KS in združeno delo
Finan^ranje krajevnih skup-nosti je še vedno glavni kamen spotike in velik problem pri pla-niranju in nasploh pri zadovolje-vanjn skupnih potreb občanov v krajevni skupnosti.
Ko smo v teh zadnjih letih ve-liko naredili za preobrazbo KS in jih tudi samoupravno učvrstili, nam finaciranje, to je tisti del, ki ne »pade« iz občinske blagajne, povzroča še vedno upravičeno
jezo.
Pred očmi imam namreč 74. člen republiške ustave, kjer je vse lepo in jasno zapisano in sem ob sprejemu bil prepričan, da bo vse tako tudi v praksi. Pa ni bilo. Sicer smo se vzporedno že takrat pogovarjali, da bo denar za KS samo v prirneru, če bodo KS realno in solidarnostno planirale svoja dela in da se bo treba nare-diti v občini najprej tako imeno-vano prioritetno listo del, ki mar-sikateri KS pomeni življenjski pomen.
Vse skupaj je potem v letu 1976 pristalo na družbenem do-govoru, ki je »zagotavljal« vsaki KS v ljubljanski regiji 300 din na zaposlenega krajana in velja še do konca tega leta. Namesto de-narcev, ki smo jih planirali in naj bi ne bili problematični, pa se je nateklo vedno manj, tako da niti na 40 % nismo prišli. Od nabra-nega smo lahko pokrili in izpol-nili delno samo programe KS iz tako imenovanega solidarnost-nega programa.
Sicer ne smemo zanikati: ob-čina nam daje za delovanje in de-legatski sistem v KS precejšnja sredstva, ki že presegajo v po-prečju na KS skupni znesek 443.000 din, a ta vsota, razde-ljena na krajana, znese samo 118,02din.
Ko torej v KS sestavljamo letne in srednjeročne programe, nam ni lahko planirati, ker je osnovna materialna podlaga v odnosu do »gla varine« zanemar-ljivo majhna in ne doseže niti 35 % potrebne vsote letnega programa KS.
In kako je treba urediti finan-dranje KS? Prepričan sem, da je treba imeti pred očni vlogo kra-jevne skupnosti kot dela združe-nega dela, pri čemer se vsak de-lovni človek zaveda, da živi v neki KS, kjer mora sotidarnostno zadovoljevati skopne potrebe. Ne rabimo proračunske debate in proračunskcga denarja, ko moramo v KSizravnavafi pogoje vsakdanjega življenja tudi v ob-čni. Konkretne soKdarnosti med KS v naši občini še vedno nismo pripeljaii na skupni imenovalec m smo eni bogati, drugi pa revni, četadi se oboji pridušamo, da nam ni lahko in da je finandranje napsu.
Finandranje KS mora izhajati iz sprejetih planskih nalog v KS in določene obveznosti sodelo-vanja pri finandranju takšnih nalog s strani titih ki lahko pri-spevajo svoja finančna ali druga sredstva, konkretno združeno delo oz. tozdih. Seveda pa bi se taka sredstva kasneje zmanjše-vala, ker bi večji del svojih skup-nih potreb krajani zadovoljevali prek dejavnosti raznih SIS. Zato bo treba vsekakor priti za čas po 1. 1. 1981 do dokumenta, ki bo takšne ali podobne relacije sa-moupravno, dogovorjeno in po sprejemu obvezujoče reguliraL No, to pa je že druga tema, o ka-teri nekaj več prihodnjič.
LEOPOLD KOS