieb na noge! Krasna naloga za tako navdušeno žens^vol Sicer pa nazaj h, Kandiji! D,a, pa na Kandijc nc pohabimo! Zlasti vsem vam, ki ste doma v lepi vinorodni ^ zlati Dolenjski, prav toplo priporočaj^ tp 17AI1 l/A rl a A J iA - - J V* • ffl •? te 9W 'tudi ^veliko dobrodelno podjetje, p^tie, &i ie ^"Tfty- M1 samo upamo, (la se bo tako mil(* in drago božjemu Srcu — skrb za uboge bolnike. Vsako teto po $1.00, če bi ga vsak Dolenjec utrgal sebi in poslal dobrim usmiljenim bratom, kaj bi se komu poznalo? Nič! Koliko vas je Žužemberčanov ? — iz To-pliške doline? — proti Šent Jerneju? — Belokrajine? In pa, ko delate svojo poslednjo voljo, ne pozabite na ta zavod tukaj! Ne boste dali za boljši namen, kakor ako daste tu sem. Tu se bo za vas molilo! In te žrtve dela telesnega usmiljenja bratov, katerih boste deležni! Če bo rekel večni Sodnik, če ste storili kaj dobrega kateremu njegovih najmanjših bratov, kamor spadajo gotovo ubogi bolniki, boste lahko rekli: Smo! Pomagali smo bolnišnici v Kandiji! # yišji temperaturi in v krajšem času. Druga doba je bila ona mehaničnega napredka. Izumili in izpopolnili so stroje za izdelovanje konservnih posod ali cinastih konev in za pričvršča-nje pokrova, kakor tudi retor-to ali parni stroj za kuhanje. Ti stroji skupaj z drugimi de-loštedilnimi pripravami so znižali stroške in povečali produkcijo. Tekom te druge dobe je nastal največji razmah industrije. Konserviranje se sedaj nahaja v svoji tretji razvojni dobi, katere najbolj značilna poteza je vporabljanje znanstvenih proučavanj in raziskav za izboljšanje metod in produktov konserviranja. Tekom zadnjih 14 let je konservna industrija potom svoje organizacije, National Canners Association, potrosila skoraj milijon dolarjev za znanstveno delo v svojih laboratorijih in je tudi prispela kakih $400,000 za znanstvene raziskave na zdra-voslovnih in znanstvenih poljih, ki so v zvezi z načelom konserviranja jedil. Da razumemo svrho in uspehe tega znanstvenega raziskovanja, treba razložiti temeljna načela konserviranja, z drugimi besedami, kaj je ono, kar ohranja konservirano jedilo. V začetku se je mislilo, da se konservirano jedilo ne po-kvarja zato, ker v konvi ni zraka. Kasneje pa je sloviti Pasteur, oče bakteriologije, dokazal, da ono, kar provzro-čuje izprijenje jedil, so drobni živeči organizmi, kot bakterije, kvasice in plesni, ki jih je vsepovsodi. Ti prodirajo v jedilo in ob njim ugodnih okol-ščinah se pasejo na njem, po-množujejo se in provzročajo ono spremembo, ki jo zovemo izprijenje. Ako naj preprečimo izprijenje in ohranimo jedilo, treba ubiti te organizme in obvarovati jedilo pred na-daljnim okužen jem z istimi. Konserviranje dosega oboje. Jedilo, ki je zamaŠeno v zaprti konvi, tako da nič od zunaj ne more noter prodirati, je podvrženo veliki vročini in ta vročina ubija vse bakterije in druge organizme v jedilu, ki bi ga drugače izprijali. Ker je konva neprodirno zaprta, drugi organizmi ne more več prodirati, dokler se konva ne odpre. To je lahko razumljivo in zdi se enostavno. Ali v praktičnem pripravljanju konserv tolikih vrst treba uvaževati mnogo problemov, ki jih je mogoče rešiti le potom najbolj natančnega znanstvenega preiskovanja. V laboratorijih izvajajo študije o organizmih, ki provzro-čujejo izprijenje, proučujejo življenje teh organizmov in o-kolnosti, ob katerih ti živijo in se pomnožujejo, in koliko vročine je treba, da se vničijo. Proučujejo tudi, kako hitro vročina prodira do notranjosti poedinih konev. En primer naj služi kot ilustracija, kako komplicirani so ti problemi. Ko se konva, v kateri se jedilo nahaja, postavi v vročo vodo ali pa v paro, vročina najzadnje prodre do sredine konve. Treba je pa, da zadostna vročina prodre do sredine jedila, ako naj se isto pravilno konservira. Umevno je, da vročina zunaj konve ni merilo za vročino, ki je prodrla do notranjosti konve. Trebalo je zato izumiti poseben aparat, ki bi oznanjal temperaturo znotraj konve, kadar se ista pregreva v kuhalu. Na tak način je mogoče natančno izvedeti, koliko vzročine je prodrlo do sredine jedila in koliko dolgo treba izpostaviti konservo tej vročini. Nekateri organizmi, ki provzročajo izprijenje, hitro po-ginjajo, drugi pa ne. Nekateri organizmi so namreč jako dovzetni za vročino, drugi pa so manj. Zato pri napravljanju konserv treba uvaževati ne le kakovost jedila in obseg potrebne, da se najde količina vročine in koliko naj traja, ako naj se ubijejo vsi organizmi pri raznih vrstah konserv. Mnogo let študij je bilo posvečenih raziskavam glede cinastih konev, jeklenih pločevin, prevlak kositra, glazure znotraj konve itd. Sploh so strokovnjaki proučili in še vedno proučujejo vsako podrob nost v zvezi s konservami. Kakovost konserv je v glav nem odvisna od kakovosti surovega pridelka, rabljenega za konservo. Konservna industrija je zato sodelovala s poljedelskim departmentom in a poljedelskimi zavodi v svrho izboljšanja pridelkov, ki so najbolj primerni za konserviranje. Iz stališča konsumenta so morda najbolj zanimive študije, ki se pečajo z zdravilnostjo in redilnostjo konserv. Raziskave so pokazale, da konservirano jedilo je bolj varno za zdravje kot presno ali slabo iz-kuhano jedilo, kajti konserve niso le izkuhane, tako da so vsi organizmi v njih ubiti, marveč so v konvah obvarovane pred prodiranjem nadaljnih organizmov. Redilnost konserv pa je ista ali celo večja, kot ona jedi, kupljenih na trgu in sku-hanih doma. Raziskave bodo doprinašale še nadaljni razvoj konserv. V tej industriji imamo primer, koliko dobrega za industrijo in za konsumente more napraviti znanost v zvezi z industri-jalnim razvojem. F.L.I.S. Nihče ga ni vprašal K. ' Te dni se je nahajalo brodovje Strica Sama v Bangkoku.Slika nam predstavlja mornar je, ki so prišli v mefto, da si jeogledajp. Flotili, obstoječi iz petih ružilcev, poveljuje Commander Smeallie. Vlak je privozil na postajo v Gradec. Vlak je bil prenapolnjen. Med potniki je vstopil tudi nemški uradnik z dvema precej velikima kovčekoma. Samo en sedež je še našel prazen poleg nekega kmeta, ki je mirno gledal skozi okno. Priš-lec stlači en kovček pod sedež, drugega bi bil pa dal rad na polico nad sedež. Pa je bil tam že drug kovček in sicer tako, da je bil ravno sredi med obema sedežema. Ako bi bil na svojem mestu, bilo bi pa za oba dovolj prostora. "Prosim, bodite tako dobri in odmaknite ta kovček," ga nagovori uljudno. Kmet ga pogleda, spusti par močnih dimov iz svoje pipe in odgovori kratko: "Ne!" "Kaj?" se razjezi uradnik nad kmetom, "vi nočete kovče-ka odmakniti?" ne!" zakriči revizor nad kmetom in odhiti iz voza. Vrne se z dvema orožniko* ma. Ta nesramni kmet noče u-makniti tega kovčeka, da bi dal gospod svojega tja na polico nad svoj sedež!" kriči revizor. ! "Je to res?" vpraša orožnik. "Prosim, takoj umakniti kovček!" "Ne!" odgovori zopet kmet mirno, kakor bi nič ne bilo. Orožniku se zdi čudno to obnašanje. Nerad bi aretiral kmeta in mu naredil sitnosti. Zato poskusi zlepa. "Vendar, človek, zakaj pa nočete umakniti kovčega in delate te sitnosti?" "I, zato, ker ni moj!" se odreže kmet jezno, ker mu je bilo te komedije že tudi dovolj. "Čigav pa je?" vpraša orož- ^ To in ono iz širokega sveta. KDO BI SI MISLIL. Kako velikega pomena je zrakoplovna služba, pokazuje dejstvo, da so Kansas City banke prihranile v enem mesecu $7,500 na obrestih, s tem, ker so denar pošiljale v Wall Street banke potom zračne pošte. Wall Street banke dobijo dnevno do 25 milijonov dolarjev po zraku od bank zunaj mesta. Neka chikaška banka, katero je stala pristojbina za zračno pošto $54.90, je s tem prihranila na obrestih $1,700. Dalje časa kot denarna pošilja-tev potuje, tem1 dalje časa ne nosi nobenih obresti. Zato pa je v tem oziru najboljše pre vozno sredstvo aeroplan. Tudi tukaj pride v veljavo izrek: "Čas je zlato". -o- KRIVI NOSOVI. V listu "Wiener klinische Wochenschrift" poroča kosme-tik dr. Eitner o novi metodi za preoblikovanje krivih nosov. Takšni nosovi sicer nikomur ne škodujejo in večinoma tudi estetično niso tako napačni; ampak je že znana stvar, da se »^ljudje nikoli ne zadovoljimo s tem, kar imamo, pa naj bo krivo ali pravo. Po starejši metodi so popravljali ta prekoristni organ tako, da so njegovemu neči-mernemu nosilcu z dletom, žago in kleščami toliko Časa br-bali v nos, da so mu odnesli koščice, ki mu dajejo zunanjo obliko. Ker se je vršila opisana operacija pri polni zavesti, si lahko predstavljamo, kako je pacijent užival svojo bodočo lepoto. Po Eitnerj evi metodi sicer Še ne bo vse dobro, vendar precej bolje. Kot operacijskega instrumenta se poslužuje samo posebnih klešč, ki izvršijo svojo nalogo, hitro in brez velikih bolečin. NEIZPROSNA SOVRAŽNICA MOŠKIH. . Miss Izabela Roggs iz Južne Karoline je zasovražila bogve zakaj ves moški spol in se je odločila, da ne pogleda nikoli v življenju in niti od daleč v zakonski raj. Tega sklepa se je mislila držati tako trdno, da ga je objavila celo v časnikih. S tem je storila veliko napako, kajti komaj se je bil nje sklep raznesel, že so ji pričele deževati v hišo najbolj zapeljive možitvene ponudbe. Toliko jih je bilo, da so jo začela druga dekleta, ki gotovo ne sovražijo grdega in hudobnega moškega sveta prositi, naj jim kakšno izmed ponudb prepusti v osebno rabo. Takšne prošnje so prihajale celo iz daljnih krajev. Nekaterim dekletom je lepa I-zabela odgovorila, z nekim dekletom iz Newyorka se je pa pismeno spoprijateljila. Dopisovali sta si nekaj mesecev. Tedaj ji je gospodična iz Newyorka priznala težak greh, tega namreč, da je čedne vnanjo-sti, zaljubljena v njeno fotografijo, ki si jo je priskrbela bogve kako in — moškega spola. Lahko si mislite ogorčenje trdosrčne Karolinke. V svoji ogorčenosti je šla tako daleč, da se je odpeljala v Newyork, poiskala bistrega mladeniča in se ž njim — poročila. Hujše kazni si zanj res ni mogoče misliti. ZNAN RAZISKOVALEC A-FRIKE UMRL. Na Dunaju je preminul Rudolf Grauer, eden med najboljšimi raziskovalci Črnega kontinenta. Vzela ga je dolgotrajna bolezen, ki si jo je nakopal za časa svoje zadnje velike ekspedicije v 1. 1909. do 1911. Grauer je bil velik strokovnjak v vseh panogah znanosti, predvsem pa v zoologiji, ki jo je na svojih potovanjih obogatil za stotine novih živalskih vrst, med katerimi nosijo nekatere njegovo ime. Njegovo marljivost dokazuje dejstvo, da je na primer v samem 1. 1911. obogatil zbirko takratnega Cesarskega naravoslovnega muzeja na Dunaju za 400 sesalcev, 6340 ptičev, raznih reptilov, dvoživcev in rib ter za preko 20.000 žuželk. Takrat je prinesel s sabo tudi notranjeafriško gorilo in dva okapija, živali, ki so jih bili "Ne!" pravi kmet zopet mir-no in kadi dalje. | "Tega-le človeka tukaj," in "To je pa že nesramno! Jaz pokaže na soseda, ki je sedel sem plačal za svoj sedež toliko njemu nasproti. šele kratko pred tem odkrili. Pa tudi po drugih muzejih je dosti sledov njegovega nabiralnega dela, tako predvsem v berlinskem zoologičnem muze ju. -o- SENZACIJONALEN PROCES ZARADI ZBIRKE POŠTNIH ZNAMK. Pri Lloydovi zavarovalnici v Londonu je zavaroval v decem- kot vi in imam pravico do sedeža in do police nad sedežem. Prosim še enkrat, odmaknite ta kovček!" "Ne!" pravi zopet kmet. "Ne? Bomo videli, ali boste odmaknili ali ne!" zarohni u-radnik in odhiti ven po sprevodnika. "Kaj je?" vpraša sprevodnik, ko se vrneta v voz. "Ta kovček bi jaz rad dal tu na polico nad mojim sedežem, pa mi ta človek noče odmakniti kovčeka!" se jezi uradnik. "Prosim, odmaknite takoj bru 1. 1923. bogati holandskii kovček!" ukazuje sprevodnik, dragulj ar Jonas Lek svojo ve-j Kmet ga pogleda mirno in liko zbirko poštnih znamk, in'pravi zopet: "Ne!" "Kaj?" pravi sprevodnik sicer na znesek 55.000 funtov šterlingov. Dva meseca pozneje so mu tatovi v Berlinu zbirko ukradli. Nekaj dni nato so jo našli na cesti, toda Jonas je pričel trditi, da so zmanjkali iz nje nekateri silno redki eksem-plarji in je zahteval, naj mu zavarovalnica plača pogojeno vsoto. Stvar je prišla v časnike, zavarovalnica je bila pripravljena, da Lekovi zahtevi ugodi, takrat pa je prejela od znanega dunajskega trgovca z znamkami Rudolfa Friedla o-pozorilo, da se Lek najbrže laže, ker je skoraj nemogoče, da bi bil posedoval tiste znamke, ki so mu baje zmanjkale. Začel se je proces, ki je pri prvi instanci obsodil zavarovalnico na izplačilo zavarovalnine in sodnih stroškov. Druga instanca pa je na splošno presenečenje to obsodbo zavrgla in obsodila Leka. Sedaj je londonsko najvišje sodišče drugo sodbo potrdilo in končalo proces, ki je trajal skoraj štiri leta. Jonas Lek ne dobi niti ficka, plačal pa bo okroglo 70.000 funtov sodnih stroškov. Ta pravda je bila zanimiva tudi zaradi tega, ker so zaslišali med njo najboljše angleške in tirugorodne strokovnjake v zadevi poštnih znamk. Skoraj vsi so izjavili, da v Lekovem albumu spornih eksemplarjev ni moglo biti, ker so tako dragoceni, da bi svet zanje vedel, če bi jih bil kupil. Redkim znamkam zasledujejo pot in vedo za njihove lastnike prav tako kakor pri znamenitih vi-jolinah in draguljih. Takšne izjave so odločile. razjarjen. "Vi nočete?" "Ne!" "Dobro! Bomo videli, ali boste ali ne! Počakajte!" pravi in odhiti iz voza. Za dobro minuto se vrne z revizorjem. "Ta človek noče umakniti tega kovčeka, da bi dal gospod svojega na polico!" "Kaj pa mislite, človek, da razburjate ljudi? Takoj umaknite kovček!" zareži revizor nad kmetom, "Ne!" pravi zopet kmet in gleda skozi okno, kakor bi se ga itič ne tikalo. "Bomo videli, ali boste ali "Za božjo voljo!" pravi o-rožnik jezen potniku na nasprotni strani, "zakaj pa tega niste preje povedali?" "Saj me ni nihče vprašal!" odgovori potnik mirno in odmakne kovček in vlak je šel dalje. -o- DOVOLJ JE 40 NADSTROPIJ. Koncem minulega leta je bil izvršen prvi samomor s skokom raz poslopja Woolworth Tower v New York City. Navadno, ljudje, ki so siti življenja in si ga hočejo končati s skokom iz visočine, si poiščejo najvišjo točko, ki jim je v ta namen na razpolago. V tem slučaju si pa je kandidat smrti mislil, da bo zadostovalo 40 nadstropje. Njegova želja se mu je izpolnila, ko je priletel na zemljo iz 40 nadstropja, ni več dihnil. Woolworth poslopje je visoko 792 čevljev in ima 60 nadstropij. To je najvišja stavba na svetu. -o- ALI JE MOGOČE? Vse je mogoče na svetu. Iz Lethbridge, Kanada, pišejo, da je te dni padal dež 15 minut, dočim je toplomer kazal pod ničlo in zemljo je pokrival sneg. . -a- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Mr. 1. Knowitt , WHM ISACE«-. 10 TO Owe ' AT HSCtOftV nr&sft&USfEx«" think iCAMn" «T so *€ _ VOW »T WCTORJ »ppy s wHe is a diplomat. By Thornton Fisher Denar v Jugoslavijo brzojavnim potomž Za I MI RAČUNAMOt dolarje* 5.00 10.00 15.00 20.00 25.00 35.00 50.00 78.00 100.00 200.00 300.00 400.00 500.00 600.00 700.00 800.00 900.00 1000.00 t OJLft 11.25 16.S5 21.45 26.69 51M 77.50 103.00 204.50 306.00 407.56 509.00 616.50 712.00 818.00 914.0* 1016.66 Za 200 Din _ 500 tHn -1000 Din -1560 Hm -2000 Dtn -8006 Mi -Dbt _ 5060 Bin - 10000 m» M 15000 1Mb m 20000 Din ~ 36600 Dim _ 40600 Dim _ 56006 Dim M 60000 Din -70600 Din«, 80000 Din _ 90000 Db _ 4.45 8.80 18.90 8t00 6M0 78.60 91M 182.00 8&60 548.00 7216a 90&00 1092.00 1260.00 144I.OO 1620.48 Za poiiljke po polti m sprtima ____^ Orders, American Bspreas ček. ali pa bamta! draft« Osebnih čekov po polti a« tpntf« Nobenih dragih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi Metropolitan State Bank 2301 WEST Sfind STREET, CHICAGO, Bt •soo *Mmf m p*. ~ do 8180 poldne. Ob torkih h KAPITAL IN PREBITEK 1 PROMET IN VTSU NAP UmOOM j • • J: i;.': Stran g AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek^ 19. januarja 192^. Kako je Reparjev Jože prišel v samostan. K. Reparjev Joža je bil velik socijalist. Posebno so mu bili v želodcu duhovniki in redovniki. Da, posebno menihe je imel na piki. To vam je vedel toliko "zanimivih" šal o njih, da mu jih ni nikdar zmanjkalo. Kakor jagode na rožnem vencu jih je imel nabrane. V salonu "pri galonci", kamor je zahajal redno vsaki večer, je imel posebno rad, če se je tam zbral večji krog "prijateljev", da jih je mogel zabavati s temi svojimi šalami. Kar je bilo enakih bratcev, seveda, so ga radi poslušali in se mu od srca nasmejali in ga v tem spodbujali, da jih je še raje pravil. Toda vsi pa niso bili taki. — Nekaterim se je pa to studilo in so mu oporekali. O, pa se Joža ni dal veliko motiti. Še nalašč in še bolj kosmate je pravil. ' Nekaj moramo narediti, da ga bomo izučili", je rekel eden izmed teh. "Predaleč gre!" Samo vedeli niso, kaj bi naredili. Pa so jo kmalu pogruntali in Joža jo je skupil. Imeli so igro pri društvu, kjer je bila tudi vloga meniha. Igra je dobro izpadla in igralci so jo po igri mahnili na 'enega" v salon "pri galonci", da si zmočijo suha grla in proslave uspeh po pristno slovenski navadi, pri kozarčku. To so bili seveda sami pošteni in pametni fantje in možje. Reparjev Joža je bil seveda zopet "pri galonci" in zopet pridno zabaval družbo s svojimi starimi neslanimi šalami. Ko je opazil novo družbo in poznal igralce, se mu je njegovo rudeče srce še bolj zasme-jalo in pripovedoval je najbolj neslane, katere je vedel. Seveda so mu igralci oporekali in ga svarili, naj bo tiho. Pa je bilo vse zastonj. Ko Jože le ne odneha, pade enemu izmed njiho lepa misel v glavo, kako bi Jožeta izučili. Poklical je par svojih prijateljev na stran in jim povedal o svojem načrtu. Vsi so se za-smejali in načrt odobravali. "Dobro! Toga bo izučilo! Vsi smo za to!" Sedli so mirno nazaj k mizam in se zabavali in se za Jožeta niso več zmenili. Joža je pa dalje klobasal in pil v svoji družbi. Navlekel se ga je prav pošteno. Precej pozno je že bilo, ko se je popolnoma pijan odmajal iz salona proti domu. Toda preveč ga je bilo nocoj. Noge so bile preslabe. Videlo se mu je, da bo danes prav težko prišel srečno do doma. Vsaj brez počitka ne bo šlo. Igralci so se spogledali, plačali in odšli za njim ven. In res, Jožetu kar ni ni šlo in ni šlo. Zanašalo ga je, kakor barko v viharju. Večkrat je postal, se naslonil na kak zid, da bi se odpočil, pa jo je zopet mahnil naprej. Pa kar ni šlo več. To ga je pa vjezilo, da je nekaj zagodrnjal in šel na prazno loto, kjer je bilo več trave, in tam legel in kmalu zaspal. "Sedaj pa le hitro!" so se škodoželjno nasmejali igralci za njim in pošli hitro k njemu. Eden izmed igralcev je imel vlogo meniha in je imel v svojem kovčegu redovno obleko. V to so oblekli Jožeta. Joža je sicer malo godrnjal in se otepal, pa bilo ga je preveč. Nič ni vedel, kaj se ž njimi godi. Ko so ga tako oblekli, vstavili so mimoidoči "taxi" in se ž njim odpeljali do bližnjega samostana. Tam so ga lepo odložili, plačali taksi in potem položili tik pred samostanska vrata in močno pozvonili in odhiteli pro 5. Ni bilo dolfco, ko pride šamt>-ate&ski vratar gledat kaj je. — Odpre vrata in tu vidi — na Bvojo veliko grozo — pijanega "meniha" na tleh. Hitro gre k predstojniku in mu pove, kdo je zunaj. Tudi predstojnik se seveda prestraši. Vendar, da bi ne bilo škandala, neso ga v samostan in ga polože v celico, da bi prespal svojo pijanost, da bi videli kdo je. Dolgo je Joža spal drugo jutro. Precej visoko je bilo že solnce, ko se slednjič prebudi. Začne gledati okrog sebe, pa tako čudno se mu je vse zdelo. Tu še nikdar ni bil. Kje pa je? Kolikor bolj se mu vrača zavest in kolikor bolj gleda o-krog sebe, toliko bolj se mu zdi vse čudno. Misli, misli, kje je bil sinoči in kaj se je ž njim zgodilo, pa se kar ne more ničesar spomniti. Poskuša vstati. Vstane, pa opazi redovno obleko, v kateri je. "Hudiman! Kje pa sem? Pa mer.iška halja! Kje sem jo pa dobil?" Misli, misli. Pa nič. Kar ničesar se ne more spomniti. Ves žalosten in prestrašen sedi na postelji in premišljuje, kaj se je moralo ž njim zgoditi. On, Reparjev Joža, pa menih!? Kako je to mogoče? Kar nekdo potrka na vrata. Ključ se obrne, vrata se odpro in — v celico stopi redovnik. Joža se še bolj prestraši. Ali sem še živ, ali sem pa že v več- nosti, Si misli ih gleda prestrašen resnega redovnika. "Človek, kdo pa ste?" ga vpraša ogorčeno redovnik. Ko sliši človeški glas, se Joža nekoliko ojunači. "Kdo sem? Kdo ste pa vi? Kje pa sem?" vpraša mesto odgovora Joža. "Kdo sem? Nesrečni človek, predstojnik sem tega samostana in sem vas prišel vprašat, kdo ste vi? Od kod ste, da ste nam naredili tako sramoto?" "Kdo sem? Odkod sem? Jaz mislim, da sem tu iz mesta. Pa res ne vem. Že celi Čas premišljujem o tem, pa sam ne vem. Prosim, bodite tako dobri in pošljite na Bergeville, 104 Main St., vprašat gospodarja, če je Joža Repar doma. Če ga doma, potem sem jaz tisti. Če pa je, potem pa Bog ve res, kdo sem?" Kako se je cela storija končala, mi ni znano, pa tudi ni važno. Toliko je pa vendar znano, da Joža nikdar več ni menihov niti omenil z besedo. In ako ga je kdo hotel napeljati, da bi zopet povedal katero svojih znanih o menihih, zardel je in ga zavrnil: "Ej, pusti mirne ljudi pri miru, ki ti niso nič žalega storili! Samega sebe poglej!" in hitro je obrnil pogovor na kaj drugega. Ko so se pa igralci zbrali drugi večer k sklepni seji v društveni dvorani, pa ni bilo smeha ne konca ne kraja. V izdatkih igre je bila pa tudi postojanka za "izgubljene kostume meniha". "Šala naB stala par kro-nic. Pa jih je bite vredna!" so rekli. In prav so imeli! mm SEZNAM. Piše: Šaljivi Ignac. Božični darovi. Santa Claus mi je prinesel prav čedno darilce za "Christmas present", namreč — uro na alarm. Zlomka, ali sem res tako zaspan, da dobim tako-ie darilo? Pa se motite, če mislite, da me bo taka-le nedolžna stvarca prebudila, zakaj jaz, kadar se spravim spat, takrat spim, niti ne smrčim takrat, ampak samo spim. Morali bi iznajti posebno iznajdbo, da bi mene prebudila, kadar jaz spim. Iznajdba bi morala imeti pritrjen lesen bat (ne železnega, ker potem bi se sploh ne prebudil) in ta bat bi-se ob določenem času sprožil in me po glavi udaril (kakor slona v Indiji), no, potem bi se mogoče zbudil. Najbolj pripraven čas zato bi bilo ob pol sedmih zjutraj. Pa sem vseeno hvaležen za darilo, ker lahko tudi po noči vidim (seveda,kadar ne spim), koliko je ura, ker ima ura bli-ščeče številke in kazalce. Iznajti bi morali še tako uro, da bi človek lahko vedel, koliko je ura, čeprav bi spal. Eno izmed daril je bila pa galonca. Kaj je,bilo notri? Kaj te briga, Volstead! Saj ■ zdaj je galonca že tako prazna. * * * Prestopno leto. V prestopnem letu smo. Le- vidende od favnih naprav! National Electric Power kompanija Naraščajoče prednostne delnice nosijo 6.31% od vašega denarja! 8^) VLAGATELJI denarja v podjetja dajejo prednost javnim napravam radi njihovih industrijskih stabilnosti. Dobi se 6% od prednostnih delnic kompa-nij javnih naprav, katere vsakdo priporoča vlagateljem denarja v podjetja. Delnice imajo vrednost po $100, a se vam nudijo v nakup po $94.50 prištevši dividende. NOSIJO NAD 6.3% Po označeni ceni, delnice vam nosijo nad 6.3% od vašega denarja! Dividende dobite po pošti januarja, aprila, julija in oktobra. • i DOBIČEK JE POVOLJEN. / Kompanija kontrolira električno luč in druge kompanije ter dela velike dobičke katerih je deležno 1,250,000 ljudi, ki imajo delnice. V fiskalnem letu, ki se je končalo 30. novembra 1927, je bilo vsega dobička $25,746,808. Ostanek čistega dobička je znašal $10,195,997, to je bilo nad 3.3 zahtevane letne dividende od teh delnic. National Electric Power Company lastuje skupne delnice različnih skupin od kompanij, ki obratujejo javne naprave, podjetja v Pennsylvaniji, O-hio, Indiana, Maine in Michigan, bo tudi imela velike interese drugih večjih kompanij in delnice od New England Public Service Company. Kompanija tudi ima interese v drugih podjetjih, ki delajo velike dobičke. Okrog 726 mest zakladajo z elektriko; plinom in 26 mest s cestno električno železnico, uklju-čivši Portland, Me. Pomožne kompanije imajo (30. nov. 1927) 302,375 strank, katere zalagajo z elektriko in pli- Utility Securities Company 230 SOUTH LA SALLE STREET* CHICAGO Louisville - St. Louis - Indianapolis - Milwaukee - New Y ork - Minneapolis ,i„a.i»m„i,.u;............................................~ Nai nov urad se nahaja na L« 6*Ue in Jackson Blvd. UTILITY SECURITIES COMPANY, 230 South La Salle Street, Chicago Please send mc complete information free of change about the 6% Cumulative Preferred Stock of National Electric Power Company. * - H 'B Name Street City State_________—........... to s bddo morale dekleta fante $lavšati. No, pa jaz nisem mogel čakati na to. Precej na novega leta dan 3em se zaljubil. Četudi je bil hud mraz, meni je bilo pa tako gorko pri srcu in strašansko sem se zaljubil. Kako bi se pa tudi ne. Kamor sem se ozrl, se mi je zdelo, da je vse v rožcah. Ona je pa stala pred menoj v sobi lepa in rudeča kakor vrtnica. Njena ljubezen je odsevala tako gor-ka in njena blažena toplota mi je šla po vseh udih in me omamila, da sem ves presrečen vzkliknil: "Oh, ti moja pre-ljubljena — peč!" Na obisku. Nekoč smo imeli obisk in med gosti je bil eden, katerega smo se razveselili, četudi nam je povzročil mnogo strahu in skrbi. Bil je silno razposajen. Prevračal nam je stole, pograbil je našo pridno mačko za rep, da se je revica na vso moč pritožila/ Da gosta* nekoliko pomirimo, smo ga posadili na stol. Pa kaj je to pomagalo, prekucnil se je s stola in padel kakor je dolg in širok. Da ga potolažimo, smo mu prinesli steklenico pijače. Da ste ga videli, kako ga je cukal, kar iz steklenice ga je in nič ga ni bilo sram. Nato se mu je začelo kolcati in smo vsi vedeli, da ga ima že več ko preveč, zato smo mu steklenico odvzeli in skrili. Potem je začel kobacati po vseh štirih in naenkrat se je odločil, da začne hoditi po nogah, pa — bums, nazaj na tla. Nato se je skušal zopet dvigniti in se je zagrabil za mizni prt, pa zopet — bums na tla in za seboj je potegnil mizni prt in nam prevrnil do malega vse. kar je bilo na mizi. Konečno se je utrudil in zanesli smo ga v posteljo, kjer je zaspal. Ampak, da ne bote mislili, da je bil ta naš gost kak neslan pijanec, ne, ampak našega soseda enoletni "baby". ŠIRITE AMER. SLOVENCA! SIROM JUGOSLAVIJE. Požar v Ofefrijah pri Ljttfelj&Vii. Na praznik sv. Štefana ob 6 zjutraj je nenadoma izbruhnil požar na podu posestnika Antona Zajca v Obrijah št. 12, ki se jev nepričakovano hitro razširil na gospodarsko poslopje sosede posestnice Frančiške Skutin. Zajcu je pogorel skedenj z vso krmo, šupa s ste-ljo, drvarnice polne drv_in vse gospodarsko orodje, vsled česar trpi škode nad 40,000 Din, zavarovan je pa za precej manjšo vsoto. Skutinovi so pogorela gospodarska poslopja s-krmo in orodjem vred ter ima škode do 35,000 Din. Njena zavarovalnina je napram povzročeni škodi minimalna. — Gasilcem iz Šmartnega, Snebe-rij in Zadobrove je sicer uspelo požar lokalizirati, niso pa mogli več gorečih poslopij pogasiti in obvarovati. V okolici požara so mnenja, da je bii ogenj podtaknjen. Z zadevo se sedaj bavi policija, ki jo čaka naloga izslediti krivce oziroma požigalce. Nezgode. Stekel pes, ki se je dne 10. decembra priklatil v Zagorje, je ugriznil sinčka trgovca g. Viktorja Miillerja; odpeljali so ga takoj v Celje. Pes je ob-klal tudi več psov, ki jih je drugi dan vse odgnal konjač s seboj. — V kamnolomu se je ponesrečil 21 letni delavec Josip Povše. Med delom mu je priletel približno pol kilograma težak kamen V glavo in ga težko ranil. Povšeta so prepeljali v ljubljansko bolnico. -o- Smrtna nesreča pri spravljanju lesa. Dne 22. decembra so drvarji gonili hlode Zaluknjo nad Begunjami. Proti večeru so tovariši za pazili, da je Rudolf Šlibar, p. d. Stavar, šel k vodi in se zgrudil. Spravili so ga pokonci, odpeljali domov, kjer pa je nenadoma izdihnil. Bržkone je dobil nevaren udarec. PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko » Slovenski Katoliški Jednoti Posluje že 34. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku $3,000,000.00 TA JEDNOTA JE SOLVENTNA, IN SICER V AKTIVNEM ODDELKU 100.61%, V MLAD. ODDELKU 140.26%. Njeno premoženje znaša $1,700,000.00. Članstva v obeh oddelkih šteje nad 31,000. Ima 179 krajevnih društev širom države. Glede pojasnila za piUfctp vprašajte kake** uradnika (co) našega krajevnega društva. — Glede ttft&tiovitve novtga društva (8 članov zadostuj«) pilite a* glavnega tajnika: Jo*. ZaUrja, 1004 N. CKI-etfo ft., JoBet, I1L Nagrada za ustanovitev cnaft* $20.90. V MLADINSKI ODDELEK SE SPREJEMA CLAN£ V STAROSTI OD 1—16 LEtA. KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NAŠI K. & JEDNOTI 1 NAŠI Ant Jaksetlc, potbViln! ifcstopnik. COLORADO: Denver, — G. Pavfoikovich. Leadville, — Rev. M. Trunk, John Želez nikar. Ptfeblo, _ Rev. Cyril, O.B.B., f. Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — A. Jclenčic. EJmhtirst, — Karolina Milost, /obet, — M. Bluth, Jos. F. Muhich, Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — An nie Ovnik, Anton Strukel. Lockport, — John Koreltz. No. Chicago, — Joseph Drashln Peoria, — Mary Zabukoveč, Math. Pabich. So. Chicago, — Ant. Bakse. Waukegan, — Andrew Košir INDIANA: Elkhart, — Mary Oblak Indianapolis, — Louis Komla.. Porter, — A. Kerznaritž. KANSAS: Franklin, — John Dobravcc. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne West Mineral. — Mary Plankar MICHIGAN: Ahmeek, — J. Hribljaa. Detroit, — John iJ. Judnic Iron Mountain, — Kath. Heoe,» Calumet, — Jos. Sustarsich. Manistique. — Ana Schwab. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mr. Frank Globoka. Chisholm, — B. Globočnik. E1y. — Mrs. V. Mam, John Otrin Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic. Fran ces Kvaternik, Antonia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — U. Babich. Hibbing in okolica, — Joe Zaic McKinley, — A. Hegler. New Duluth, — M. Spehar. Redore, — A. Mlakar. Rice, — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burjystaler. Soudan, — Frances Loushin. MONTANA: Anaconda, — Frank Sašck. Butte, — Rev. M. Pirnat. East Helena, — Frances Ambro. NEW YORK: Brooklyn. — Catherine Schneller, Veronika Rupe. Gowanda. — J. Zcvnik, Karel Str-r:isha. Little Falls, — Amalia Furlan. New York, — Rev. Kerubin Begel. OHIO: Barberton, O. — Rev. A. L. Bom-bach, Joseph Lekšan, A. Okoliš. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hope. _ Cleveland, — Jos. Grdina, Frank Suhadolnik. Newburg, — Rev. J. J. Oman, J. Resnik, J. Serccl. Collin wood, — Mary Glavan, Karal Skebc. Kenmore, O. — Alois Mcsser. Notingham, — Mary Mevzek. Lorain, — Mamie Perusek. West Park, — Jos. Grdina. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie Svege!. Beadling, — Nikolaj Simonich. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, — Elizabeth Gradishar Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pelhan, Michael Tomšič. Durant City, — Frank Debevc. Duryea, — A. Pirnat. Am. Swek. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Anna Grchman. Homer City, —. Mary Gorichan. Imperial, — Paul Jamnik. Johnstown, — Andrew Tomec, C Pristau. Moon Run, — Jacob Drasler. Morgan, — M. Dernovšek. Olyphant, — Mary Zore. Pittsburgh. — John Golobich, G-Weselich, G. Verbanc. Sharpsburg, — John Skoff. SteeTtbn, — Anton Malcsich, Doroteja Dermc.s, Ana Lopert. St. Mary's, — Mary Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, — Marg. Ritonia. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael Progar, John Udovich, Marie Prisland. fooga, — Ludvik Perušek. Wauwatosa, — Ivanka Zavodnik. Willard, — Frank Perovshek. WYOMIN0. Kemmerer, Wyo. — Mrs. Motoh. Rock Springs, Wyo. — Rev. A. Schiffrer, Uršula Ivssk. Sublet — OUey, Wyo. in okolica -* John Krumpecnik. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. G> lob, George Fercnchak. St. Louis, Mo. — John Mihclich. Kansas City, Mo. — Mathew Pa-pich. So. Omaha, Nebr. — Ant. Krasovec. Ronton, Wash. — Thomas Rihtar. Newark, N. J. — Jennie Mevzelt Helper, Utah. — August Topolovec. Valley. Wask — Mary Swan. Thome* Wv V* — John Uhajnar Četrtek, jfmuarja X928. nj; _ iniiiiii _ _ .11. i f v* 1*__• • . |z ztvfcenja m *vete. I AMERIKAM1K1 HOVEMBC Stran 5 prihranil precejšnjo svoto. Ko pritisne ob trd rn^d bo odšel iz Bele hiše kot pred- reta se vžge in toba NEPRIJETNI POKLICI. Kateri posel je najgrši na svetu? Ob priliki neke sodne obravn&ve vLeedsu na Angleškem je zagovornik rekel, da njegov klijent zato nima prijateljev in se ga vse izogiba, ker je zaposlen v tovarni za margarino in vsled tega razširja neprijeten duh. Nihče ne mara biti v njegovi bližini. Marsikdo bo mislil, da je smetarja ali onega, ki ima o-praviti v kanalih, tudi prištevati med tiste, ki niso priljubljeni med ljudmi. Pa ni res, kajti Lieba se mu je le preobleči in umiti, pa nihče ne bo poznal, kakšen je njegov poklic. .Toda skoraj neverjetno se glasi, ako povemo, da je delavec v parfumeriji enako osamljen, kot oni pri margarini. — Rožni eter razširja najmilejši d>ih, toda delavec, ki ima opra-\ ti s to dišavo, je tako prepojen z njo, da se je ne more 0-tresti z nobenim umivanjem in 1 i-eobiačenjem. Vsakdo se ga izogilije. Angleži so strastni lovci rib. L-..jui so, nič mu ni, četudi t 'i dan drži trnek v vodi. Zato pa je treba črvov, kajti znano je, da imajo ribe kljub raz-n.m modernim iznajdbam, črve še vendar najraje. Ker je za črvi stalno povpraševanje, so na Angleškem nekaki črvorej-ci: katerih posel je sicer zdrav, toda ljudje, ki irr\ajo s tem o-piavka, razširjajo silno neprijeten duh in seveda, takega se vsakdo izogiblje. Malo je ljudi, kateri marajo že kače ali pa da bi jo prijeli v roko. Ljudstvo ne mara za 0-ncga, za katerega ve, da ima opravka s to golaznijo. Nočni čuvaj ima malo ali nobenega prijatelja, kajti on počiva, kadar drugi čujejo, je pa v službi, kadar drugi spe. Vendar pa tudi ta še ni tako osamljen kot pa je n. pr. pastir v Texasu ali pa varuh vodnjakov v Avstraliji. Pastir celo leto ne vidi drugega človeka, kot vsake tri mesece onega, ki mu princ:; e raznih potrebščin. In prisodilo se je že, da je tak pastir od samega dolgočasja in osamelosti znorel. Tudi čuvaj državnih rezervoarjev v Avstraliji ne vidi drugega kott kakega pastirja, ki slučajno mimo pripase. I SPANJE V GROBU. : V Štuttgartu se je nedavno produciral neki "indijski" fakir Toka. Najbolj presenetljiva izmed njegovih umetni j je bila ta, da se je dal pod najjstrož-jo kontrolo zakleniti v herme-tično zaprto krsto, ki so jo zakopali globoko v zemljo. Po preteku 120 ur so krsto odko-pali in odprli. Toka pa je skočil iz nje živ in zdrav, kakor da je bil prespal ves čas pod zelenim drevesom na svežem zraku. Učenjaki si sedaj belijo glave, kakšna preprosta skrivnost tiči za tem zamotanim čudežem. In si je ne morejo razložiti. V Parizu živi pisatelj Pavel Henze, ki je skušal pred letom dni posnemati slične fakir-ske umetnije ter dokazati da bazirajo na običajnih fizioloških dejstvih. Raznim osebnostim iz znanstvenega sveta je noslal sledeče vprašanje: "Če zapremo normalnega človeka v hermetično zaprto krsto, ki vsebuje 400 litrov zraka, kaj se zgodi s tem človekom? Kako dolgo ostane ta človek lahko v krsti, ne da bi mu škodovalo?" Odgovori so bili različni. Neki nemški fiziolog je izračunal, da bi se moral zaprti človek po šestih, sedmih minutah zadušiti; drugi je trdil, da bi vztrajal lahko 40 minut. Sedaj se je dal Henze zapreti v takšno krsto in pokopati. Po 1 uri 15 minut so pogledali, kaj je ž njim in je bil še živ. Kazal je samo lahke znake zadušenosti. Tako je povečal skoraj za 100 odst. rok, ki so mu ga bili izračunali za živi počitek pod zemljo. To je bilo res nekaj a kaj pomeni njegov rekord proti 120 uram, ki jih je preležal To-! ka v sličnih okoliščinah! Kakor vidimo, imajo učenjaki res dovolj povoda, da si belijo glave, navzlic precej zadovoljivo uspelemu eksperimentu Pavla Henzeja, -o- PREDSEDNIKOVI PRIHRANKI. Večkrat smo že čitali, da je predsednik Coolidge priporočal varčevanje, bodisi pri državnih izdatkih, kakor tudi posameznikom. Ni pa le samo priporočal, temveč tudi sam izvajal. Tako pravijo, da si je od svoje plače kot predsednik Naznanilo in zahvala. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je nemila smrt vzela 3. januarja 1928, po kratki bolezni prevideno s sv. zkramenti, mojo soprogo, oziroma mater * #i5E#( Vida Fink, Pogreb se je vršil v soboto 7. januarja iz hiše žalosti 14901 Dorvin Ave., pod vodstvom August Frank Svetefe Co., v cerkev Marije v nebo vzete. Pogrebno sv. mašo je daroval Rev. Milan Slaje, ki je imel lep nagrobni govor, v katerem je opominjal, naj bomo pripravljeni, ker ne vemo ne dneva ne ure, kdaj nas Bog pokliče k sebi. Lepo se zahvalim Rev. Milan Slajetu za obrede, ravno tako tudi pogrebnemu zavo iu A. F. Svetek Co. za vodstvo pogreba. Nadalje se zahvalim za darovane vence vsem sorodnikom in znancem, družini Russ, družini Mesnik, družini Anton Frenk in ^ovrencu Somrak. Prav lepa hvala Mrs. Mary Bradaš za sv. mašo pri feev. Qmanu v Newburgu." Hvala materi pokoj-nice ter teti m stricu Mr. in Mrs. August Fink, hvala bratom in sestram pokojnice in družini Leben. Iskrena hvala očetu in materi žalujočega so^rogf , hvala bratu, Karol Finku in soprogi" tet družini Bencina Jr., družini A. M. Prinček in Gosman, iskreno se tudi zahvalim podružnioi §iov. Ž. Z., katere Člance je bila pokojna, ker so jo prišle kropit in molfle ob njeni krsti. Zahvalim se tudi družini Mr. in fojrš. Podbevšek, ki so prišli tako daleč pokojmco spremit na zadnji poti. Zatorej že enkrat najlepša hvala vsem'. Iti' iso nam ha eft ali drug način pomagali ter naš tolažili. Bog jim bodi plačnik! Ti pa ljubljena soprpga, počivaj v miru v hladni zemlji in už^va i pri Bogu plačilo v nebesih. " Žalujoči ostali: *,0UI§rTlHK, soprog; KA$QL, sin; EYE-LINE, hči; LOUIS in ANGELA FINK, oče in niati soproga pokojnice; M^S. SOJE, mati pokojnice'; . ERANK, JOE, LUDVIK in EDVARD, fcratje; ROSIE, AGNES, BA^NIS, ERNES, sestre. Colliuwood, O.. 10. januarja 1928. pred sed$ik, \>9 odnesel seboj $400,-Q0Q prihrankov. Lepi prihranki $o to, a predsednik/ Zed. drž. je le eden. -o- LJUBEZEN SKOZI TELEFON Londonski list "Telegraph & Telephone Journal" je napisal pred kratkim, da je poklic te-lefonistke v londonski telefonski centrali med vsemi ženskimi poklici najbolj pripraven za pridobivanje — moža. Kajti med 7902 nastavljenkami v tem uradu se jih odpove vsak mesec približno 350 nadaljnjemu službovanju zaradi vstopa v zakonski jarem. Ker je zadeva vendarle nekoliko čudna, je poslal list svojega zastopnika k zaročencu ene izmed dam in mu je naročil, naj ga povpraša, kako se je ž njo seznanil. Odgovor razkriva marsikakšno tajnost. met. Ciga-yfye in io^k zagori. K^mik aafcrjuje, d| tyti papir, niti yžigalpa snov ne vsebujeta snovi, ki bi bile škodljive človeškemu zdravjq. Kadilcem pa se priporoča, naj prvih dimov ne vdihavajo £^vpljo o-preznosti. —o- TRAGEDIJA NA MORJU. Kapitan Lloydovega parnika "Pilsen", ki jje te dni pristal v Trstu, pripoveduje o strašni katastrofi na mprju, pri kateri je njegov parnik rešil one, ki so ušli smrti. Kmalu po odhodu iz pristanišča v Bambayu, je opazila posadka na obzorju plavajoče vozilo z belimi in rdečimj zastavami. Ko so prišli bližje so spoznali, da plava po morju velika kad za vodo, v kateri je bilo pet bolj mrtvih kot živih oseb, ki so strašno shujšale. Mornarji so jih pre- oiAaAouu lajiiusu inesli na krov in jih hranili. Nekega dne," je pripovedo- pele po nekaj dnevih so mogli mnJ.alfar "bo 10 nnoi*n/v>iln nrinoaropoTioi onrpo-nunpiti f ar val možakar, "se je posrečilo, da sem sklenil ugodno kupčijo po telefonu, ker mi je tele-fonistka na moj poziv takoj preskrbela zvezo. Saj veste, kako težko dobite telefonsko zvezo v Londonu, ne da bi vam bilo treba clolgo čakati! Čutil sem hvaležnost napram gospodični in ker sem si bil zapomnil nje glas, sem še večkrat telefoniral v pričakovanju, da jo bom zopet slišal. Dolgo časa mi namen ni uspel, vedno je sedela kakšna dama z drugačnim glasom na mestu moje te-lefonistke. Bal sem se, da je dama, ki sem jo iskal, morda zbolela. Sčasoma je prešla ta misel tako močno v moje možgane, da sem se čutil vsega nesrečnega in zaljubljenega. Nekega dne pa je uspeh kronal mojo vztrajnost. Odzvala se je prava telefonistka. Po preteku enega tedna se mi je zdel nje glas slajši nego kolo-rature najslavnejših pevk. Začelo pa me je tudi zanimati, kakšna je po svoji zunanjosti. Noč in dan sem premišljeval o tem. Končno sem se opogumil in sem jo poprosil za sestanek. Ostalo se je izvršilo po navadi.' Mož se je poročil že drugi dan. Morda je srečen. -o-- CIGARETE, KI SE PRIŽIGAJO SAME. Na Angleškem živi kemik, ki je bil dolgo časa na kmetih. Iz samega dolgega časa je začel proučevati problem prižiganja cigaret brez vžigalic. — Njegov trud je bil kronan z uspehom in sedaj vloži prošnjo za patent. Kemikov izum obstoji v tem, da ima vsaka cigareta na koncu majhen papirnat obroček, natopljen v raztopini natrijevega nitrata. V sredini obročka se nahaja mala količina gorečega materijala. Dovolj je, če se obroček iz papirja natre ali ponesrečenci spregovoriti ter so izjavili, da so ostali po katastrofi neke indijske jadrnice, ki se je novembra na viharnem morju potopila. Posadka osmih mož se je rešila v dveh kadeh. Posodi sta dva metra dolgi, 1.2 m široki in ravno tako visoki ter se jih lahko zapre s pokrovom. Bre? vode in živeža so ponesrečenci ostali na morju v zaprtih kadeh 13 dni. Po nekaj dnevih je 81etni dečke umrl vsled gladu. Pozneje sta umrla še dva mlada dečka, ki so jih vrgli lačnim morskim psom, ki so krožili okoli zabojev. Nato so prvo kad izpraznili in se je vseh pet spravilo v eno samo kad. VPLIV NOČI IN DNEVA NA ROJSTVO IN SMRT ČLOVEKA. Francoski patolog Havastine je leta in leta proučeval vpliv dneva in noči na rojstvo in smrt človeka. Predložil je uspeh svojih raziskovanj francoski zdravstveni akademiji, kateri je sporočil svoje zadevno mnenje, glaseče se tako-le: Število porodov od polnoči do poldneva je dvakrat večje nego število rojstev med 12. in 24. uro. Nasprotno pa je s smrtjo; ta kosi najrajša v nočnem času, med 6. uro zvečer in med 6. uro zjutraj. V tem času umre dvakrat tolijco ljudi kakor od 6. ure zjutraj do 18. zvečer. VELIKA LOVSKA SREČA. Država Kenya v Afriki je bila poslala v Okraj Massai lovca Jacka Hamoltona, da očisti pokrajino roparskih zveri, ki iztrebljajo ondotno divjačine in so morile tudi ovčje črede in ljudi. Hamilton se* je zdaj vrnil. Ubil je tekom 4 mesecev 80 levov in 10 leopardov. Vsekakor lovska sreča prve vrste. JACOB GEBEND POHIŠTVO IN POGREB NI ZAVOD 704-7Q6 N. 8th Street, v Sheboygan, Wis. Tel. 377-J. 4080-W. •■■•U-.■..1..I....,.,.............................................„.„. Merchants & Miners Bspik CALUMET, MICHIGAN Glavnica $200,000 Preostanek $200,000 Nebeljeni dobiče^:.......:$190,00pc GOfpON R. CAMPBELL pre^sednifc TItOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. - E. H. MANCjEfy pomožni blagajnik * W- G. CJTDLip, poanti ^lapfejn^k SETTER tALENTINQ, pomožni blagpjnik. lavafiujE vsa bančna posla zanesljivo. ___~ ____. _« i ^ Hf. ČgMVJ SE POTEGUJEJO LJUDJE ZA KRVNIŠKO MESTO. Praški krvnjk Wohlschlager se je letos naveličal svojega posla in je podal ostavko. Tako je moralo višje državno pravdništvo mesto razpisati in je prejelo 59 ponudb. Zanimivo je pogledati od blizu, s kakšnimi razlogi utemeljujejo tekmeci svoje ponudbe. Vsi namigujejo na svoje "posebne zmožnosti" za rahel jski posel. Nekateri (a teh je malo) se sklicujejo na vojaško službovanje v vojnem času. Drugi navajajo razne slučaje, ki naj bi dokazali, da niso začetniki. Tretji so ponosni na svojo neomadeževano in po oblastih nikoli kaznovano preteklost. Četrti o takšnih stvareh rajši molčijo. Neki človek piše, da ga je samo dolga nezaposlenost privedla do te o-bupne ponudbe. Med tekmeci se nahajajo mesarski pomočniki, dninarj i, vojaki, bivši podčastniki in celo častniki, pa tudi gledališki igralec, ki je nastopal v rabeljskih vlogah. Najbolje med vsemi se predstavlja neka ženska, ki se sklicuje na enakopravnost med moškim in žensko. Pravi, da pri smrtnih obsodbah ženske ne delajo izjeme, pa ji ne gre v glavo, čemu bi bile izvzete pri izvrševanju krvniškega poklica. Vsekakor se ji zdi primerneje, da bi morila obsojene ženske nežnejša ženska rokr nego pa surova moška nest Pa tudi kar se tiče po vseh pravilih popolnega obešanja moških zločincev, pravi, da čuti v sebi dovolj fizične moči in spretnosti. Kakor se zdi, so bile vsv te ponudbe in samo"hvale" storjene zastonj, ker postane Wohlschliigerjev naslednik najbrže eden izmed njegovih pomočnikov. -o- ČE NE PLFE KAVE, NE MORE SPATI. Navadno je tako, če pijemo zvečer kavo, ne moremo zaspati. Baš nasprotno pa je z Jo-sephoin Pecletom iz Newarka, kjer je zaposlen kot oskrbnik v neki šoli. Peclet pravi, če dnevno ne popije do šest skodelic kave, ne more zaspati. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) SEZONA PREHLADOV JE TUKAJ. N*c vprašuj. "Kje sem dobil", ampak podvizaj se. da Ka odpravil. Najhitrejši način je: Vzemi Triiurjtvt Cold Tablets brez odlašanju, in v slučaji!« da te mttči tudi kaše!i. vzemi Triiurjcv Coujjli Sedative. \ v-eh s!u čaiiii na rabite Trinerjev.i grenko v' no. ker ie za vas v takem stanju izredno važno, da imate odvodni nizeni v pupolnom redu. Pišite i", vzorčno stcklcnico na !os. Triner Co. 133.» S. Ashland Ave.. Chicago, 111. in priložite lQr za pošiljalne stroške. Trincrievo grenko vino jc najzanesljivejša želodčna tunika. -00<><>000<>00000^^ ° VABILO — NA — mo že dobili zopet kako igro, da bote dobile uloge vse. Tudi udeležba je bila prilič-no dobra in cenjeno občinstvo zasluži pohvalo, ker je bilo mirno med igranjem. Nadalje hvala častiti sertri Sabini in cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje med igro. Ilvali Mrs. Mohar, ker je nam priskočila na pomoč v zadnjcr.i tednu in vzela ulogo radi bolezni ene deklice. Vendar jo kljub kratkemu času dobro igrala; pač dober talent in dc-bra volja. Hvala tudi Mrs. A Retel, katera je pomagala ko' šepetalka in drugače. Dobiček od igre je bil : a cerkev. Zatorej bomo prired za klubovo blagajno dne M •cbrtiaria, to je zadnjo ru-dc red pustom, drugo pred sta-"> )ii kateri bo na vsporedu v::č šaljivih iger, tako da bo smeha na koše. Natančen vsooi bo objavljen v tem listu. Drugače je v Sheboyganu navadi. Ženimo re nič 2:0. a" ravno je predpust. Fn; '.je vijo, da letos ne bodo .sn<-' ker jo prestopno leto. dekleta, skorajžito O pro3periteti r-Coolidgea tudi ne moro-ročatij ker .se le slabo 1 malo zasluži. M. G -o- — New York. N. Y. ie izbruhnil v Harlem v stanovalskem p oso p i u. ob " ienje sta prišli dve osebi, ie velika. Trdijo, da je bil renj podtaknjen. Opozarjajte svoic priia*^ in znance na zanimive po- -v "Amerikanr.kein Sloven. katero priredi JUGOSLOV. SAMOST. PODP. DRUŠTVO "ZARJA" v soboto, 21. januarja 1928. V NARODNI DVORANI NA 1S00 S. RACINE AVE. CHICAGO, ILL. Začetek ob 7.30 zvečer. Vstopnina 50c za osebo. Prav uljudno vabimo chikaško občinstvo, da se te veselice udeleži, na kateri bo vse najbolje preskrbljeno za mlade in stare. Sviral bo Zajčekev orkester. Za dobro postrežbo jamči ODBOR. 0000<>0^^^ aoooo- IZŠEL JE Oovi slovenski molitvenik z velikim tiskom IMENUJE SE: Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajsek, O.F.M. g Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršne-ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv. Cena $1.5© NAROČA SE PRI: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ki je užival Eagle Brand Condensed Milk je zdaj star 70 let. /3crrdetvS EAGLE ilAD CONDENSED MILK Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN. Cor. 6th & Portland Strs. Tel. 25 CALUMET, MICH. družinska pratika je tako popularna med našim ljudstvom, da jo najdete skoro v vsaki slovenski katoliški hiši. Mi smo jih že prodali na tisoče in povpraševanje po njej še vedno narašča. Ker imamo le še nekoliko izvodov za leto 1928 v zalogi, priporočamo vsem, ki jo še žele dobiti, da si jo takoj naroče, predno zaloga poide. Cena je 25c za komad. Knjigama "AMER. SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, IU. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohiStva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 3221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place, Chicago, 111. Stran 8 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 19. januarja 1928. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. Ko je potem stojezični glas raznesel, da se bliža branitel domovine, ne izdajalec, da prihaja vojvoda vitebski, ne veiiki hetman, da Sapieha, ne Radzivil. . Toda gospodu Sapiehi se je očividno mudilo v tabor, zato je naenkrat zamahnil z roko z dobrodušno, dasi velikogosposko malomarnostjo ter rekel: "Sledi tudi Radzivil! V dveh dneh bo že tu!" Gospod Zagloba se je zmešal, prvič, ker mu je pretrgal nit govora, drugič pa, ker je napravila vest o Radzivila nanj velik vtis.Stal je torej nekaj hipov pred gospodom Sapieho, ne vedoč, kako bi nadaljeval; toda kmalu se je zdramil, potegnil naglo bulavo izza pasa ter rekel svečano, spomnivši se, kaj je bilo pod Zbaražem: "Vojska rne je izbrala za svojega poveljnika, toda v dostojnejše roke oddajem ta znak, da pokažem mlajšim, kako se je treba pro publico bono odpovedati največjim dostojanstvom/' Vojaki so začeli vzklikati, gospod Sapieho pa se je samo nasmehnil in rekel: "Gospod brat! Da bi vas le Radzivil ne obsojal, da oddajate bulavo iz strahu pred njim. Ali bi se veselil!" "On me že pozna," je odgovoril Zagloba, '-radi bojazni me ne obsodi, ker sem ga jaz v Kejdanih prvi ugnal v kozji rog in druge potegnil za seboj." "Če je tako, odvedite nas v tabor," je rekel Sapieha. "Po poti mi je pripovedoval gospod Volodijovski, da ste izvrsten gospodar in da je pri vas dovolj hrane, mi pa smo trudni in gladni." Po teh besedah je izpodbodel konja, za njim so krenili drugi in vsi so vkorakali v tabor sredi neizmerne radosti. Gospod Zagloba se je spomnil, kaj pripovedujejo o gospodu Sapiehi, da ima rad zabave in ljubi kozarce, zato je sklenil primerno praznovati dan njegovega prihoda. In res je priredil tako imenitno gostijo, kakršne še ni bilo v taboru. Vsi so jedli in pili. Pri vinu je pripovedoval gospod Volodijovski, kaj se je bilo zgodilo pri Volkovisku, kako so ga. naenkrat obkrožile znatno večje sile, katere je poslal izdajica Zoltarenko na pomoč, kako je že trda predla, ko je naenkrat prihod gospoda Sapiehe iz-premenil obupno obrambo v najslavnejšo zmago. "Day .smo jim take pro memoria," je govoril, "da od sedaj naprej niti uha ne pomole iz tabora." Potem je prešel govor na Radzivila. Gospod vojvoda vitebski je imel zelo sveže novice in je vedel po zaupnikih o vsem, kaj se je zgodilo v Kejdanih. Pripovedoval je torej, da je poslal hetman litevski nekega Kmitica s pismom h kralju švedskemu s prošnjo, da bi F.kupno udarila z dveh strani na Podlesje. "Čudo nad čudi!" je zavpil Zagloba. "Zakaj če bi ne bilo tega Kmitica, bi se ne bili do tega trenutka zbrali skupaj in bi nas mogel Radzivil pohrustati, ako bi bil prišel, dru« gega za drugim, kakor preste!" "To uri je že povedal gospod Volodijovski," je odgovoril Sapieha. "Iz tega sklepam, da ima za vas posebno ljubezen. Škoda, da je nima do domovine. Toda taki ljudje, ki vidijo samo sebe, ne služijo nobenemu dobro in so pripravljeni vsakega izdati, kakor v tem primeru Kmitic Radzivila." "Le med nami ni izdajic in vsi smo pri- pravljeni ostati pri jasnovelmožnem vojvodi^ do zadnjega diha življenja," je rekel 2erom-ski. "Verjamem, da so tu samo vrli vojaki," je odgovoril vojvoda. "A nisem se niti nadejal, da bom našel tu tak red in toliko izobilja, za kar moram- biti gospodu Zaglobi hvaležen." Gospod Zagloba se je kar popraskal iz za-dovoljnosti, zakaj do zdaj se mu je nekako dozdevalo, da ravna sicer vojvoda vitebski z njim prijazno, a vendar ne z onim priznanjem in pozornostjo, kakršno bi zaslužil bivši poveljnik. Počel je torej pripovedovati, kako je vse uredil, kaj je napravil, koliko živeža je nabral, kako je dobil topove in kako postavil pešce, naposled kako obširno je dopisoval. In bahavo je omenil pisma, katera je poslal izgnanemu kralju, Hovanskemu in elektorju. "Po mojem pismu se mora gospod elektor jasno izreči za nas ali proti nam," je rekel ponosno. Toda vojvoda vitebski je bil vesel človek, morda tudi nekoliko hudomušen; pogladil si je torej brke, se zlobno nasmehnil in reke!: "Gospod brat, a nemškemu cesarju niste pisali?" "Ne!" je rekel začudeno Zagloba. "E, škoda." je odgovoril vojvoda, "razgo-"varjal bi se enak z enakim." Polkovniki so bušili v gromski smeh, toda gospod Zagloba je takoj pokazal, da bo vojvoda našel v njem1 kamen, če bo. hotel biti kosa. "Jasnovelmožni gospod!" je rekel, "elektorju lahko pišem, ker sem tudi sam, kot šlahčič, elektor, in ni še tako dolgo, ko sem sam glasoval za Jana Kazimirja." "Dobro si jo izvozil, gospod!" je odgovoril vojvoda vitebski. "Toda s takim mogočnim vladarjem, kakor je nemški cesar, si ne dopisujem," je nadaljeval Zagloba, "da bi ne povedal o meni nekega reka, katerega sem slišal na Litvi. . ." "No, kakšen rek?" "Jakas glovva kiepska — musi bye Witeb-ska, (kako slaba mora biti glava vitebska), je odgovoril Zagloba, ne da bi prišel kaj v zadrego. < • Polkovniki so se kar prestrašili, toda vojvoda vitebski se je nagnil nazaj in se prijel za boke od smeha. "No, to si me ugnal v kozji rog!. . . Dajte da vas objamem!. . . Če se bom hotel briti, si izposodim od vas jezik!" Zabava se je zavlekla pozno v noč. Prekinil jo je šele prihod šlahte izpod Tikočima, ki so prinesli novico, da Radzivilove ogledne čete segajo že do tega mesta. VII. Radzivil bi bil že davno udaril na Podlesje, če bi ga ne zadrževali različni vzroki v Kejdanih. Najprej je čakal na švedsko pomoč, ki jo je Pontus de la Gardie nalašč zavlačeval. Dasi so švedskega generala vezale krvne vezi s samim kraljem, se vendar ni mogel niti po svojem rodu, niti po svojem u-gledu primerjati temu litevskemu magnatu, a kar se tiče bogastva, bi se mogli vkljub sedanji praznoti v Radzivilovi blagajni vsi švedski generali zadovoljiti s polovico knežjih posestev in bi še veljali za bogataše. Ker je torej usoda hotela, da je postal Radzivil odvisen od Pontpsa, se general ni mogel premagati, da bi mu ne dal čutiti te odvisnost: in svoje oblasti nad njim. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo In nizko ceno dobite pri nasi Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam { IZVRŠUJEMO točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. %nd Kis entire orchestra into And Kreisler, Rachmaninoff or McCormack. Even Jesse Crawford and his big pipe-organ. Any of them will entertain you for the price of a Victor Record. The new Orthophonic Victrola (or Electrola) and new Ortho-phonic Victor Records bring you the best in reproduced music of every kind. Drop in and look over the great Victor scries of instruments. Inspect them at your own leisure. Have us tell you about our convenient payment plan. Come in—today! n d •ooooooo-oooo-ooooooo-oooo-ooooooooooooo-ooo £>1 PISANO POLJE ■000-0000000000-000000000-0-000000000000000 79483 79484 80059 80061 800S2 R00S5 80106 80183 801S4 0/97^ »317 ti'J<>98 69802 7_'_>Uo 72207 72208 72210 72231 72232 72327 72364 72399 72429 72472 72514 72527 19816 19820 19822 19823 19833 20246 20298 20889 45519 78913 80158 80160 80180 35774 35784 35793 35796 35797 35799 35806 35809 68644 68645 68662 68665 68672 68674 68689 68691 68702 68716 68746 68757 68767 68783 68811 68839 68846 PLOŠČE NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE. Nagajivka Mazurka — Coklarji, Šmarjanka, slov. godba .75 Vcseia Gorenjka — Korajža veija, polka, slov. godba.........75 Napitnica — Srbska himna, moško petje .............................. .75 Malo kolo — Veliko kolo, tamuurica ................................ .75 Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrvatska sccr.a in petje .75 Duna Csardas — Drava C^crdas, tamburiea ....................75 Don-Bon, valček — Boora-sti-dri, polka, orkester ........75 Nova stara pesem—O j, ta zakonski stan. s!ov scena s j.^t. .75 Ra li kot'a v kcho — Ravbar na cau<;e. * "f '-nn c- ena * :>< t. .75 SLOVENSKO PETJE. Slovenske zdravice — Svar;cnje................. Tolažba — Veselja dorn .......................................................... Sveti večer — Tiha noč .................................................... Nc bom se možila — Ljubca povej ....................... Al me bo5 kaj rada imela — Oj ta Polončica....................... Ljubca moja — Otok Bleski............................................... O j ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let ........... Slepec — Mila mila lunica........................................................... Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo_______________ Sem slovenska deklica — Bom šla na planince_________________ Za poj mi ptiči ca — Po gorah grmi.................................... Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička.................... Razpodite se megličice — Tam kjer lunica___________________ Krščenici — Angelii sveti ..................................................... Na planincah — Barčica __________________________________________ Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad_______________________________ Moj dom — domovini .............................................................. NABOŽNE SKLADBE. Christmas Phantasie, I. in II. del, orgije................................ Tiha noč — Noel, orkester........................................................ Božične melodije — Sveta noč, liarpa...................................... Silent Night — Hark! The Herald Angels, angl. pelje .... Star of East — The Birthday of a King, angleški zbor.... Adeste fideles — Joy to the World, angleški zbor................ Adeste fideles — Tiha noč, orgije............................................ Cantique de Noel — Andante religioso, violina.................... Holy Night — Silent Night, angleško petje............................ Ave Maria — O salutaris — Tantumergo, latinsko petje.... Sveta noč — O du Froehliche, violina..................................... Kyrie Sanctus — Bencdictus Agnus Dei, latinsko petje.... Bcžič — Badnjak, slovensko-hrvatska slika s petjem............ SLOVENSKA IN INTERNATIONALNA GODBA. « .Preko valov, valček — Dunavski valček, orkester________________ 'Melodije iz operete "Robin-Hood", petje s orkestrom........ The Death of Ace — Morning, orkester.................................... Melodije iz operete "Mikado", I. in II. del, petje z ork.___ Poet & Peasant, Overtura, I. in II. del, orkester............... Blue Danube — Southern Roses, valček, banda.................... The lost Cord — Adeste Fideles, angl. petje z ogljami____ Melodije iz operete 'Kontesa Marica' in 'The Desert Song' Nur a Liter — Alte moden, banda.......................................... Luksenburg valček — Jutranji valček, orkester__________________ Damelust valček — Trompeter polka, banda____________________ Ob lepi modri Donavi valček — Dunajski bonbončki, ork. Mala Lidija polka — Svitanje valček, banda....................... Lizzi polka — Sladke rožice valček......................................... Vijolice kmečki valček — Na svidenje polka, banda............ Majska sapica polka — Domovinski zvoki, banda................ Ida polka — Veseli mornarji polka, banda........................... Dve srci polka — Nočni jastreb valček, banda................... Prvi poljub polka — Halltalen kmečka polka, banda............ Mari polka — Satterlacher polka, banda.............................. Luksenburg valček — Vesela vdova valček, orkester.:...... Ljubica valček — Ciganska ljubezen iz operete, orkester Krasna pomlad valček — Dunajska kri valček, orkester.... May polka — Johanes valček, banda....................................... Aeroplan koračnica — Polonia koračnica, banda.................... SO. 7 5 . .75 . .75 .. .75 - .75 - .75 . .75 .. .75 _ .75 _ .75 .. .75 _ .75 _ .75 „ .75 _ .75 - .75 .. .75 .. .75 „ .75 .. .75 _ .75 .75 .75 .75 .75 1.00 .75 .75 .75 .75 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 1.25 F.: KUMANOVSKA BITKA OB PETNAJSTLETNICI. Dne 23. in 24. okt. 1912 se je bila sloveča bitka pri Kuma-novem. V teku vojne, ki jo je bila Srbija v zvezi z Bolgarsko, Črno goro in (irsko napovedala Turški (t. zv. prva balkanska vojna), je bilo to prvikrat, da se je dotlej malo znana, če že ne omalovaževana srbska vojska merila z renomirano turško. Bitka se je končala s težkim porazom Turkov in je otvorila serijo zmag, s katerimi se je v tej in sledečih dveh vojnah ovekovečila srbska vojska. Mobilizacija, koncentracija in operacijski načrti. Poleg osvete za nikdar prebolelo kosovsko katastrofo iz 1. 1889 naj bi bila vojna prinesla Srbom osvobojenje zasužnjenega srbskega življa na jugu in v smeri proti Solunu prebila obroč, ki se je bil z aneksijo Bosne 1908 sklenil okrog Srbije ter pretil, da uniči njeno politično in gospodarsko neodvisnost. Ob znanem požrtvovalnem patriotizmu srbskega i naroda in njegovi zavednosti ; je bilo torej pričakovati, da se | bodo mobilizirane! spontano, točno in polnoštevilno odzvali. 1 Vendar je rezultat tudi optimi-I ste iznenadil: objavljena HO. i septembra, za ■'>. oktobra kot ' prvi dan. je mobilizacija tako J; brzo napredovala, da so bili že jI 5. oktobra \si prekoštevilno ij j vpoklicani začasno odpuščeni, ih Bila je v 7. dneh popolnoma \v-j!! vrseiia. Ta sijajni uspeh je o-I |i mogoči!, da iii bila v nadaljnih 1 j(«12 dneh. kliub slabim promet-! jj nim zvezam (ena železnica!) j ji končana tudi koncentracija, 1 i. j. transport čet iz mobilizacijskih krajev na mejo. V bistveno neugodnih razmerah je bila turška vojna u- katero so prava. Ne samo, da ji je nedo- i kovati Turški, da naj se za prvi čas omeji na defenzivo. To je priporočal tudi znani inštruktor turške armade, nemški general von der Goltz in v svojem operacijskem načrtu celo predlagal, da se pri Štipu na Ovčjem polju napravi utrjeno taborišče, ki naj bi zadrževalo Srbe vse dotlej, da bi se zbrale zadostne moči. Prav tako je presojala situacijo srbska vrhovna komanda in razporedila svoje sile v tri kolone, ki naj bi v težavnem brdskem terenu le ob rahli zvezi prodirale proti Ovčjemu polju in se šele tam združile za odločilno bitko. Vendar se je skrbelo tudi za primer, da bi Turška nastopila ofenzivno, to pa na ta način, da se je srednja kolona, prva armada, ki ji je poveljeval takratni prestolonaslednik in sedanji kralj Aleksander, formirala tako močno, da bi ob kooperaciji ostalih dveh kolon mogla sama z dobrimi izgledi započeti boj. Baš ta hipoteza, ki so jo smatrali za neverjetno, se je uresničila. Pod uplivom notranjepolitičnih razmer, ki so zahtevale takojšnjih uspehov, a najbrže tudi podcenjujoč svojega nasprotnika, se je bila Turška odločila za ofenzivo in v posledici tega strateškega dile-tantizma za kombiniran napad na fronti od približno £0 km v praven Kumftnovo-Niš z defenzivo na desnem krilu, proti Ču-stendilu. Ta napad naj bi izvršila t. >;v. vardarska armada, sestavljena iz V".. VI. in VII. ko-ra (68.000 mož s 150 topovi). Ker \*> pa bilo defenzivne operacije na dt>n»*ni krilu določiti najmanj t? 000 mož. j< ostalo za napad "»o.ooo mož. kar je bilo naprnm izdatno močnejši prvi srbski armadi, sile trčile in ki je štela 126.000 mož, daleko korist. Bili so to Srbi in drugi podjarmljeni narodnostni odlomki, ki jih je šovinistični mladoturški režim kmalu uve-ril, da imajo od njega še n^anj pričakovati, nego od prejšnjega in pa od posredovanja evropske diplomacije (internaci-jonalna žandarmerija itd.). — Ako je bil že radi tega opasen eksperiment, da se je služba v vojski razširila tudi na kristjane, ki so bili dotlej kot manj stajal oni močni zaveznik, ki !premai0. Ta nedostatek je bil ga je imela srbska v moralnem jtem občutnejši, ker so morali razpoloženju naroda, tudi raz- |Turki 01)erirati na vnanjem položenje pri delu prebivalstva j (daiišem) krilu, in Fe zaradi ji je bilo prej v škodo kakor v tega zateči k forsiranim mar_ sem, ki so utrudili ljudi, se preden so stopili v boj. (Konec prih.) -o- PREMETEN SLEPAR. V Ljeningradu so prijeli nenavadnega sleparja, po imenu Šejka. Možakar si je izmislil rafiniran trik,, da malo takšnih. V majhnih kruhih je pekel miši. Zjutraj na vse zgodaj je obiskoval pekarne in kupoval vredni (raja) od nje izključe- jkruhe, ki so bili na zunaj poni, prihaja v poštev, da se je;dobni njegovim. Čez kakšne to zgodilo šele 1. 1911, in torej Po1 ure se Je vračal v dotične tudi iz tehničnih razlogov ni pekarne in ogorčeno protesti-bilo verjetno, da se bo reforma jral zavoljo miši, ki da jih je že v tej vojni obnesla. To velja našel v pekovih hlebcih. Pe-tud'" o mohamedanskih Arnav- kom seveda ni bilo všeč, da bi tih: na osnovi starih privilegi- jstvar dalje raznašala in so jev poprej oproščeni vojaške Podkupovali zvitorepca z znat-službe, 1. 1911 pa takisto pri- | nimi vsotami samo da bi mol-tegnjeni, so jo tem težje pre-K'al- Tako Je romal s sv°i° našali, ker so po naravi ne- j brtj°^Mod do kraia in ?? ukrotljiv in vsaki disciplini ne-pristopen element. V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) _____________________________________10c Škatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100— 300 plošč) ___________________________________________________________________________________________25c VaJnnt ^ vsa*"m naročilom pošljite potrebno VaZUU. — svoto* Pri naročilu od S plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naroČilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. Knjigarna A mer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. SK \/ictor Records ^Hk T VICTOR TALKING MACHINE COMPANY, CAMDEN, N.J. Kvarno pa je vplivalo tudi, da so se mobilizirale sicer samo vojne edinice v evropski Turški, da so se pa baš te edinice po pretežnem delu rekru-tirale iz Sirije in Palestine, od koder so mogli mobiliziranci le z zamudami prispevati v svoje evropske mobilizacijske centre, posebno ker je transporte ovirala grška mornarica. Razen tega je novi vojni minister Nazim paša zamenjal mnogo veščih oficirjev z drugimi, ki se niso bavili s pripravami za mobilizacijo. Tako je prišlo do nasprotujočih si odredb, trenj in nereda. Že počasnejši tempo, v katerem se je iz teh razlogov vršila mobilizacija, bi bil moral nare- zaslužil včasi dnevno precejšnje svote denarja. GARAŽA ZA 1000 KAR. V Detroitu gradijo novo poslopje za pisarne, kjer bo tudi garaža, v kateri bo prostora za 1000 avtomobilov. -o- ŽENSKA OBLEKA ZA LETO 1928 V Bostonu, tako se začne storija, je kupila žena nekega uradnika svojemu soprogu lepo svileno kravato, katera pa se je zdela možu preveč živa. Žena, brihtna glavca, namesto, da bi hodila nazaj v trgovino in kravato zamenjala, si je iz nje napravila prav lepo obleko — a la mode. ~o- SIRITE AMER. SLOVENCA!