List 14. m v • lecaj LUI. i i I zbajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. po Za prinašanje na dom y Ljubljani se plača na leto Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 5. aprila 1895. áKdE^de^feífed^c^itAdŘdŘ^ ^ ralci, imel pred vsem v mislih češke veleposestnike, vsaj Politiški oddelek. so ti baje igrali prvo vlogo pri sklepanji koalicije, drugi konservativci so slepo pritrjevali. Naravno je torej, da bodo v bistvenejših stvareh tudi glede volilne reforme liberalci in češki veleposestniki Petakarji. Bodoči zgodovinar bode prerešetujoč zgodovino Av- složno postopali; le semtertja bodo nemški liberalci ho-strije se čudil, kako da so prva desetletja parlamentarne teli imeti kako malo bolj liberalno določbo, kateri bodo dobe si toliko nasprotovale nekatere stranke, ki imajo konservativni veleposestniki ugovarjali, naposled se bodo faktično skoro jednake koristi. Skoro prava uganka mu pa že sporazumeli. Oboji imajo svoje interese v tem, da kako da so se češki veleposestniki toliko upirali se srednjim in nižjim stanovom dovoli kolikor je najmanj bode nemškim ustavovercem, da so celo nastopili pasivno po- mogoče vpliva. litiko, ce tudi se njih koristi, njih nazori skoro popol- Jedna glavnih točk, o katerih se suce volilna re noma vjemajo z nazori nemškoliberalne kapitalistične forma, je volilna pravica petakarjev. Liberalci bi jih radi stranke. narodnem oziru ljudje niso nikdar bili porinili v novo peto kurijo, ker po mestih jim v sedanji naudušeni za Čehe. Po njih gradovih se je slišala kuriji delajo ovire. Petakarji so tišti volilci, ki so na nemška govorica, češki priprosti narod zmatrali so za Dunaji strli moč nemških liberalcev, na katere se opira nekaj nižjega in pri tacih razmerah je pač čudno kako krščanska socijalna stranka. Dokler volijo ti volilci v da so mogli se poganjati za obnovljenje češke krone, mestni in kmetski kuriji, ima krščanskosocijalna stranka Tega seveda bodoči zgodovinar ne bode mogel verjeti, da upanje, da jo čaka še velika bodočnost, kakor hitro se bili možje se nadejali, da se s češkim državnim pa izrinejo iz teh dveh kurij, pa je njih vpliv uničen. pravom obnove vse pravice, katere so imeli v srednjem Res bodo jej skoro zagotovljeni mandati v kuriji malih veku ; a vendar je resnica, da jih je jedino to nauduše- davkoplačevalcev, ako se vanjo stlačijo petakarji, a teh valo za češko državno pravo. 25 mandatov bi jej malo koristilo. Sedaj ima žanje 15 Zadnji čas, ko so prišli do prepričanja, da je njih mandatov večjo vrednost, kot jih pozneje 40 ali pa nekdanjim predpravicam za zmirom odklenkalo, jeli so se 50, ko bi bilo zagotovljeno, da čez to število več ne pri-očilno približevati nemškim liberalcem. V češkem deželnem dejo. Sedaj morejo njih ideje razširjati po obširnih okrajih in druge stranke se nanje ozirajo, ter ta ali oni poslanec zboru kaj radi glasujejo ž njimi, na vso moč pospešujejo nemške težnje, tudi znane dunajské punktacije, ki so na- si misli, da ne bode več přišel v zbornico ako prevec ravnost protivne obnovljenju češkega državnega prava in nasprotuje idejam, katere se vedno bolj širijo mej nje so v interesu Nemcev, so največ njih delo. Češki leposestniki imajo tovarne in rudnike in se zatorej ve-njih govimi volilci. Ravno tako tudi delavcem ne bode volilna reforma nič koristila, ako bodo volili v posebni kuriji ? gospodarske koristi vjemajo popolnoma s kořistmi nemško- ker se za njih poslance ne bode nobeden změnil, če bode liberalne stranke, katera se tudi vedno poteguje za ko- vedel, da se njih število pomnožiti ne more. Že same na risti velike obrtnije. sebi ste ti novi kuriji jako zvito izmišljeni in je njih Zaradi tega je zares čudno, da je bilo treba Taaffe- namen varovati vpliv nemškoliberalne in njej precej jeve volilne reforme, da so konservativni veleposestniki sorodne konservativne stranke. in liberalci prišli do prepričanja, da so tako rekoč na ravni zavezniki. Grof Hohenwart v znaném govoru i ko je naglašal, da konservativce vežejo važne stvari z libe Zadnji čas se bije proti kršćanski socijalni stranki hud boj, ker je začela boj proti škodljivemu kapitalizmu, tem boji liberalni in konservativni veleposestniki ho- 132 dijo drug druzega podpirajo. Kardinal grof Schônborn bi ne bil šel v Rim samo na željo Plenerjevo ali Madej-skega, temveč tukaj imajo svojo roko vmes konservativni veleposestniki, katerim je boj proti velikemu kapitalizmu ravno tako nevařen kakor Rotšildu. Da bi rešil volilno pravico petakarjem, je predlagal baron Dipauli pri davčni reformi neko določbo, po kateri bi se jim davek odračunal po sedanjem davku, ne pa po novem, ki bode toliko nižji, da ne bode več znašal 5 gld. Tega predloga pa ni hotelo podpisati 11 čeških velepo-sestnikov in pa grof Hohenwart. S tem so naravnost pre-stopili na liberalno stran. Že dolgo se je govorilo, da Hohenwartov klub v tem vprašanju ni jedin in sedaj se je očitno pokazalo. Jako dvomljivo je že, če se bode za Dipaulijev predlog dobila večina, posebno ker vlada ni zanj. Če pa propade in se davčna reforma reši po volji vlade, pridejo pa konservativci, kateri se še niso popolnoma zapisali nemškemu liberalizmu, v jako kočljiv položaj. Odločiti se bodo morali za volilno reformo, ka-keršno hote levičarji, da vsaj v novi kuriji preskrbe volilno pravico petakarjem ali pa poseči po Taaffejevi volilni reformi in se združiti brez ozira na narodno in versko prepričanje z raznimi frakci jami sedanje opozicije v novo stranko, da se dobi vsaj navadna večina proti sedanji koaliciji. Zakaj se bodo odločili ne vemo, a bojimo se, da se bodo rajši udali liberalizmu in žrtvovali vse svoje ideje, da le obdrže sedanje svoje mandate. Politični pregled. Državni zbor je rešil začasni državni proračun in dovolil vladi pobir.iti davke do konca junija. Pri tej debati so posebno Mladočehi in protisemitje hudo prijemali vlado. Češki govorniki so vlado posebno prijemali zaradi volilne reforme in pa zaradi samovoljnega postopanja češkega namestnika grofa Thuna. Ministri so pa grofa Thuna prav goreče zagovarjali, posebno pl Plenner, kateremu se je kar videlo, da vidi v Thunu že bodoČega ministerskega predsednika, kateremu bode on vodil finance. Windischgrátz se je zagovarjal zaradi poČas-nosti volilne reforme. Pri tem pa ni bil posebno srečen, kakor tudi ne pri zagovarjanji češkega namestnika grofa Thuna. Rekel je, da državni zbor nima pravice kritikovati namestnikov, kar je pri nekaterih poslancih vzbudilo nevoljo, pri druzih smeh. Pokazala se je vsa državniška nezmožnost sedanjega predsednika, kateri ni niti senca svojemu predniku Posebnost je tudi to, da je pl Plenner, ko je še bil poslanec, vedno grajal za-Časne budgete kot m ko zlorabo in dokaz slabega državnega gospodarstva. Sedaj se je pa pokazalo, da sam bolje gospodariti ne zna. Sploh je Plenner vse dobre lastnosti, katere je imel še kot poslanec, zgubil kot minister, slabe je pač vse ohranil Splošno se je opazovalo, da sedanja vlada že čuti, da se jej bliža zadnja ura in se približujemo neki premembi. I iberalci in konservativci delajo z všemi silami za grofa Thuna, od katerega pričakujejo, da bode ugnal protisemite, katerih Windischgatz ne more. Ne ve se pa še, če se bodo želje li-beralcev lzpolnile, ker grot Thuu pač nima tistih lastnosti j, katerih bi bilo treba prihodnjemu avstrijskemu ministerskému predsedniku, ako bode hotel popraviti, kar je koalicija zmedla. Pod koalicijo je vse zaostalo, ker tako umetno skrpana većina brez vsacih višjih nazorov, ni zmožná za najmanjše resno delo. Treba bi bilo, da bi bodoči ministerski predsednik kar pome- del s sedanjimi vladujočimi strankami, ki očitno kažejo, da so se preživele in ne umejo več duha in potřeb časa. Volilna reforma. — V pododseku za volilno reformo prihajajo gospodje vedno z novimi predlogi, ki je pa jeden bolj neprimeren nego drugi. Sedaj so srečno prišli do tega, da bi se nova kurija ne razdelila v vseh deželah v dva razreda, temveč le v tistih, kjer bi se bilo bati, da delavci dobe večino. Kjer bi pa mali davkoplačevalci utegnili ohraniti večino, tam bo pa le jeden razred. Ker oba razreda ne dobita jednako poslancev, bodo se za vsacega drugače razdelili volilni okraji. Prepričani smo, da se v zbornici poslancev za tako zmedenino ne bode dobila večina, če bode sploh vlada na taki podlagi mogla izdelati svoje predloge. Zato je že skoro gotovo, da sedanja večina volilne reforme ne sklene, k večjemu bode z davčao reformo spravila petakarje ob volilno pravico v prid levičarjem. Občinske volitve na Dunaji so jako ugodno izpale za protisemite na Dunaji, posebno v drugm razredu. Vsega so pridobili 20 mandatov. Sedaj bode v mestnem zboru 74 li-beralcev in 64 protisemitov. S tako malo večino se pa ne bode dalo več tako postopati, kakor dosedaj. Liberalni listi se že boje, da bode velikokrat pri sej ali većina protisemitov, ker liberalci malomarno prihajajo k sejam dočim je opozicija dobro organizovana. Župan dunajski se je že sam izjavil, da ne bode dolgo več mogel županovati. Ko bi pa odložil županstvo je pa popolnoma prepričan, da bi bil voljen županom dr. Lueger. Vec liberalnih mestnih odbomikov- bi se pri volitvi že izneve-rilo. V liberalnih krogih se že razpravlja, da bi odložili vsi liberalni mestni odborniki mandate, da bi bila potrebna nova volitev. Pri tej bi pa seveda zmagali zopet protisemitje, naj tudi vlada pritiska na volilce. Židovski bogatinje so v velikem strahu, ker bodo zgubili velike dohodke, ko pridejo na Dunaji protisemitje na krmilo. Mnoga občinska delà, pri katerih so dosedaj delali velike dobicke, bode občina vzela v svojo režijo. Kako da je tak poraz zadel liberalce, da se pojasniti jedino s tem, da je ta stranka s svojo hinavsko politiko zgu-bila vse zaupanje. V gospodarskem oziru je preveč podpírala le velike kapitaliste, drugače je pa zatajila vsa svoja liberalna in demakratična načela, tako da so na Dunaji protisemitje faktično postali že jedini zagovorniki svobodě, demokratičnih načel in ustavnosti. Pri tacih razmerah morali so priti ob vse zaupanje. Tudi majhni židovski obrtniki in trgovci so li-beralcem odpovedali svojo pomoč Tudi čudno postopanje pri volilni reformi je liberalce močno spravilo ob veljavo Če bi se danes razširila volilna pravica po Taffejevem nacrtu, niti jednega državnega poslanca bi ne dobila liberalna stranka na Dunaji f ~ V Napredek Cehov na Moravském ne daje mirno spati narodnim Nemcem. Njih posest je vedno v večji nevar-nosti. V Brnu bi radi ohranili popolnoma nemški značaj, a ti hudobni Čehi so se pa sedaj izmislili, da v tem mestu osnujejo češki muzej. Čehi, ki prihajajo s kmetov bodo lahko zastonj ogledali ta kulturni zavod. Dvombe ni nobene, da bode ta zavod pouzdigoval češko narodno zavest v Brnu in zunaj Brna. Osnova takega zavoda ne bode tako težavna, ker imajo V Cehi v Brnu že mnogo zbirk, katere je le treba zbrati. — V Olumuci se je pa zadnje dni zopet odkrušil kamen, če tudi ne velik od nemške posesti. Poslovni jez'k lekarniškega gremija je po stari navadi bil nemšk. Sedaj so se pa nakrafc zaČeli pisati zapisniki v oběh deželnih jezicih, kar seveda mnogim „pravičnim" Nemcem ni po godu, ker so tuli tukaj nemški poslovni jezik zmatrali za svojo privilegováno narodno posest Vidi se torej, da koalicija ne more zadostno varovati narodne posesti, ker njen vpliv povsod ne sega. Nemčija. — Soustvaritelja sedanje nemške države kneza Bismarcka so povodom njegove 801etnice dne 1. aprila t. 1. proslavljali r Nemciji najveličastneje. Cesar Viljem II. sam je prihitel v velikem spremstvu v Fridrichsruhe, bivališče Bismarckovo, da mu čestita in izroÔi osobno častno dařilo dra- 133 gocen mec. Pohiteli so Bismarcku čestitat razni zastopi, korporacije, društva, dijaštvu i. t. d. Sicer je Nemčija praznovala 1. dan aprila z komersi, razsvetljavami, sveČanostnimi představami in raznovrstnimi slavnostmi. Vse prav lepo, ko bi bilo to navdušenje v Nemciji splošno za Bismarcka. Da temu ni tako, pokazal je, kakor je znano, najbolje nemški državni zbor, ki je odklonil čestitko Bismarcku. Toda bodi temu tudi tako, neovrgljivo je pač res, da ima Bismarck velike zasluge za Nemčijo, znano je pa tudi, da ima na vesti veliko škodo, ki jo je prizadjal naši Avstriji. Nerazumljivo je torej proslavljanje Bismarcka tu pri nas. Rusija. — Proti samovoljnosti cenzorjev knjig in časo-pisov, ki vrše najstrožje svoj pesel v Rusiji, vložilo je več pi-sateljev in časnikarjev na carja prošnjo, da bi omejil samovoljno postopanje cenzorjev. Car je baje prošnjo radostno vsprejel in obljubil stvar natančno preiskati. Ce tudi absolutistični vladar, je zadnji čas pokazal, da ljubi svobodo. Gotovi krogi so hoteli odpraviti porotna sodišca, a car se je odločno izrekel za njih ohranitev. Tako je tudi pričakovati, da car da časnikarjem in pisateljem več prostosti Rusija in Nemčija. — Zatrjuje se vkljub oficijoznim zanikavanjem, da so se razmere mej Petrogradom in Bero-linom pooštrile. Razlog je v nesoglasnem mnenji glede popol-njenja diplomatskih mest. V Berolinu so hoteli za poslanika Rusije generalnega pobočnika Richter-ja, a ruski car je odklonil to željo. Sploh se pri vsaki priliki tem očitneje manifestira rusko-francosko zbližanje Nade, da bo novi ruski car Nikolaj II. tirai germanofilsko politiko so torej šle po vodi Azija. — Poroča se, da je mej japonskimi vojaki v Port-Arthuru nastala neka epidemična bolezen, podobna koleri. Sploh se javlja o slabih zdravstvenih razmerah mej vojaškimi posadkami kitajskimi in japonskimi. — Napadalca kitajskega pooblašČenca Li-Hung Čanga so Japonci obsodili na dosmrtno ječo. — Ruski listi zatrjujejo, da se Rusija v prvi vrsti do-sedaj ni vmešavala v japonsko-kitajske razmere, ker ni hotela provzročati konflikta z Anglijo. Rusija kakor Anglija imata svoje interese v Kitajski; če bi se bila Rusija vtaknila v ho-matije, bi bila Anglija primorana isto stonti. Iz miroljubnosti torej Rusija ni t^ga storila. Vsekako skrbela bo pa za to, da Japonci ne pridobe prevelikega vpliva na kitajski zemlji in s tem oslabe vpliv Rus je Da Rusija ostane pri svojih pravicah, za to bo vedela že pravočasno skrbeti — Japonci so si te dni podjarmili ribiške otoke. Zguba na strani Kitajcev je velika ; pri Japoncih neznatna Skladišče na teh otokih so Ki-tajci še, predno so se ga mogli Japonci polastiti, pognali v zrak — Z neke strani se javlja, da je japonski cesar, ogorčen po atentatu na Li-Hang-Čanga, proglasil premirje s Kitajsko, dokler se ne dovrše mirovna pogajanja. • • % * * , • « f M i_ ..........................................................................................................................<4 € i Hhr+niio - ŠBČPSBB MS8 Z- % - mmâ'M^i^m : UDrimja. = t&mKumKœ=& ................II...............'....................IIIIIIIIIIIIIIIII.II.II.7......II..........II.....I.......- Naprava elastičnega ali gibčnega firneža. Največkrat se pri izbiranji kakega firneža gleda na to, da je firnež elastičen in gibčen. Navadno se v tacih slučajih vzame kak recept elastičnega firneža, ne meneč se, če tudi ugaja svojemu namenu, in če v specijalnem slučaji tudi more ohraniti svoje dobre kakovosti. Da se more presoditi vrednost kakega firneža, mora se vedeti, katere stvari naredi firnež trd in krhek in katere snovi mu jemljo ti slabi svojstvi. Le tako je mogoře napravljati dobre firneže za razne namene. Firneži se delajo iz smole. Smole so snovi jako različnih fiizikaličnih lastnostij, in so zlasti v rastlinstvu jako razširjene. Teko iz rastlin in so sestavljene iz naj- različnejših snovij. Ločimo balzame ali mehke smole, ki i imajo v sebi eterično olje in trde smole, steklenaste, bolj ali manj prozorne snovi, in gumaste smole, ki niso prozorne. Smole se v vodi ne razstope, razstope se pa v špiritu, etru, kloroformu, žveplenem ogliku, benzolu in ter-pentinovem olji. Na zraku zgore z močno svetecim, so-jastim plamenom. Če se pridene k alkoholični raztopljini smole voda, nastane bela tekočina, kateri pravimo smolno mleko. Vse smole imajo v sebi smolnate kisline, iz katerih se z lu- v žinami narede peneča smolna mila, katera se raztope v vodi in alkoholu. Če se rabijo za napravo firneža trde smole kakor jantar, kopal, šelak, dobe se krhki firneži, ki so jako trdi in světli, a nimajo prožnosti (elastičnosti). Če se pridene trdim smolám nekaj mehke, postane lak prožen in gibčen. Na ta način se lahko vsak lak-ali firnež tako popravi, da ugaja svojemu namenu. Če je pretrd in pre-krhek, pridenejo se mehke smole, kakor mastiks, elemi ali beneski terpentin. Če je pa za nekatere potrebe lak premehek, pridene se mu trdih smol, kakor jantarja, kopala in šelaka. , Če opazujemo stvari prevlečene z alkoholovim fir-nežem, opazimo večkrat male razpoke firneža, naj so se stvari še tako varovale. To prihaja od premembe gor-kote. 5Če pa za napravo firneža ne rabimo le trdih smol temveč tudi mehke ali pa če ne rabimo le samega alko-holnega firneža, temveč pridenemo terpentinskooljnatega, firnež ne bode dobil kacih razpok. 4. ■ . ® j s . . * i y m '% i 01. Od snovij, ki se rabijo za elastične firneže so zlasti omeniti asfilti, elemi, terpentin in parafin. Asfalt, neka 4 ~ . smolnata snov, je posebno pripravna za železne lake in daje, če se ž njim prav ravna, izvrsten crn elastičen lak. Elemis se sam dostikrat ne rabi za firneže, ampak le za zboljšanje firnežev, da niso prekrhki. Posebno je ■ a _ . i » pa terpentin, ki je na pol tekoč, jako dober za zboljšanje , . V lakov in firnežev, če so prekrhki. Navadno ni Jfirnež tako krhek, ako se mu pridene parafina. Alkoholni firnež, ki ugaja jako mnogim namenom, se napravi iz 48 delov sandaraka, 1 delà beneškega ter-pentina, 24 delov mastiksa in 120 delov alkohola. Zaradi terpentina ta firnež ni krhek. Drugi pot bodemo še navedli nekatere druge elastične lake in kako se napravljajo. Obrtnijske raznoterosti. Shod tehnikov na Dunaji. Dne 19. marcija je bil na Dunaji shod tehnikov, na katerem so se razpravljale razne želje tehnikov, da bi se nanje bolj oziralo v drž. službi in se jim dal kak naslov, katerega bi varovala država. Pri tem shodu je bil tudi poslanec Pernerstorfer. Več govornikov se je pritoževalo, da se daje povsod juristom prednost, in se na-stavljajo pri železnicah in drugih uradih, kjer bi bili na svo- 134 jern mestu tehniki. Sploh se tehnično znanje ne ceni tako kakor humanistične studije, dasi je težje in za naš čas važnejše. V ministerstvu so jako veliki nasprotniki tehnikov. Pernerstorfer je zbranim tehnikom priporocal odločnost in neprijenljivost, pa bodo že kaj dosegli, ne spuščajo. kake kompromise naj se pa nikakor Kako se naredi barva za štampilje ? Zmeša se 2 delà berolinskega modřila in 3 dele saj. Tej masi se pridene laškega olja, da vsa postane lahko tekoča in potem se z čo-picem nadeva na Štampilsko blazinico. Kmetijske razno ter osti. m m . Obrezovanje živih plotov. Živih plotov ne obrezuj, kakor delajo navadno, naupično, temveč malo poševno od obeh strani, tako, da bode ograja zgoraj ožja nego spodaj. Vsled tacega obrezovanja tudi spodnje veje dobe dovolj zraka, svet-lobe in dežja in ostanejo zelene. Za sadjarejce. V vročih deželah jako poprašujejo po suhih češpljah Ondu živeči Evropci jih jako drago plačujejo. Suhe Češplje so dobro sredstvo zoper rumeno mrzlico in mnogi Evropci imajo češpljam v vročih deželah zahvaliti svoje živ- ljenje. V Braziliji velja ploščinasta pušica češpelj, v katerih jih je kacih 40, okrog 4 gld. 50 kr. Î..M..M.........M.............M.................HUM...................MM.............................. Morda bilo dobro. Kmetijstvo. Ohranjenje jajec. Da se jajca ne spridijo, je najbolje, ako se zavijejo v navadni časniški papir in slože v lesen v hladni kleti stoječ zaboj. Zaboj bodi 85 cm dolg, 30 cm širok in 30 cm visok in naj se z vmesnimi stěnami razdeli v štiri jednake oddelke. ko bi tudi slovenski sadjerejci in trgovci sknšali za svoje blago naiti kupčev v Braziliji Proti gosenicami se je pokazalo kot dobro sredstvo karbolova kislina Na razbeljeni lopati se spremeni v dim in s tem dimom se ohrani drevo. Nakupovanje žrebcev. Poljedelsko ministerstvo po- vij konj da do konca aprila naznanijo, če imajo žreb cev na prodaj. Ministerstvo hoče, kolikor je moč, v domaćih deželah nakupiti potrebnih žrebcev. vsakega se dene po 100 jajec. Če se jajca pokladajo od desne proti levi v vsakem oddelku je dobro to, da vsak čas vemo, kje in kako globoko so naj-starša, da jih potem popřej porabimo. Ta način ohranjenja jajec je najpriprostejši. ohranijo se dobra več mesecev, ne dobe nobenega zoper .•fcífl ítiíti rfc ífi ífcítí ifí ttiíti f^itřttHrjtiítfc £ Poučni in zabavni del. Jajca Deset let Ameriki. nega okusa. Povsod pa ni porabljiv, ker se v zaboj mo-rajo vkladati sveža jajca, precej, ko se pobero iz gnezda. Kjer nimajo doma kokoši in jajca kupujejo, jih na ta način ne morejo shranjevati. Tudi marsikje nimajo tako hladne kleti, kamor bi mogli dati tak zaboj. Zlasti v večjih mestih, kjer je veliko plačati od vsacega najmanj-šega prostora, se na ta način ne dajo jajca shranjevati. Bolj lahek je drug način shranjevanja jajcev. Vzemi za noževo ost (špico) nadmangamovokislega kalija in ga da razstopi v dveh litrih vode. Zmes mešaj tako dolgo, se nadmanganovokisli kalij popolnoma razstopi. Po tem položi jajca tako v to tekočino, da nič ne mole iz nje. Jajca se pa morajo poprej dobro obrisati vsake umaza- (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver skega.) JI ' - S3 • . VJL (Dalje.) Poročilo upravnika narodne šole v Ohii za 1890. leto podaje sledeče podatke: šolo obiskovati dolžnih oseb je 1,123.985; in od teh jih hodi v šolo 83%- Učiteljev s srednjo plačo 80 rubljev na mesec je 10841 in učite-ljic z mesečno plačo 60 gld 14315. Dohodkov za vzdrževanje šol je bilo to leto (izključivši stroške za višje učne zavode) 11,649.992 dol., izdalo se je pa 11,407.499 dolarjev. Šolsko imetje je vredno 32,631.549 dolarjev. Za učiteljske shode bilo dohodkov 25.496, stroškov pa 23.352. Višjihučnih zavodov je bilo 29, dijakov pa 3963. nosti, kajti na umazanih mestih najrajše začno gniti. Čez država je izdala kot dodatek lastnim dohodkom in jedno uro vzemi jih iz tekočine, osuši jih dobro in zavi prostovoljnim žrtvam za nje 4,749.528 dolarjev. Njih dobi čist papir ter položi v kak zabojček ali košarico in deni na kak suh ne premrzel kraj. Na ta način shra njena jajca ohranijo se po sedem mesecev in ohranijo dober okus dočim jajca postanejo neokusna, ako jih spravljamo v zrezani slami ali žaganju. Jajca dobe trdno lupino, ako se tako shranjujejo dočim se jim lupina jako omeči, ako se namočijo v apneni i vodi pred shranjevanjem. Ta način spravljanja jajec je zaradi tega jako pripraven, ker zanj ni treba dosti prostora. Ni treba nobene kleti. Prostor, da postaviš košarico, pač povsod dobiš v kakem kotu. Le jedno napako imajo taka jajca. Lupina dobi precej rujavo barvo in zatorej niso posebno dobra za trgovino, če tudi njih vnanji vid ni zoprn. Gospodinje, ki kupujejo jajca bi utegnile proti njim imeti kake pomislike. imetje je bilo vredno 7,884.099 dolarjev. Normalnih šol (učiteljišč) je bilo 11, in so imele 6068 dijakov. Ker te šole v finančnem oziru oskrbuje poseben svet, čegar po-ročila pa nimam pri rokah, ne morem navesti, koliko stanejo in koliko imajo imetja. Zakon o obveznem šolstvu se je v tej državi vpeljal že precej davno. Upravnik državnih šol v svojem poro-čilu omenja, da je bil poslal okrožnico vsem upravnikom šol v 96 grofijah in v njej mej drugim vprašal, kako se izpolnuje zakon o obveznem šolstvu. Iz 57 grofiji je dobil odgovor, da je izpolnjevanje zakona precej povoljno, čina jih je reklo, da skoro vsi šolo obiskovati dolžni ve otroci hodijo v šolo, slučajne izjeme so jako redke je odgovorilo, da so vspehi deloma povolj jih govorilo, da pri njih tega zakona niti treba ni bilo so že poprej vsi hodili v šolo jih od- ker iz dveh groíij je přišel odgovor, da vspehi niso povoljni. Na vprašanje, kako 13ft prebivalstvo zakonu naklonjeno, jih je odgovorilo 75 izmej 96 da je prebivalstvo zakonu prijazno 7 jih ilo odgovo da ne more odgovoriti ker pr uvajal, drugi so pa izrekli, da prebivalstvo ni zadovoljne iz kakih uzrokov z zakonom samim ali pa z njega izva janjem. Najbolj so z zakonom nezadovoljni tovarnarji, 55. letno poročilo o narodnem izobraževanju (Board Public Instruction) države Massachusets obsega šolsko njih se ta zakon ni leto 1890.—1891. in je cei zvezek s 90 in 141 strani- cami, z lepimi fotografijami in jako dragocenim materi- so morali cena otroška delà, zameniti z dražjim odraslih. delom jalom. Ta država je jedna najstarših po svoji osnovi in se prišteva k najbogatejšim in k najnaprednejšim državam vse zveze — in njega stolica Boston velja za ameriške Atene. Našopirjena učenost tega mesta, zlasti modrih no- Najvažnejša točka poročila je po mojem mnenji govic mej lepim spolom, je predmet mnogobrojnim douti- priporočilo, da bi se do neke stopinj M osredotočili vsi Pom *n priljubljena tema zapadnih katerikaturnih listov i višji učni zavodi države. Dosedaj ima vsak zavod svoje navadno se predstavlja v razgovoru mej bostonsko učeno fakultete, svoje kabinete ) svojega predsednika in je de- devojko in priprosto devo novega zapada, pri čemer jedna janski popolnoma samostojen po programu in pouku, pogojih in zahtevah za vsprejem in odpust dijakov. po Ohiu je večjih mest in mej njimi razdeljujejo se višji učni zavodi, v vsakem městu jih nekaj Upravnik daje najtežja abstraktna vprašanja, a druga jih pa parira s svojo vsakdanjo življenjsko modrostjo. Vendar zapad spoštuje Boston in v stvareh narodnega izobraženja ga zmatra za resno avtoriteto, ki je vredna, da se izučuje in posnemlje. Ker je ljudska šola države Massachusets priporoča, da se zjedinijo pod vodstvom jednega sveta za vse in se za vse uvedejo slične zahteve glede programov, sedaJ idejal šolskih zadev v Ameriki, po katerem teže in vsprejema in odpusta. — On priporoča specijalizacijo teh katerega posnema velika večina, hočem podrobneje spre- zavodov, da se nekaj fakultet zjedini v jednem zavodu, govoriti o višje omenjenem poročilu. nekaj pa zopet v drugem, s tem se doseže tudi večja po- Najprej se priporoča, da se naj osnuje boljše spe- polnost učnih kabinetov in zbirk, in boljše oskrbljenje z cijalno nadzorstvo nad šolami. Svet misli, da si nadzor- učnimi močmi Sedaj prehajam k državi Severna Dakota j ki po- sebno zanimiva država za ruske čitatelje, ker so zemlje- delska in klimatična svojstva popolnoma vjemajo z vso centralno, poljedelsko Rusijo. Ta država se je osnovala ., je jako redko naseljena, še dne 2. novembra 1889. kajti na 70.195 kvadratnih miljah je po ljudski štetvi 1890. štela le 182.719 prebivalcev in izvzemši malega delà na vzhodni meji, v dolini ob Rudeči Reki naselje-nega že pred 25 leti, predstavlja pjpjln)ma novo in zatorej revno deželo, po vsem vnanjih znakih še ne urejeno. letu dveh let od svoje osnove (poročilo upravnika obsega 2 leti) je država severna Dokota osnovala si vseučilišče s štirimi fakultetami, 11 profesorji in 110 dijaki, poljedelsko akademijo, rudarsko in gozdarsko šolo in normalni šoli. Vse te višje šole preskrbljene so z večnim zakladom za njih oskrbovanje ; poleg tega se jeden cent stvo mestnih svetov jako blagodejno vpliva na gmotni položaj šol, vendar glede sisteme in pa vsebine predavanja ne more imeti potrebne avtoritete in nima neob- Člani mestnih svetov niso gotne potrebne sposobnosti, specijalni pedagogi, temveč so priprosti državljani » ki so poklicani v šolski svet le po svojem oficijelnem položaji ali pa ker prebivalstvo ve, da so šolstvu naklonjeni. Po mnenji sveta je neobhodno potrebno bolj jednolično, specijalno naučno nadzorstvo nad učitelji. Upravniki šol v grofijah so tako preobloženi z delom, da ne morejo za to najti časa, kajti šol v vsaki grofiji je preveč ne le za jednega temveč tudi za deset ljudij. Svet s posebno po-hvalo govori o teh krajih, ki so na svoje stroške najeli takih specijalistov ne čakajoč, da bi država sama kaj storila. Kaže na dobre vspehe in priporoča, da se tak nadzor še bolj razširi. Najvažnejša točka poročila po na vsacih 100 mojem mnenji šole. dolarjev vrednosti obdavčenega posestva kratek ali določen napad na vsakovrstne zasebne državi odšteje v njih korist. Narodnih šol je 1682 s 557 Svet se rezko in odločno izreka proti njim in pravi ? da učitelji in 1428 učiteljicami in od 43.153 šolo obiskovati so škodljive in celo nevarne blagostanju države. Naloga dolžnih otrok, jih v resnici hodi v šolo 35.543. Šolsko države je > dati najboljše in istomerno izobraženje vsem premoženje znaša 1,515.601 dolarjev in stroški za ljudske svojim otrokom. Te naloge pa ne more izpolniti i ako šole so znašali 1890. leta 635.141 dolarjev. Samo po sebi se razume, da se osnova nove države takem obširnem ozemlj ni mogla šiti bi skrbi tako redkim prebivalstvom azporov in zadržek i. je vec zasebnih šol, ki odtegujejo mnogo otrok od državnih šul in jih podrejajo povse drugačnim pogojem in uredbam. Potem svet opozarja, da je potrebno posebnega Poročilo upravnika je po mojem mnenji skrajno najivno. usposobljenja za učitelje višjih šol. On misli, da so vzgo- Vedno se opravičuje da se to in to ni storilo, to in to jeslovje, zgodovina in modroslovje poslednji čas tako raz- se itd dokončalo, da poizvedbe še popolnoma končane vili, da to, kar se zahteva od ljudskošolskih učiteljev ob jednem pa pripoveduje, da so se, predno se je sploh, ne zadošča več po zahtevah časa za učitelje višjih da poročilo objavilo, ođprle in se vzdržale razne šole od za- šol. Poslednji morajo imeti bolj široko usposobljenost, sebnikov na zasebne stroške v pričakovanji, da dobe pod- morejo zadoščati svoji nalogi. Država jim mora omogočiti, od države, katere niso dobili vsled tehničnih nespo- dobiti to usposobljenost in povišati zahteve pore razumljenij in zmot prvega postavodajnega zbora. od kandi- datov za to vest. 130 Potem govori poročilo o shodih učiteljev in svet priporoča, da se jih udeležujejo ne učitelji » temveč se g. Matija Erjavec, župnik v Budanjah V dekan v Vip gg D Arko Skvarča župnik v Sturijah vse stori, da se vzbudi žanje zanimanje pri državljanih sploh, da jih bode obiskovalo kolikor več oseb, kajti razširjenje zdravih pojmov o izobraženji mej prebivalstvom Neimenovan Klobus, kurát na Slapu 5 . Mikš hovni svetnik župnik na Planini 5 Nakus 10 K kapelan 5 K Tdkster, kurát na Colu zlatomašnik in du 'r. Rajčevič, č. gg župnikov iz Ornega grabna 10 jako pospesuje napredek narodne omike. (Dalje sledi.) g Valentin Aljančič, župnik na Dobravi Kropi 10 v vc ljubljanski bogoslovci na mesto venca na grob umrlega . Lovro Aljančič star. v Bistrici Poučni in zabavni drobiž. tovariša g. Mediča 24 pri Tržiči, namesto venca na grob nepozabnih vnukov 10 rodbina Pogačnikova na Dobravi pri Kropi namesto venca ; „veseli prijatelji zbrani v konjiški na grob ljubih otrok 10 K kapel 12 vc. g. župnik Fr. Jare, na Mirni 10 Ženska društva v Ameriki. V Bostonu je na sto- vesela družba v župnišči na Slivnici pri Mariboru 29 tine ženskih društev, pa tudi v družili mestih je veliko tacih gosp Prijatelj župnik v Strugah, namesto venca na grob društev. Dekleta jedva izstopijo iz šole, in že so vpisane v nadučitelja Pavčiča 10 fcv Petrič, učitelj v Stru © V razna društva, se bavijo s človekoljubnimi nameni, s poli- isti namen 6K; po vč g. župniku K. Miklavčiču gostje zbran tičnimi, modroslovnimi, vzgojeslovnimi in drugimi znanstvenimi vprasanji botaničnem društvu slišiš iz nežnih ust najtežja 24. sicer jan t pri Klemšinu latinska botanična imena in kot Evropejec, če nisi ravno spe- in gdč G cijalist v botaniki, kmalu čutiš v tem krogu, da si velik ne- veselice v Cerknici so darovali Sv. Križu pri Litij po po 1 : Preč 11 in A Y St o priliki podružnične Fr. Kunstelj dekan vednež. Posebnost v Bostonu je društvo vdov, kjer se vdove mej sabo tolažijo in primerjajo zasluge njih pokojnih soprogov z zaslugami še živečih ljudij. Egiptske starine. V Kairu Fr Pešec, kapelan A. Lavrenčič, kapelan po 2 K gosp Fr. Kušar kurát v Begunjah . Justin, c kr. kancelist, zgrade novi muzej za Be u / ' Dolenie vasi, M. Mrzlikar po 1 Porent gg A Bonač iz Petrovčič iz egiptske starine. Razpisal se je bil konkurs za nacrte. Došlo in gdč. J. Kunstelj Iskreno se zahvaljujemo vsem blagim darovateljem. Naj bi je kacih devetdeset načrtov v egiptskem slogu, največ iz Fran- lepa sta danes imenovanih domoljubkinj in domoljubov na- cije, nekaj iz Italije, Anglije, Nemčije in Avstrije. Darilo dobi gnila slehrnega zavednega Slovenca, da daruje skromen dar za najbrž neki Francoz. slovensko šolo družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovci. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Poljski vseučiliščniki in celjska gimnazija Poljski vseučiliščniki v Gfradci so poslali poljskemu klubu peticijo, s katero rote poljske poslance, naj glasujejo vsi kakor eden mož za proračunsko postavko glede sloven gimnazije v Celji, češ, da Slovencem storjena krivica bi se mogla mašče- Osobna vest. Minister za nofranje stvari je ime- vati na poljskem narodu Ednake peticije pošljejo vseučiliščniki noval gosp. računskega svetnika Viktor Colloretto višjim ra- z vseh drugih univerz Peticija je baje na poljske poslance čunskim svetnikom in gos. rac revidenta Vilibalda Bregarja, naredila velik vtis. Klub bo o nji razpravljal. računskim svetnikom pri računskem oddelku deželne vlade v Ljubljani , Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 15. marcija t. 1. darovali : SI. posojilnica v Marcnbergu 20 Antonija Esih 2 »Glasbena Matica« v Ljubljani tretji redni koncert v soboto v redutni dvorani. in ponedeljek priredi aprila t. svoj Izvajal se bode obakrat „Mrtvaški ženin", vc. Alfonz Svet, kapelan v Ptuj za soli, mešan zbor in veliki orkester uglasbil A. Dvorak, 1 80 vinarjev in g. Rozika Esih 20 vinarjev. Za slovensko šolo v Velikovci so v tem času darovali : SI h rani Ino in posoj . Wies< ravnatelju župniku Tolsti Vrh in okolico po brane dne 25. febr. t hovem Gradcu. 15 društvo v Celovci po preč. podružnica za iu 100 Kotniku besede poslovenil Jos. Stritar. Koncert vodi koncertni mojster Hubad in sodelujejo gdč Franja Vrhunčeva, konservato-ristinja na Dunaii (sopran), gosp drd med. Bela Stuhec (bariton), gosp. Ant. Razinger (tenor), pevski zbor „Glasbene Ma- 12 gld 94 ki- tice na- jih hovnikov, katerim je pri srci Virant, župnik v Mokronogu, družba : Jožef Laznik, župnik v Pol darovala četvorica v rsko-narodna šola ; du 11 g- Apolonija Graj selem domaćem krogu v Vodicah dan grozán Ko bil je v grudo pokopan vč g jih je zložila vesela jih je nabrala v ve- Z geslom: „Pobegni skoro Slovenski Ko- in vojaška godba c in. kr. 27. pešpolka. Shod volilcev v Hrušici v Istri se je vršil naj-sijajneje minolo nedeljo v navzočnosti do 1500 osob Poročali so posl. Mandič, Jenko in Spincic. Narod je navdušeno pri- trjeval govornikom Bismarckovanje v Celovci. Ko je ckovi slavnosti v Celovci, prirejeni od ultra pri Bismar-Germanov pevski zbor stopil na oder, udrlo se nekaj desk tako, da rotán !" nam je poslal Gregore, kapelan v Trbovljah je Bismarckova soha padla na tla in se razbila. Pač slu- 78 K, nabranih v tamošnji dolini. Darovali so : Preč. g. Pete r v ca], ima nekaj zase. Erj župnik in duhovni svetnik v v cc. Veternik in obč. odbornik Gre kapelan Anton 6 g- župan Ferdo Ros po 10 Polák 4 A Volaršek obč F. Kalan, obč. svetnik, A Pintar, obe. odbornik, A. Gradišnik, litvah so se pa Slovenci otresli Narodna zmaga v Teharjih pri Celji. V Te- harjih pri Celji so doziaj največ zaradi vpliva fužine v Storah svetnik. v občinskem zastopu gospodarili nemškutarji. Pri letošnjih vo- jarma s si- nemškutarskega učitelj Sali, učitelj Moll, trgovec Forte, trgovec Goropevšek, krčmar J. Holeček, žel. uradnik po 2 jajno zavednosti ! zmago in si pri občini pridobili veliko većino Slava SorČan, nadučitelj, gospa Ana Dimnik Moćnik, čevljar, J Urbajs, kmet po 1 K gosp. Tereza Polak Plavšak R o z a Petindvajsetletnico svojega delovanja pri bauki „Slaviji" je praznoval dne 1. aprila t. 1. zaslužiti vrli rodoljub 1 kovič in gospa gdč Matilda Irgl, Justina Pust, Uršula B Ivan Hribar, deželni poslanec in častili meščan ljubljanski. Alešovec po 1 SI uredništvo ti Slovenca" nam je izročilo 233 so jih darovali Pi V slovenskem gledališču se je včeraj zaključila letošnja sezija. Predstavlja! se je „Zapravljivec". 139 — Okrajni šolski nadzorniki. Naučno ministerstvo je imenovalo okrajnimi šolskimi nadzorniki za Kranjsko gg : nadučitelja Iv. Tuma v Postojini za šolska okraja postojinski in logaški ; nadučitelja Jož. Kragl a v Tržiči za šolska okraja kranjski in radovljiški ; učiteljiščnega prof. Vilibalda Zupančič-a v Ljubljani, za šolska okraja ljubljanske okolice in kamniški ; nadučitelja Fr Gabršeka v Krškem, za šolska okraja krški in litijski; nadučitelja Ant .Teršinovica v Črnomlji, za slovenske in utrakvistiČne šole v novomeškem, Črnomaljskem in kočev-ekem okraji ; gimn ravnatelja Peter Wolsegger-ja v Kočevji, za nemške šole v novomeškem, črnomaljskem in kocevskem okraji ; realičnega prof. Fr. Levc-a v Ljubljani, za slovenske in utrakvistiČne sole v Ljubljani ; realičnega prof. B Kna-pitsch a za nemške šole v Ljubljani, za nemško meščansko šolo v Krškem in za nemške šole v Beli peči, Domžalah, VevČah in GoriČanah. — Narodni dom v Celovcu. Kakor v Gorici in Trstu sprožili so tudi koroški Slovenci v rMiruu misel, da naj bi si zgradili svoj „Slovenski domM v Celovcu. Bog jim blagoslovi njih napore ! — Predsednikom okrožnega sodišca v Celji je imenovan višjesodni svetnik v Gradcu g Rudolf rilepitsch pl. Krainfels. ' Ullepitsch je znan po svojem nemškem mišljenji še izza časa, ko je služboval v Novem městu. '. V-®' - > , ' ^ "I " . " ; * _ ^IÇ * ^ — Razveljavljen sklep tržaškega mestnega sveta. Tržaško namestništvo je razveljavilo sklep občinskega sveta tržaškega, da je v spomin na shod isterskih županov .in laških zaupnih mož v Trstu dne 2. nov. 1894. vzidati v pred-sobi magistratne dvorane spominsko pločo. — f Umrl je minoli teden občespoštovani tovarnar v Skolji Loki g. Al Krenner, N. v m p. — t Umrl je na Dunaji v 47. letu svoje starosti g. profesor Viljem Voss. Pokojnik je bil sloveč botanik in je 20 let služboval na tukajšnji veliki realki, od kodér je bil še le lánsko leto prestavljen na Dunaj — Utonila je dne 27. marca zjutraj 651etna kajža-rica Marija Zorman iz Gore obČine Križ v kamniškem okraji ko je Šla v Komendo k spovedi. Šla je po brvi čez potok Pšato, a spodrsnilo ji je in pala je vsled deževja v precej narasli potok in utonila. — Pot je zgrešila dne 25. marcija 751etna vdova Katarina Mezgec iz PalČja v postojinskem okrajů, idoČa iz cerkve v Trnji domov. Burja je piha'a in revica je zašla proti Javorníku. Obnemogla je in obtičala v šumi. Drugi dan našli so mrtvo. — Přeložen semenj. Letnbin živinski semenj v Jag-njenci obČine Sv. Križ pri RadeČah pri Zidannn mostu, ki se vsako leto vrši dne 22._aprila, přeložil se je za letos na dan 20. aprila, ker je 22. aprila tudi semenj v Radečah. Anarhisti. Praško državno pravdništvo je naperilo tožbo proti 17 anarhistom po § 65. Zatožba trdi, da so bili zato- ženci elani tajnih društev, katerih namen je anarhistične ideje razširjati po vsej Avstriji. Ta društva imenujejo se „osina gnezda" in so razširjena po vsej Avstriji ter so mej seboj v zvezi. Mej zatoženci nahaja se tudi socijali-fitični urednik Korber, ki se je pred več leti bil udeležil nekega bombnega atentata na praško policijsko ravnateljstvo. V Milanu je pa bila te dni močno obiskana obrav-nava proti anarhistu Realiniju, kateri je pred dvema me-isecema bil z nožem umoril državnega pravdnika Cellija. Porotniki so ga jednoglasno spoznali krivega in ga obsodili v dosmrtno prisilno delo. Ko se mu je naznanila razsodba je zaklical: „Živela anarhija! Živel Casserio! Pogin vladi !u Nekaj poslušalcev mu je pritrjevalo in so dvorano morali izprazniti orožniki. Realinija, ki je kar besnel in grizel stražnike, morali so ukleniti, predno so ga odpeljali v ječo. Dne 2. aprila ob dveh po noči se je v budimski trdnjavi zaslišal grozen pok. Sprva so ljudje mislili, da je vodna nevarnost in streljajo s topovi. Ljudje so vkupe drli, ne vedoč, kaj se je zgodilo. Bilo je, kot bi bil ustřelil z desetimi topovi. Policisti so sem in tje těkali in preiskovali, kaj se je zgodilo. Ko je minii strah, šli ao k Hentzijevemu spomeniku in opazili, da je železná ograja nekaj poskodovana. Jasno je bilo, da je bil to dinamitni napad na spomenik. Spomenik ni poškodovan. Šipe po bližnjih hišah so popokale. Ljudje pripovedujejo, da so viděli nekoga, ki je neko stvar prinesel pred Hentzijev spomenik in zažgal in odšel. Dolže časnikarja Szelesa, kateri je bil nedavno obsojen zaradi razžaljenja cesarja, in ki jo je menda pobegnil. Madjarski šovinisti delujejo že z anarhističnimi sredstvi. Sleparica. Te dni se je imela na Dunaji pečati sodnija z neko jako znamenito damo dunajskega ponoînega življenja. Od svojega sedemnajstega leta Marija Gerisch ni druzega dělala, kakor iskala bogatih prijateljev. Naravnost čudno je, koliko moških je znala pridobiti, da so zanjo žrtvovali naravnost ogromno svoto. Neki železniški inžener je zanjo potrosil 25.000 gld., neki popřej přemožen obrtnik je zaradi nje zagazil v velike dolgove, tretji je zopet jednako veliko zanjo potrosil itd. Zatoženka še ni nikoli kaj delala, temveč le lenobo pasti. Koliko je denar vreden, ni vedela, kakor ga je dobila, tako ga je tudi zapravila. Naposled je zaradi go-ljufije prišla pred sodišče. Marija Gerisch je hči nekega brnskega tkalca in je od 16. do 19. leta se pečala s šivanjem. Tako se je seznanila z železniškim inženerjem Friderikom Weberjem. S tega časa ni delala. V sedmih letih ga je stala celo premoženje. Potem je prišla na Dunaj. Tukaj je pogostejši menja/ala ljubčeke. Lepo se je oblačila in izdajala se za nezakonsko hči grofa Herber-steina. Ker jej je denarja primanjkovalo, je pričela z go- ljufijami. Marija Gerisch je znala najvspešnejše oskubsti vse osebe, ki so se ž njo seznanile. Vse to pa ni zadoščalo. Vedno je bila v denarnih zadregah. Leta 1890. so jo posebno nadlegovali upniki in peljala se je v Monakovo k inženirju Weberju in ga na kolenih prosila, naj ji da 2000 gld., da plača dolgove. Dal jih je. Ona je nekaj malih dolgov poplačala, drugo pa hitro zapravila. Pozneje je tega inženirja še tožila, češ, da jej je obljubil dajati po 100 gld. na mesec in ga pismeno prosila za 2000 gl., a vse to brez vspeha. Ko to ni pomagalo, je najela svojo postrežnico, da je brzojavila inženerju, da se gospica ê 138 Gerisch v denarnih zadregah skušala umoriti. Poslal ji je zares zopet 2000 gld. Ker bodoči ljubčki niso zmagovali njenih potreb, se je seznanila z neko gospo Bossi, da jo goljufa. Ta gospa je za možem bila podedovala precej premoženja. Gerisch jej je pripovedovala, da ima 450.000 gld. premoženja, a ga še nima v rokah, ker še ni dosti stara. Njen varuh inžener Weber jej pa ne daje toliko, da bi mogla izha-jati. Bossi je bila pač vesela, da se je seznanila z grofom Herbersteinovo hčerjo. Denarja pa Gerisch le ni izvabila iz nje. Sedaj ji prinese šek za 6000 gld. podpisan od njenega strijca in glaseč na „Lánderbank". Bossi jej da na to 6000 gld. Pokazalo se je, da inžener Weber pri banki nima nič vloženega, torej banka ni izplačala denarja. Šek je bil ponarejen. Kako je gospica Gerisch dobila formulai' se ne ve. Inžener Gerisch jej ni dal. Stvar je tako naposled prišla pred sodišče in lepo Marijo Gerisch obsodili so v štiriletno ječo zaradi goljufij. — Velik požar v Karlovci. V Karlovci na Hrvaškem je velik požar upepelil 21 his. Gforeti je začelo v hiši nekega Jelenca. —- Samomor poslanea. V Kodanji se je ustřelil jeden najznamenitejših Članov danskega državnega zbora Dinesen. Ta samomor je vzbudil veliko senzacijo. — Jako fini princ. Te dni je bila v Budimpešti ob-ravnava proti princu Radziwilu Ta gospod je nekemu trgovcu z obleko přiložil hudo zaušnico, ko mu je prinesel račun. Tr-govec ga je tožil. Princ je pri sodišči tajil, da bi mu bil zaušnico přiložil, přiznal je pa, da ga je iz sobe vrgel, ker je njegova soproga spala. Sodišče je obravnavo přestavilo, da se zaslišijo se nekatere priče. . -, — Sola se je zrušila mej poukom v Ermihalyfalvi na Ogerskem. Nad 70 otrok je ostalo pod razvalinami in so nekateri precej teško poškodovani Ubit na srečo ni bil nobeden. y .y., « -!>.'. v . -, | ! — Sapira — dvojen morilec. Dunajsko dižavno pravdništvo je izvedelo iz Kolomee, da dveh ljudij, katere je žid Sapira bil izvabil v London, da jim preskrbi ponarejenih denarjev, ni bilo več nazaj. Sodi se, da jih je on umořil, bojé, da bi ne ovadila njegovih sleparij Začela se je zatorej proti Sapiri preiskava zaradi dvojnega umora. Najbrž mu pa krivde ne bodo mogli dokazati, ker ni nobenih prič — Slab hranilec. Baronovka Podnanicka, soproga zna-nega ogerskega magnata, katere sin je v Terezijanumu na Dunaji/je v maji odšla na Ogersko in svoje stvari dala spraviti neki firmi na Dunaji. Perilo, dragocenosti, zastore in preproge zaprli so v kovčege. Vse je bilo najmanj 5000 gld. vredno. Ko se je te dni vrnila baronovka, našla je vse izpraznjeno. Pokazalo se je, da je lastnik firme še pred nekaj časa dal odpreti vse kovčege in stvari pobral. Posebno je baronovki hudo za neko kaseto, v kateri so bili važni rodbinski papirji, mej drugim več cesarskih lastnoročnih pišem njenemu pokojnému soprogu. Tvrdka je obljubila, da vse stvari vrne, kar pa manjka, pa plača. Kovčege je dala odpreti le zaradi tega, da stvari bolje spravi. Baronovka s tem ni zadovoljna in misli, da je firma hotela si stvari prisvojiti. Ostala je bila na Dunaji nekomu dolžna, ko je odšla z Dunaja, 45 gld. Ta jo je tožil, ker pa ni vedel, kje biva, je bilo v uradnem listu se objavilo običajno naznanilo, in nastavil se kurátor in baronovkine shra-njene stvari zarubile. Načelnik omenjene firme si je lahko mi-slil, kovčegi se tako prodajo, kaj mi more kdo, če jih iz-praznim. Slučajno je pa ta čas vrnila se baronovka na Dunaj in svoje stvari sama kupila na dražbi. — Ukraden zvon. V Brestovici so po noči dne 27, marcija neznani tatovi iz zvonika ukrali 150 kilogramov težek zvon, ki je bil vlit 1626. leta Škode je okrog tisoč goldinarjev, ker je bilo v zvonu neki precej srebra. Tatovi so zvon razbili na polji: z železnim kladivom, katerega so tudi ukrali nekemu kmetu. — Strašen razpok se je pripeHl v tovarni bratov Landauer v Milwankeeji. Začelo je goreti in je ogenj vpepelil dvajset hiš. Škode je milijon dolarjev. — Strašen dogodek v razparalnici. V razparalnico na vseučilišči v Okfsordu pripeljali so steklega psa. Vrv na kateri je bil privezan, je bila preslaba in se je utrgala, ko so ravno parali nekega mrliča. Pes je jel grizti dijake, da so bila kar tla krvava. Nastala je bila velika zmešnjava. Le jeden dijak je ohranil toliko zavednosti, da je s škarijami psa zaklal, ko ga je hotel napasti. Trije dijaki so že umrli, več jih je še v smrtni nevarnosti. — Draga zabava. V Angliji jako trdi zakoni varujejo ženske pred moškim zapeljavanjem. Po teh zakonih se lahko marsikak moški zamota v najveČje neprijetnosti. To je skusil mister Fergusson, trgovec z železnino iz Cardiffa Leta 1888, se je na nekem plesu v Londonu s» znanil z lepo gospodično Alice White. Plesal in zabaval se je ž njo, drugi dan je obiskal njeno mater. Potem je potoval na Španjsko, ondu se oženil in pripeljal mlado soprogo v Cardiff. Leta 1892. je pisala mu White, ki ni vedela, da se je oženil in ga je še vedno imela za ženina, da bi rada, da jo še obišče. Fergus3onr ki je imel opraviti v Londonu, jo je obiskal. Mlada dama ga je povabila, da večerja pri njej in pojde ž njo v gledališče. Ta je tudi storil. Po gledališči se je poslovil. Sedaj pa ni šio več gladko Gospodična je proti njemu vložila tožbo, češ, da se je tako obůašal proti njej, da ga so ona in tudi drugi zma-trali za: njenega ženina Sodišče ga je obsodilo, da mora plaćati gosp dičini 10.000 gld odškodnine. Furgusson je izjavil, « da se mu zdi, da je bila ta zabava malo predraga. * * * T ^ i " Jj^M^S r III "■»» 1 II- » . — Obsojen ropar. Poročali smo, da je dne 16. februvarija Gustav Weis napal v neki sladčičarnr prodajalko Krau& in uropal iz miznice 24 gld. Ljudje so ga bili přijeli in so- • • ' * * -a M ■_. ■ * I wF E ^__ .11 — ■ & ■ Ate dišče ga je sedaj obsodilo v lOletno ječo — Most podrl. Led je pri Velikem Pochlaru podři velik; most . — Obsojen polkovnik Obsodili so v osemletno pri-silno delo v Sibiriji v Odesi polkovnika Grigorjeva, ker je- . _ • É • # A * ^ « • ' 4 9 # * * ™ ^ » prodal nacrte trdnjav neki tuji vladi. Obsojeni so v pregnan-stvo v Sibirijo tudi štirje civilisti, ki so bili ž njim v zveiti. — Petkratni umor. Pred tremi tedni je v dolini Vig-garo ubila svojega moža neka lesinska krasotica. Potem je-zvezala štiri svoje majhne otroke in jih pometala z vodo na-polnjen sod. Dobili so jo pri zagrebanju otrok in je vse že priznala Morilka je bila znana zaradi svoje lepote in je nekočr bila celo dobila lepotno darilo. — Poneverjenje in samomor. Posestnik parnega mlina v Trnovém na Ogerskem Glase je imel na Dunaji za-logo moke, katero sta oskrbovala Pavel Stelzer in G. Schmidt. Ta dva sta pa z igranjem na borzi precej denarja zapravila in jela slepariti svojega gospodarja. Temu se je čudno zdelo. da se računi nič prav ne vjemajo, zahteval je vedno natanč-nejših računov in pojasnil. Ko jih ni dobil, potoval je na Dunaj. Tukaj sta ga skušala preslepiti njegova zastopnika. Pravila sta mu, da je na kolodvoru in nekaterih drugih krajib še mnogo moke. Glase se je prepričal, da vse ni res. Zahteval je, da natančno pregledajo zalogo. Ko sta videla, da nič ne pomaga, je Schmidt přiznal sleparijo in njegov tast Stelzer se je pa sam ustřelil, ko so ga imeli zapreti. Stelzer in Schmidt imela sta na leto kacih 5000 gld. dohodkov in poleg tega je še Schmidtova žena imela neko prodajalnico za> obleko, ki je tudi precej donasala. 139 Umor z zastrupljenjem. Jako čudoviti umor pri-petil se je v Sosnowicah. Kovač Stavicki iz Blažeka je ostavil Št. 3540 svojo ženo, potoval z neko Leohadyo Binde v Sosnowiee, kjer jo je zastropil v nekem hotelu. Tiuplo je spravil v neko ve- o oddaji bikov plenienjakov belanske (ci liko košaro, se je zapirala in jo je hotel odposlati v Ra- domsk Na kolodvoru so pa hoteli, da košaro odpre zaradi carinske revizije Tega ni hotel in je dal košaro odnesti nazaj v hotel. Sedaj je spravil mrliča v neki zaboj za smeti. Na vprašanje, kje je njegova tovarišica, odgovoril je železniškim v prvi vrsti občinam in kaste) pasme. Deželni odbor kranjski oddal bo raeseca aprila t. 1. nekaj bikov plemenjakov belanske (cikaste) pasme in sicer če bi se teh ne oglasilo za služnikom, da je že odpotovala. Zaradi pomanjkanja denarja ni Stavicki odpotoval iz Sosnowic in se je še nekaj dnij okrog potepal, ko so že truplo našli Takoj so ga zaprli. Knez Odescalski in grof Bethlen. Lani se je mnogo govorilo o nekem dvoboji mej tema dvěma ogerskima plemenitašema. Povod temu dvoboju so bile zakonske razmere Ko je knez se povrnil s potovanja, dobil je pri svoji soprogi dostno število tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike pošljejo naj se do 18. aprila deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani. Pogoji, pod katerimi se biki oddado se: . 1.) Bik se mora pravočasno prevzeti na oni postaji grofa Bethlena. Knez je odslej dal svojo soprogo stražiti in katero bo deželni odbor določil. to pa je dalo povod za loČitev zakona. Višje sodišče je razso-diio te dni, da se zakon loči in mora knez svoji soprogi Ju- I • • t • liji ro] grofinji Zichy plačevati na mesec 200 gld., da bode imela s Čim živeti. Umor. V Barki na Ogerskem je kurátor katoliške 2.) Pri prevzetji bika mora se zanj plačati polovica nakupnih stroškov. 3.) Prejemnik bika se ima zavezati, da ga bo imel dve leti za pleme in da povrne po 5 gld. za vsak mesec, občine Ludovik Rakaj umoril svojega tasta, presbiterja pro- če bi pa iz kakoršnega koli vzroka, vedno pa z dovo testantske občine, da bi prej podedoval njegovo ne baš majbno ljenjem deželnega odbora pred pretekom dveh let prodal. premoženje in rekel, da ima že nož Pretenje graškemu županu. Nedavno je přišel v Gradci nekdo iskat v mestno hišo delo. Na povelje županovo so ga vsprejeli. Stavil je pa take pogoje glede časa za delo, obroke za južino itd , da so mu morali zopet delo od-povedati. Ta je na to pisal županu, da ga umori, ako mu ne dajo delà. Přišel je tudi na magistrat za župana pripravljenega Hotel je v županovo pišamo, ali so ga zadižali. Iztrgal se je slugam in ušel. Pisal je zopet županu pismo, v katerem mu naznanja, da zapušča nehvaležno «voje rojstno mesto Gradec. Sodi se, da ni pri pravi pameti. Stvar se je naznanila policiji. Cerkveni roparji. V Hanouiu přijeli so v katoliški cerkvi dve sumljivi osebi, in pri njih našli limanice, s katerimi sta kradli iz pušic po cerkvah in mnogo denarja, katerega se je držal lim. V nekem notici sta imeli zapisano 22 mest in zraven doneske, katere sta pokradli. Vedli sta o tat-vini točno knjigovodstvo. Redki dogodek. V Kiscsepcsama na Ogerskem je 781etna ženska se zaljubila v 821etnega moža. Naredilo se je že vse potrebno, da se vzameta. Malo pred poroko je pa ne- Nasprotno pa bo deželni odbor dovolil nagrado 20 gld. ? če se bo bik rabil najmanj 4 meseee čez 2 leti za pleme i za vsak nadaljni mesec pa po gld. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 29. marcija 1895. Hoćete imeti v i živine perutnine več dobicka? dajte jim hrano gotovo ne bodete kesali. Cena kg. po pošti I gld. 20 kr., 100 20 gld Dunaji Barthel drug1. Dunaj, Keplergasse 20/K. Dopisuje slovenski ! vesta izvedela, da jo ženin vzel zaradi premoženja, od povedala mu je torej in je vzela nekega druzega svojega ljub-£eka, katerega je tudi poprej imela. Nepoboljšljiv. V Nizzi živel je poslednjo leto neki suh Anglež, kateri je od igralnice v Monte Carlu dobival po 10 franko v na d n, ker je ondu bil zaigral vse svoje ne baš majhno premoženje Dovoljen mu pa ni bil več dohod v ome- njeno igralnico Te dni je podedoval 20 000 frankov. Hitro razdrl pogodbo z igralnico, po kateri je dobival pokojnino in ni smel v igralnico, šel je zopet igrat in zgubil poaedo-vanih 20.000 frankov. ' , ( ; « ' : Samomor v ječi. V kaznilnici v Gradiški se je obesil neki kaznjenec Levc. To je razbudio nekaj kaznjencev, toda hišni komisar je kmalu napravil red. Veliko v presenecenje Le gld. 25 kr. Nesreća na pokopališči. Feltru v Italiji se je pri nekem pogrebu podrl pokopališčni zid, ko so ravno spustili krsto v jamo. Pogrebci so bili pod razvalinami poko- pani Duhovnika in dve drugi osebi so mrtve izvlekli Tri osebe so težko poškodovane, 15 pa lahko Razpok. Rechy-Montainsu pri Read-Canonu so Zavoljo izpraznenja svoje za loge sem primoran sledeće lepe in koristne reći prodati za slepo ceno po le 2 gl. 25 kr. in sicer: 1 elegantno pozlaćeno uro, ki je na minute regulirana; 1 krasno pozlaćeno verižico, ki se vsled lepe izvr-šitve prav nić ne loći od pristne zlate verižice; 1 prstan kot zlati z kamenćkom, 1 elegantna iz prave svile narejena zavratnica za gospode, 1 igla za zavratnico s ponarejenim briljantom; 1 krasna taška za smodke; 1 krasna cevka smodke ; 2 meh. gumbi za srajce ; 1 krasna broža za dame ; in še en korišten komad povrh zastonj. Da ne bode noben dvomil, izražem še.enkrat, da ura natanćno gre. in da jo takoj nazaj vzamem, ako resnićno. Windisch, Krakau (Polsko) Miodova cesta 12/R. Be užgali plini v premogovniku. 68 oseb je izgubilo življenje. 140 belca (šimeljna), nizke postave, turčina, pohlevna m čilih no g i torej za vsacega gospoda dobra. Srednje starosti in za srednji kup. Prodajala se bodeta v Ljubljani dne bilo moc dne . aprila marcija na semenj tako velikega snega. 9 ni priti ker zaradi Jožef Strah, Mirna. t Št. 8855. smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870., št. 21. dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, na-ročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zem-ljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je do 15. aprila letos svoje sadno in olepšalno drevje, grmovje sečí lesene vrtne plotove in hišne stene na tih na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in zapredkov (ličin), in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke po- končati kakor hitro 15. maja letos. mogoče a najdalje do Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice po- sekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, od-sekajo, tedaj se taka drevesa oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sađnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robéh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bli žine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokon-čevati ali obračati kmetijstvu v korist. Na polji se morajo črri (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanj i zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati. Če se bode kdo obotavljal, gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 1 do 10 goldinarjev, in če bi se to ponovilo, do 20 goldinarjev; ne mogel plačati globe, bode kaznovan z za- kdor porom od 12 ur do dni. Loterijske srećke. V Linču dne 30. marcija t. 1.: 14, 30, 86, 35, 22. V Trstu dne 30. marcija t. 1.: 89, 38, 18, 83, 14. V Pragi dne aprila t. 1 : 30, 6 5, 15, 25, 14. Kupuj trgovci, pravi star pregovor branjevci lahko uporav lja na moje podjetje tako ve- lika trgovina, kot je moja, ima vsled kupovanje vdikih mno- žin otov denar kateri so naposUd drugih prednosti stroške kupovaleu korist Mičnl vzorci zasebnim knpovalcein zastonj in franko. Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar krojače nefrankovano. Blago obleke. Peruvien dosking visoko duhovščino, predpisano blago uniforme c. kr. uradnikov, telovadce, livrejo, sukno veterance, požarne brambe, bilard igralne mize, prevlake vozove. Največja zaloga štajarskega. koroškega skega lodna gospe gospode cenah, tudi 20kratno združenje blago, potni pledi tirol- izvirnih tovarniških more dati. Perilno Krojaške potrebšćine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno, pošteno, trdno, čisto volněno sukno eene cunje jedva splača krojač, priporoča Janez Stikarofski Brno (austrijski Manchester) največja zaloga sukna v vredn sti 1[2 milijona goldinarjev Pošilja proti povzetj Ljubljani dné 31. marcija 1895 Župan : Grasselli Svarilo: Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo znamko »Stikarofskij roba prodajati vsi kupovalci škode varovali, naznanjam bodo takim ljudem b ačin robo ne prodajem Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. Tisk in založba: Blasnikovi naslednifei.