2 UTR JV
Maribor, sobota 11. oktobra 1930
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it, 13
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Račun pri poštnem ček, zav. v Ljubljani št. 11,409 I« mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
.Poštnina plačana v gotovini
MarwOF$M
Cena 1 Din
j a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
Oglasi po tarifu
e sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica H, 4
Uspeh prve balkanske konference
2e od 5. tm. se vrši v Atenah konfe-zastopnikov Grške, Jugoslavije, “uifiuniie, Albanije in Bolgarske. Konferenca je razdeljena v več komisij, ki Opravljajo o gospodarskih in političnih Vprašanjih, o vprašanjih narodnih manj-ln itd. Še tik pred pričetkom konfete se je zdelo, da bo konferenca kon-Ca‘a s popolnim neuspehom, predvsem JM tega, ker se Bolgari prvotno niso nameravali konference Qleležiti. Vendar 0 Pa prispeli na konferenco tudi bol-“arski delegati in je to vsekakor pozida stran konference. t *°da konferenca je končala tudi sicer Solnim pozitivnim uspehom. Zakaj ..^Stio je bila sprejeta od politične ko-nj!1-1« predložena resolucija o splošnih l^elih, ki naj služijo kot podlaga baltske unije. Resolucijo je predlagal al-delegat in krepko jo je podprl ^sednik organizacijske komisije, za-°Pnik Grčije Papanastasin. Resolucija °vdarja, da prva balkanska konferenca ■a Podlagi principov garancije miru °nstatira, da je z ozirom na ekonom-skf *n clvilizatorične interese balkanskih držav potrebno ujedinjenje balkan-***} narodov. Upoštevajoč nacijonalno ,Ksistenco in politično neodvisnost bal-l n®kih držav sprejema konferenca ide-nj.,ba,kanske unije in izjavlja, da mora odv?Va un^a *met* značaj grupacije ne-Ve narodnosti, da ne posega v su-..[enost udeleženih držav, da noče ga-jJ' njihovih etničnih celot, ampak da konsolidirati mir med balkanskimi r°di potom svobodnih stikov in spora-Uit °v. Upoštevajoč uspeh tega pleme-u ega cilja poziva konferenca vse pred-stjvnike vlad balkanskih držav, naj site	podpirajo	delo za ustanovitev
ki predstavlja važno etapo v 1 zgodovini Balkana.
UjSfscpisje v svojih poročilih soglasno Dom, k, kako velik utis je napravilo hrvi r'Uvo držanje jugoslovanskih in
DPVd;
grških delegatov na konferenci, in Carja, da sprejem te resolucije po-*• ' obenem že takorekoč rešitev manj-®ga vprašanja na Balkanu. To je
na konferenci tudi grški za-Hlk ^aPanastasin- ki je ugotovil, da tl anske države ne nameravajo posta-kfjna narodnost, ampak da hočejo v ,,Dkem povdarku vseea. kar ilm je
?°Vd;
°«Uti ' P°V(Jarku vsega, kar jim je ?n°< briti do močne zveze. Ta zve-nai nrinpcA fri«i+iirviA in gospodar-tudi njihove
sk6 v? nai Prinese kulturne in haroa^ti ,n na^ zaščiti tud bo t ”e manjšine. Oblika te zveze naj tve2 na* kakor je bila stara nemška Hi(, a Pfed 1. 1870, torej zveza suvere-f	Bolgarski delegat Kirov je
skeut L da ie PrišeI v Atene kot velik ttadeu pa 0^*mja zelo ugodno izne-
va^en usPeh beleži prva bal-iržav, f,0nfefen ca: novinarji balkanskih Splavili	Prisostvujejo> konferenci, so
'anstp, resolucijo o ustanovitvi niedbal-ttstano,u0v,narske zveze, katere cilj je Rev, balkanske unije. Sklenili so-
Pogreb žrtev katastrofe
,R 101“
99'
150.000 LJUDI DEFILIRALO NOCOJ MIMO KRST.
NA KOLODVOR.
OGROMEN SPREVOD
LONDON, 11. oktobra. Ob ogromni udeležbi prebivalstva se je vršil danes dopoldne prevoz žrtev katastrofe zrakoplova »R 101« iz westminsterske dvorane na kolodvor Sv. Pankracija. Nad 150.000 ljudi je včeraj pozno v noč defiliralo mimo krst v dvorani, ki so jo mogli zapreti šele ob enih ponoči. Na tisoče vencev je bilo položenih na krste, samo včeraj nad 2000. Več sto ljudi se je v gneči onesvestilo, mnogo so jih morali prepeljati v bolnico.
Danes so se že na vsezgodaj zbirale pred palačo ogromne množice. Ves trg pred palačo in vse sosedne ulice so bile zasedene, tako da je policija le s težavo napravila prosto pot za oficijelne zastopnike. Ob 9. so prišli v dvorano, kjer so že bili zbrani sorodniki žrtev, vsi člani vlade s predsednikom Macdonal-dom, zastopniki vseh dominijonov, celo-
kupni diplomatski zbor, generaliteta in admiraliteta, celokupna občinska uprava in zastopniki angleških ter inozemskih letalskih organizacij. Francosko vlado sta zastopala min. preds. Tardieu in letalski minister Dynac.
Ob pol 10. je westminsterski nadškof opravil molitve, nakar so krste na topovskih vozovih v dolgi povorki skozi mesto odpeljali na kolodvor. Okrog poldneva so krste položili na posebni vlak, ki jih je prepeljal v Cardington, kjer se bo popoldne ob 16. vršil končni pogreb. Za časa pogreba je bil v Londonu ves promet ustavljen, tovarne so počivale, trgovine so bile za eno uro zaprte. Vse hiše so bile v žalnih zastavah. Med pogrebom so zvonili zvonovi vseh cer-kvd. Vojaštvo je oddalo častne topovske salve.
Noui banfcoud
BEOGRAD, 11. oktobra. V centralo Narodne banke so prinesli prve bankovce, ki so tiskani v njenem zavodu na Topčideru. Bankovci so po 10 dinarjev in jih je za 40 milijonov dinarjev. Ti bankovci bodo izročeni prometu prihodnji mesec. Sedaj se v zavodu izdelujejo novi bankovci po 10 in 100 Din, ki bodo prišli v promet prihodnje leto. Novi bankovci se razlikujejo od starih v tem, da imajo mesto »Narodna banka kraljevine SHS« napis »Narodna banka kraljevine Jugoslavije«.
Bračnja najuečiega „Zeppe!ina“
FRIEDRICHSHAFEN, 11. oktobra. Skoro neopaženo se že več mesecev z veliko naglico dela na izgradnji največjega zrakoplova na svetu, »Zeppelina 128«. Sedaj grade hangar. Dela 500 ljudi dan in noč. Hangar bo isto-tako največji na svetu. Obsegal bo 900.000 kub. metrov. Novi Zeppelin bo gotov do konca septembra 1931.
Sneg na planini, slana v dolini
Na Pohorju je zapadel čez noč prvi sneg . . . Njegova sveža belina se smeji \ žaru jesenskega solnca v dolino, katero je obiskala slana. Jutranja temperatura je bila temu obisku primerna: davi ob.7. uri smo imeli v mestu tri stopinje Celzija nad ničlo. Vremenoslovci obetajo daljše lepo vreme. Sedaj, ko zgodnja zima kima, si od veselja manejo roke smučarji, a vinogradniki se bodo podvizali s trgatvijo: zaenkrat sta odeta v svežo belo kapo le Klopni vrh in stari naš prijatelj vitez sv. Areh.
Vlotnska tatvina v borzi dela.
Ko je danes zjutraj prišel vodja tukajšnje borze dela g. Golouh v pisarno, je na svoje presenečenje opazil, da mu je v noči neznani storilec vlomil v pisalno mizo, kjer je imel v zaklenjenem predalu pripravljenih 4564 Din za poravnavo raznih računov in izplačilo podpor. Lopov je tudi z neke v pisarni pripravljene vloge vzel dva kolka po 5 in 20 Din. Vlomilec je moral biti o stanju v pisarni dobro informiran in je zanimivo, da se na vratih niso poznali ni-kakšni sledovi vloma.
Od sobote 4. oktobra do sobote 11. oktobra 1930
ceneni nakup nogavic
v prodaji ostankov pri	28so
KORMANNU -
Izkoristite to ugodno priložnost nakupal Prosti ogled!	K	nakupu	se	ne	sili!
da se tekom dveh mesecev sestanejo v Carigradu, kjer bodo izdelali končni predlog o tej zvezi. Kdor se zaveda, kakšno moč v življenju narodov predstavlja tisk kot sedma velesila, si bo tudi na jasnem o dalekolsežnosti tega sklepa.
Da je prva balkanska konferenca v resnici pokazala pozitiven uspeh, pa nam najbolj dokazuje pisanje italijanskega fašističnega tiska, ki ne prikriva svoje
nevolje nad sklenjeno resolucijo, zlasti pa nad geslom »Balkan balkanskim narodom!«, češ da Balkan ne pripada samo balkanskim narodom, ampak celemu svetu. Prav tako, toda gospodje Italijani se bodo morali akomodirati stališču, da Balkan ni in ne sme biti predmet fašistovske agresivnosti in eksploatacije. Prva balkanska konferenca je fašistom v tem pogledu dober nauk.
Iz Radvanja.
Močno včerajšnje deževje je napravilo po poljih mnogo škode. Radvanh ski potok je prestopil bregove in poplavil okolico. Polja in travniki so zgledali kakor jezero. Po njivah in travnikih je voda nanosila peska in odnesla nekaj ajde in koruzne slame. Nekateri kmetje še niso spravili krom pirja domov, ti bodo imeli sedaj mnogo dela in v mokri zemlji bo krompir začel močno gniti. Ob cesti, ki vodi iz Zg. Radvanja v Spodnje Radvanje, stoji tepka, ki ima polovico listov kar-minasto rdečih, drugo polovico pa zelenih. — Prejšnji teden je elektrarna Fala dobila peti, največji, transformator ter ga namestila v naši postaji. Transformator so pripeljali iz Zilri-cha na koroški kolodvor in od tam na podstavku z velikim valjarjem mestne občine v Radvanje. Ker je bilo ponoči, so postavili pri cesti velike reflektorje. ki so razsvetljevali vso okolico. — Odkar je preselilo pevsko društvo »Lira« svoj sedež iz Sp. Rad" vanja v Novo vas, vidno uspeva. Pridobilo je mnogo novih članov. Tudi Rdeči križ se je razmaknil. Čeravno je pod pokroviteljstvom studenšk. Rde* čega križa, vendar je tudi v Radvanju precej podpornih članov in v nedeljo tere čisti dobiček gre v fond za revne se bo vršila velika vinska trgatev, k** otroke._____________________ r
Drva jn premog
3. GOVED1Č, Prešernova ul.19
Današnji trg
je bil bogato založen. Živilski trg se je odlikoval po izobilju jesenskih dobrot. Pojavile so se že gobe-snežinke, sive predhodnice zime in — znanilke pomladi. — Na Vodnikov trg je prispelo 24 vozov zelja, čebule in krompirja. — Zeljnate glave so prodajali po 50 para <to Din 1.—, krompir pa merico 5 do 6 Dim — Špeharski trg je bil največji v letošnji jesenski sezoni. Slanina Je bila po Din 17 do 21 kg, meso po normalnih cenah. Na vseh tržiščih je vladal vzoren red, tržno nadzorstvo je zaplenilo le dve vedri črvivih gob. — Kupčija Stt zimske zaloge se je bogato razvila.
Smrtna kosa.
Umrl je nocoj ponoči 811etni cerkov* nih frančiškanske cerkve Jakob NedeU ko. Pogreb bo v pondeljek ob 2. pop« Na ulici omedlela.
Včeraj popoldne se je v Kopališki ulici zgrudila 461etna zasebnica Marija Majorjeva. Reševalni oddelek jo je odpremil na njeno stanovanje v Ipavčevi ulici.
Požarni alarm.
Danes zjutraj okrog 7, je v stolnem zvoniku bilo plat zvona, ker se je valil dim iz dimnika Koražijeve hiše na Aleksandrovi cesti. Požarna bramba je pohitela na lice mesta, vendar intervencija ni bila potrebna, ker je le dimnikarski pomočnik izžigal dimnik.
Noseče matere morajo skušati vsakcf zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Jpsefovo« vodo, ker se lahko použije in se milb odpira* joči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brež neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah ta «pe-cerijskih trgovinah.	1
V M a r I b o r u, dne 11. X. 1930
HinilTl---------—
Mariborski in dnevni drobiž
Spomini izza plebiscita na Koroškem
»Amerikanci pridejo«. Res pripeljala se je amerikanska komisija, ki naj bi proučila razmere v plebiscitnem ozemlju. Nahujskana renegatska svojat jih je čakala z zastavami in jim klicala: »Heil!« Med kričači je bilo seveda 98% Slovencev, nahujskanih in podkupljenih. Pred menoj je stala stara ženska, poznana po dobrem maslu, s katerim je barantala in je bilo znano, da ne zna več kot dvajset besed nemških. Komaj se je pokazal avtomobil, je pričeia kričati: »Mir sama tajč, gail, grail!« Parkrat je vzkliknila, nato jo je neki Nemec z roko u-daril po ustih in dejal nemški: »Držte gobec, baba neumna, saj se sami blamirate!« In to je bil pravi Nemec. Takih prizorov je bilo dosti. Hujskači in renegati se jih niso sramovali.
* * *
Neka starka je prišla glasovati. Pred vrati lokala, v katerem je bilo giasova-me, jo je ustavil nemški agitator, poznan renegat v dotičnem kraju in jo vprašal, koga bo volila. Ko je povedala, da misli glasovati za Jugoslavijo, ji je dejal: »Počakajte mamica, bomo kar naredili, bom govoril z gospodi pri komisiji,« ter odšel v glasovalne prostore. Njegovi pomagači so med tem motili starko. Ko se je čez nekaj trenutkov vrnil, ji je dejal: »Mama vi ja nimate tukaj pravice, vi morate v Doberlovas!« — »Hvala gospod!« je dejala mamica in odšla. V Doberlovas seveda ni mogla, ker ni bilo več vlaka, peš pa preko petnajst kilometrov. Ko so Slovenci zvedeli za ta slučaj, je bilo prepozno. Kmetica je že odšla v hribe in glasovanje je bilo končano . • •
* *
*
V nekem drugem kraju so nemški buršakl za časa glasovanja ustanovili z agitacijo svoj tajni »Bund«. Nekega dne je prejelo več zavednih Slovencev grozilna pisma, v katerih so jim grozili s požigi in »batinami, ako se glasovanja sploh udeleže. V takratnih razmerah je to učinkovalo in tako se je glasovalo »svobodno« ob asistenci italijanskih patrulj. Samoodločba narodov ...
Na dan plebiscita je neki italijanska patrulja zasedla nekje most preko Bele. Med italijanskimi vojaki pa so se sukali nemški študentje iz Celovca, Gradca in Dunaja. Na mostu so se nenadoma pojavili slovenski fantje s slovensko zastavo in hoteli v bližnji trg na glasovanje. Straža na mostu pa je izjavila, da ne pusti nikogar preko zaradi grozečih nemirov v trgu in je napravila kordon. Ko so hoteli naši glasovalci prodreti kordon, so vojaki in dijaki z revolverji pričeli streljati v zrak, eden naših fantov je bil lahko ranjen na glavi. Nepripravljeni na tak sprejem, so se fantje obrnili in hoteli prebresti deročo reko, kar se je dvema posrečilo, a je oba straža takoj prijela in ^odvedla nazaj preko mostu. Ko so se nekateri Slovenci pritožili, je bilo prepozno, ker je glasovanje šlo že h koncu, fantje pa so se te razšli razočarani na svoje domove.
Tako zmago sedaj praznujejo z vsem pompom. Fašistična šola hoče uspehe.
Nov član vrhovnega zakonodajnega sveta.
Za člana vrhovnega zakonodajnega »veta je Imenovan bivši minister, prof. Ivam Vesenjak v Mariboru.
Iz banskega sveta.
Predsednik vlade je na podlagi čl. 26 zakona o banski upravi razrešil bivšega ministra g. dr. Franca Kulovca dolžnosti člana banskega sveta Dravske banovin«.
Srebrno poroko praznujeta danes v ožjem rodbinskem krogu g. Vekoslav Špindler, urednik »VeSernika« In »Jutra« v Mariboru in njegova zvesta družica, gospa Matilda. Ad multos annosl
Izročitev odlikovanj na drž. realni gimnaziji.
Pretekli torek je g. ravnatelj Jakob Zupančič izročil diplome in red Sv. Save IV. stopnje profesorjem: Luki Bro-lihu, Filipu Gasparinu in dr. Janku Kotniku. V profesorski zbornici je g. ravnatelj nagovoril ob navzočnosti celokupnega profesorskega zbora odlikovance, povdarjal pomen odlikovanja tudi kot priznanje zavodu, kur je v ponos zbora, učencev in njihovih staršev. V imenu zbora je odlikovancem častital prof. dr. Heric.
Za rektorja ljubljanske univerze
je izvoljen za dobo 2 let prof. dr. Alfred Serko.
Osebna vest.
Včeraj smo pomotoma poročali, da je premeščen v Mursko Soboto davčni kontro;or g. Josip Sever, znani agilni delavec naše Glasbene Matice. Premeščen je namreč enakoimenski pomožni geometer pri katastrski upravi v Mariboru, g. Josip Sever.
Imenovanje odbora enološke postaje v Mariboru.
Minister za kmetijstvo je imenoval v strokovni odbor za ocenjevanje vin pri kontrolni enološki postaji v Mariboru: za predsednika Petra Mioviča, za namestnika Srečka Robiča, za člane strokovnega odbora: Srečka Robiča, Ivana Janžekoviča, Alojzija Šikerja, Julija Pfri rnerja, Franca Gnivška, dr. Vilka Marina kot zdravstvenega strokovnjaka, inž.
Ivana Mohorčiča, direktorja kmetijske vzgledne in kontrolne postaje in za strokovnega referenta g. Josipa Zabavnika, kletarskega nadzornika v pokoju.
Himen.
V četrtek sta se poročila v Ljubljani g. dr. Igor Rosina, odvetnik v Mariboru in gospica Tončka Mirnikova, hčerka poštnega ravnatelja v pokoju iz Celja. Čestitamo!
Šahovska simultanka.
Pozor, danes zvečer ob 20. uri v ve-randni dvorani hotela Orel; igralci, prinesite šah. igre seboj! Po simultanki prijateljska zabava v čast šah. mojstra Vasja Pirca!
Ljudska univerza v Mariboru.
V pondeljek, 13. oktobra, predava arhitekt Jelenec iz Maribora o najlepših katedralah Francije — posebno v gotskem slogu. Gotika je nastah na francoskih tleh in prišla do najdivnejšega izraza ravno v Franciji. Predavanje po-jasnuje mnogo lepih skioptičnih slik. V pondeljek 20. oktobra pričetek cikla »Rodbina in otrok« s predavanjem univ. prof. Ozvvalda o pomenu rodbine za vzgojo otroka.
Zopet preložena komunistična razprava.
nic dravske divizije ter se je obenem poslovil od njih, ker nastopi te dni svoje novo mesto kot komandant vojne akademije v Beogradu. Istočasno se je od vojaštva dravske divizije poslovil tudi general Živko Stani-s a v 1 j e v i č. komandant mesta v Mariboru, ki je imenovan za komandanta vardarske divizijske oblasti v Bitolju.
Smrtna kosa.
Na Rogoznici pri Ptuju je po dolgi in mučni bolezni preminula gdč. Elizabeta Arnuš. Pred plebiscitom je dolga leta1 vodi'a gospodinjstvo svojemu bratu Iva-j nu, župniku v Kotmarivci. Ko je po vojni razsajala po slovenski Koroški brezposelna nemška zalega in je več mese-1 cev sama branila bratovo imetje pred tatinskimi tolpami, ji je večen strah pred roparji nakopal ono neozdravljivo bole-1 zen, ki ji je zdaj ob desetletnici plebiscita, za vselej podlegla. Bila je izredno dobrega srca, narodna do mozga in1 vobče priljubljena in spoštovana. Pred leti je bila duša narodnega gibanja v do- i mači vasi, in so se okoli njenega stroja, bila je tudi daleč na okoli znana šivilja, zbirali vsi vaški dijaki in narodno misleči fantje. Blag ji spomin!
Lutkovno gledališče.
Jutri, v nedeljo, priredi mladinski odsek Sokola-matice ob 3. pop. v mali dvorani Narodnega doma prvo letošnjo rnarijonetno predstavo z igro »Sneguljčica«, ki je primerna tudi za otroke od 3 let naprej. Cene 2—5 Din.
Dijaška kuhinja je za tekoče šolsko leto razdelila 97 dijakom mariborskih srednjih šol 397 obedov in 218 večerij na teden, in sicer 43 dijakom moškega učiteljišča 179 obedov in 104 večerje, 27 di;akom gimnazije 78 obedov in 89 večerij, 15 dijakom realke 68 obedov in 17 večerij, 11 dijakinjam ženskega učiteljišča 66 obedov in \l večerij, ter izjemoma enemu dijaku meščanske šole 6 obedov in 6 večerij. Za 3 podpirance krijejo stroške znane mariborske rodbine, za vse druge pa plačuje društvo iz dobljenih podpor. Z ozirom na plemenito nalogo in v prepričanju, da bodo široki krogi ostali društvu tudi v bodoče naklonjeni, je prevzelo društvo gorenje obveze ter pirsi dobra srca za blagohotne darove.
Glasbena šola »Lire« v Krčevini.
Glasbeno društvo »Lira« v Krčevini ie pričelo v oktobru z novo sezono pouka v godbi in eventualno tudi v petju, (iodbeno kapelo in otroke poučuje ka-P"!nik g. Alojzij Polič v društvenem lo-k;:'u ki se nahaja v poslopju otroškega vrtca v Erjavčevi ulici. Melje. — G. ka-eplnik vabi s tem mladeniče v starosti od 14. leta naprej, ki so na dobrem glasu ter imajo veselje in posluh za godbo, naj se zglasijo ob torkih in petkih od 15. do 21. ure v društvenem lokalu ali pa izven teh ur pri njem na stanovanju v Slovenski ulici 12, I. nadstr. za spre-
Ib: in o
=== Graf ski: ===== Od danes dalje:
Karin Evans, Konrad Veidt Zadnja četa ...
100% zvočni film v nemškerr jeziku.
V predpripravi:
Sinji angel
Emil Jannings, velezvočni film.
Včeraj popoldne se je pred senatom Sni..I5fdben!^!/.a!Ča|ja.ka!Cri^lij,n trojice vršila ponovna razprava proti posestniškemu sinu Frid. Judarju iz Špičnika radi komunizma. Razprava je bila preložena na soboto 18. tm., ker dve važni priči niste prišli k razpravi.
Veliki Jesenski manevri pri Ptuju
so bili končani včeraj, 10. t. m. Odločitev ni padla. Obe armadi, severna in južna, sta se pravkar pripravljali na^ končno odločilno borbo, rezervne južne armade so ravno nameravale stopiti v akcijo, da prisilijp sovražnika k umiku. V tem hipu je komandant manevrov general T r i d k o v i č odredil zaključek manevrov vseh edi-
š?r:i:nent. Istotam naj se do 20. ok tobra prijavijo v pouk na goslih ali na klavirju otroci obojega spola od 8.—14. starostnega leta, ako ima>o za godbo posluh, in njih starši želč, da se muzikalno izobrazijo. Honorar bo zmeren, po dogovor.. za povoljen uspeh pa jamči kapelnik. G. Polič je pripravljen poučevati mladino obojega spola od 8.—14. leta tudi v petju, ako se priglasi zadostno Število petjaželjnili otrok. Opozarja se. naj otroke privajajo k vpisovaniu njih starši ali teh namestniki. Pri društvu »Lira« so nudi zlasH mladini iz bližnje oko':ce Maribora prilika, da se izvežba v glasbeni umetnosti.
USNJENI JOPIČI
toplo podloženi, v raznih kakovostih
že od
Din 700'
naprej
L. ORNIK, Koroška 9
Na obrok«!
Na obroke I
Union:
Od danes dalje: tšoetova barka
Najlepši in največji tega leta. Tehnično dovršeni 100% zvočni umotvor. — Film neprekosljive vsebine!
V predpripravi:
Dvoje src v 8/4 taktu
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19., 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12.
ure na blagajni. XXVI
Novost za Maribor.
Med parkkoncertom »Drave« v nede* ljo, dne 12. oktobra nastopijo ob 11. uri tudi združeni moški pevski zbori >z Maribora in najbližje okolice. Zapelo se bo nekaj narodnih pesmic. Dirigira prof-Vas. Mirk. Po mestu se bo nabiralo za revne slovenske dijake. Zato jutri vsi v park!
Vokalni koncert »Drave*
bo v soboto, 8. novembra v veliki unl* onski dvorani. Moški zbor, ki je le*°5 narastel za eno četrtino svojih glasov ter je ojačen zlasti v basih, bo izvaja* svoj program v treh nastopih, v katerih bo sodeloval betonski S0ijSt g. Faganeli. V dveh samostojnih nastopih pa izvajala svoj zanimivi program absolventka ljubljanskega koaizervatorija* koncertna sopranistka gospa Skvarča* Na glasovirju jo bo spremljal diriŽeDt Glasbene Matice g. prof. Mirk.
Rdeči križ na Pobrežju.
Krajevni odbor Rdečega križa na P°* brežju ponovi v nedeljo, dne 12. oktobra svojo dramatično prireditev zadnJ® ndelje. Uprizorili se bosta torej drugih ^Pogodba«-., veseloigra v dveh dejanj^1 in »Pol v>; a, pol vode«, veseloigra enodejanka. Čisti dobiček gre v dobrode!11* namene. Začetek ob 16. uri. Opozarjamo na nocojšnjo preittH^ divne Leharjeve operete »Škrjančko" gaj« v popolnoma novi režiji g. Trbu* hoviča.
Vinska trgatev
turističnega kluba „Triglav“ b°
soboto dne 11. oktob'*
v gostilni ILQO v Studand*
Pralnica ovratnikov Rakuša, .
Slovenska ulica 15, se priporoča. 241 Angležinja Mlss Oxley,
ki daje pouk v svojem materinskePj jeziku, (Gosposka 52), se je vrnite ,g zopet poučuje.
Slovensko trgovsko društvo v Man™,«
javlja, da priredi, tudi letos plesno
golo
za svoje člane. Ako se jih prijavi dov?^ no število, se bo tečaj delil v dve sK pitii. Začetek bo pravočasno objavlJ®i • Prijave sprejema gg. Poš, trgovec Aleksandrovi cesti in Preac, tr8°veCc72 Glavnem trgu. — Odbor.	^
Kdor nima lastnega vinograda, ^ naj pride v nedeljo ob 7. uri Im hangar na trgatev Izobraževalnega d štva Tezno. Kogar bolj veseli vi^jQ ka.pljica, temu g. Plohl postreže. ™ Društvo Rdečega križa v RadvanJJ : priredi v nedeljo, dne 12. oktobra ve vinsko trgatev v gostilni Lešnik, N ; vas, z različnimi zabavami. Vstop ’ ! začetek ob 15. uri. Za obilen °klS^Q0 j priporoča odbor.	kuj.
Tečaji za ritmično gimnastiko M
turo telesa,	je.
pričnejo v sredo, dne 15. oktobra lovadnici žensk, učiteljišča v RaZ 9 vi ulici. Za dame od 17.—18. ur®’ {„ [otroke od 18.—19. ure. Informacij ^ prijave pri voditeljici, tečajev- jnj.
2914
gunnastTČarki Erni Kovačevi, ska ulica 17/1.
Svengalijeva predstava fla
je zaradi nerazpoloženja
preložen^
torek 14. oktobra.
Geografija pred 150 leti
»VSA ZNANOST POSTANE SČASOMA MAKULATURA«. — KAJ VEDO POVEDATI STARI LEKSIKONI INZNANSTVENE KNJIGE.
Pod naslovom »Vsa znanost postane sčasoma makulatura« je nedavno neka nemška revija objavila članek o Me-yerjevem leksikonu, ki je bil izdan pred 30 leti. Koliko je novih izrazov in pojmov, ki so nastali v dobi zadnjih 30 let, koliko je starih, ki so se izgubili popolnoma, kaj je vedel tak-e leksikon pred tridesetimi leti n. pr. povedati o letalstvu in drugih čudesih tehnike? Malo, bore malo. Vsak šolarček danes lahko s posmehom čita takratna s težkim trudom in resnim znanstvenim delom zbrana poročila.
V roke mi je prišla knjiga geografije iz leta 1781.: Geographie von den v i e r Haupttheilen des Erdbodens. O Avstraliji, ki jo je odkril Cook 11 let Prej, še ne ve ta famozna geografija nič povedati. Zanimivi so primitivni •esorezi in za nas opisi o deželah, kjer so prebivali južni Slovani. Tako čita-nio pod zaglavjem »Turškemu cesarju naposredno podvržene dežele« sledeče :
1. B o s n a, nosi ime kraljevine, ki io proti polnoči (severu) Sava deli od Slavonije. Je dokaj plodovita dežela, v kateri se močno goji živinoreja. Pre bivalstvo je povečini grške vere, dasi se tam nahaja tudi mnogo turškega Prebivalstva. Najvažnejši kraji so: 1. Sesajo, glavno mesto dežele na reki Bosni. Dasi je bilo v vojni leta 1697. z ognjem uničeno, se je že zopet dobro opomoglo ter cvete trgovina. Zraven stoji tudi star grad. 2. Zvornik, mesto, ki je nekoliko utrjeno. V njegovi bližini so rudniki srebra. 3. Banjaluka, dobro utrjeno mesto, kjer navadno biva turški cesarski namestnik. 4. Jajce, na visoki gori ležeč grad. 5. Narona (Salona? Solin) mesto, ki je bilo nekdaj v boljšem stanju kakor je dandanes.
2. Srbija (Servien), se tudi imenuje kraljevina. Od starih časov že je bila del Moesije (Macedonije?) in se izhodni del imenuje Rasija in prebivalci Rajci (?!) Srbi in Rajci so grške vere. turško prebivalstvo se priznava k naukom Mahomeda. To deželo je leta 1739. cesar Karol VI. v beograjskem miru odstopil Turkom in ima te
znamenite kraje: 1. Beograd ali grški beli grad, mesto in nekdaj izborna trd njava na Donavi ob pritoku Save z važnim gradom na visokem bregu. Mesto je bilo že večkrat oblegano po kristjanih in po Turkih in je bilo izmenoma v posesti teh in onih. Končno so mesto, potem ko so utrdbe porušili, leta 1739. popolnoma predali Turkom. Nekdanje krščanske cerkve so Turki izpremenili v mošeje. Glavna carina tega mesta prinaša letno 100.000 tolarjev, ker se mora vse, kar se po vodi ali na kopnem prevaža z Dunaja v Carigrad in obratno, na poti tu u-staviti. 2. Smederevo, Semendria — glavno mesto Srbije, na Donavi, nedaleč od Beograda, mesto, ki je bilo v prejšnjih časih slavnejše kot danes in je imelo znamenito škofijo. 3. Požare-vac (Passarovvitz), kraj na Moravi, kjer je bil 1. 1718. sklenjen med rimskim in turškim cesarjem slaven mir. 4. Tahtali (?), nevarno mesto na Donavi, kjer voda pada preko skalo-vitih prepadov in povzroča vrtince, ki zamorejo ladje prevreči. 5. Železna vrata, cataractae Danubii, kraj, kjer Donava zajde v ravan med bregovi in kjer teče preko mnogih čeri. Kdor hoče priti srečno skozi to pasažo, potrebuje spretne in razumne čolnarje. Nekdaj je bilo to mesto zaprto z železnimi verigami in je od tega tudi dobilo svoje ime. 6. Niš (Nissa), utrjeno mesto ob reki istega imena. 7. Krocka, neznaten kraj, kjer se je leta 1739. vršila vojna med cesarskimi in turškimi četami in se je zmaga naklonila poslednjim.
Znamenitosti:	1. Slavni most pri
Osijeku, ki ga je leta 1566. dal zgraditi Soliman. Vodi čez Dravo v dolžini preko ene nemške milje v tamošnja močvirja, ima lepo izsekano ograjo, je bil neštetokrat požgan in zopet popravljen. 2. Jupitrov tempelj. 3. O-stanki palače cesarja Dioklecijana.
To je vse, kar ve ta za takratne čase temeljita in veleučena knjiga povedati o Bosni in Srbiji. Kako so odrezali Bolgari in ostali, bomo poročali v drugem članku.
m
m
Vsakomur pravi lepa Janja: »Brez ALBUSA ni pranja!«
Domače ALBUS-TERPENTINOVO MILO za veliko pranje
ALBUS -TERPENTINOVO-ZVONO-MILO za malo pranje
ALBUS-TER-PENTINOVO MILO za pranje za roke Za umivanje
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sobota, 11. oktobra ob 20. uri »Škrjan-čkov gaj«. Premijera.
Nedelja, 12. oktobra ob 20. uri »Aleksandra«. Kuppni.
Pondeljek, 13. oktobra. Zaprto.
Torek, 14. oktobra ob 20. uri »Gospa ministrovka«, ab. B.
Sreda, 15. oktobra. Zaprto.
Četrtek, 16. oktobra ob 20. uri »Škrjan-čkov gaj«, ab. A.
Nedelja v marib. gledališču. V nedeljo, >2. trn. se bo ponovila moderna Szir-uiajeva opereta »Aleksandra«, ki je dosegla pri vseh svojih vprizoritvah zelo lep uspeh. Vsebina te operete je vele-zabavna, tako, da bo ljubiteljem smeha zelo ustreženo. Veljajo kuponi. Začetek °h 20. uri.
„Sueti plamen"
Maugham je v svoji drami »Sveti Plamen« zagrabil pri korenini zanimiv Problem: ali je dolžnost mlade, življenja polne, zdrave žene, koje mož je pri tračnem poletu ponesrečil in z zlomljeno hrbtenico ter ohromelim spodnjim plesom čaka smrti ter ne more ženi •učesar nuditi razen lepih besed, da 'stane ž njim živa zakopana, aa pa ima Pravico, da uživa življenje? Drama IZzveni v odgovor, ki ne pripušča dvoma: dolžnost žene je, da lajša mo-zu-boiniku trpljenje, njena pravica pa le’ da uživa življenje.
Maurlce Tabret je v počasno umira-pjc obsojeni nesrečnik. Stella, njegova /dPa, ki ga ni sicer nikdar iz srca Iju-"Ua, stori vse. da mu lajša trpljenje, rendar pa iz srca ljubi moževega brata -nima in on njo. Pod srcem nosi tudi
otroka od njega. Gospa Tabret, Mau-ricova i Colinova mati in Stellina tašča, ljubi nesrečnega sina iz polne duše in je Stelli globoko hvaležna za njeno dobroto in skrb za njega. A dobro tudi vidi, da Stella ljubi Colina. odkrito priznava njeno pravico do življenja in molče odobrava njeno ljubezensko razmerje s Colinom. Ve tudi, da dobi Stella otroka. Hoče sinu prihraniti težko bol in ona sama, ki mu je dala življenje, mu ga tudi vzame: mesto ene tablete uspavalnega praška mu jih da v čašo vode šest, da tako njen ljubljeni nesrečni sin v globokem prepričanju o ženini ljubezni in zvestobi zaspi na večno. Zdravnik dr. Harvester konsta-tira, da je Mauriceu odpovedalo srce. Toda Mauricova strežnica, sestra Way landova, ki ga je pet let njegove bolezni negovala, ki je videla in občutila vse njegovo duševno trpljenje, katero je na zunaj vedno zakrival z dovtip-nostjo, ki je videla, da mu je žena nezvesta, in vedela celo, da nosi pod srcem otroka od drugega, je konstatira-Ia. da je Mauricu dal nekdo mesto ene šest tablet, ki so morale povzročiti smrt, in zato zahteva preiskavo radi umora. Šele ko od Mauricove matere izve polno resnico, se uda. _
Drama »Sveti plamen« učinkuje silno, po globini duševnih doživljanj. Režija g. Skrbinšjca je izklesala iz dela umotvor, dasi ni še vse popolno. Mau-rice Tabret g. Hinka Tomažiča je bil podan dobro, plastično. Stella gdč. Elvire Kraljeve je ena najiepših kreacij te naše odlične umetnice. Bila je na višku od prvega do zadnjega nastopa. Odlično se je uveljavila gospa Poldi Menart-Šturmova, ki je nastopila kot gost v ulogi matere Tabret. Še nekoliko nesigurna se je kmalu znašla In odigrala ponosno in vendar globoko uvidevno mater in taščo z močno sigur-
nostjo. Edo Grom kot Coliti je bil v splošnem dober, želeli bi si pri njem nekoliko več raznolikosti v odigrava-nju ulog. V svojem elementu je bila sinoči tudi zopet gdčna. Ema Starčeva kot sestra Waylandova. Samo da bi si jo želeli v ulogi stroge sodnice sicer odločno, vendar manj zadirčno. G. Skr binšek kot dr. Harvester in Furijan kot major Liconda sta bila na mestu.
Gledališče je bilo še dobro zasedeno in občinstvo ni štedilo s priznanjem.
S.
Noue muzifcalije
Franjo Sfrajnlk:	Jugoslovanske	na-
rodne pesmi za dvoje gosli. Večina učnih knjig ali šol, ki se uporabljajo pri violinskem pouku, je tujega izvora in zato so tudi posamezni med redne vaje uvrščeni kosi pretežno tuji, niso v našem duhu in predstavljajo za naše violinske gojence snov, ki se ji morajo šele prilagoditi; to pa otežkoča pouk, ki postaje zato nekako brezdušen. Kje pa imamo boljše sredstvo -za poživljanje pouka kot pa v priprostih ljudskih pesmicah? Vsak mlad gojenec violine pozna že lepo vrsto naših ljubkih pesmic, ki bi jih gotovo z veseljem igral, čim mu to dovoljuje gotova stopnja v violinski izobrazbi. Te misli so navdajale našega priznanega violinista gospoda Franja Serajnika, ko se je odločil zbirati in smotreno sestavljati cel niz naših lepih narodnih pesmic. Z veliko skrbjo in natančnostjo je do sedaj pripravil tri take zbirke, dve, ki sta uporabni pri vsaki violinski šoli, zlasti pri Schonherrjevi, eno. pa pri prvih dveh zvezkih Ševčikove šole; pripravlja pa tudi še nadaljevanja. Vse pesmice so tako prirejene, da jih morejo učenci po pogrebi tudi peti; zbirke so torej deloma uporabne tudi na osnovnili šolah. Za vse pesmice je g. Serajnik podstavil tudi spretno izpeljan part za 11. violino, da imajo naši violinski naraščajniki s tem praktične ‘ predvaje za skupno igranje in obenem tudi priprosto zabavo. Pri vsem je pa mišljeno tako, da naj gojenci igrajo pesmice sami, da se utrdijo v samostojnosti. Zato je tudi za II. violino spisan part primeren izobrazbi gojenčevi. — Gospod Serajnik je s tem zamašil veliko vrzel v naši violi-nistični literaturi, za kar mu mora biti hvaležen vsak učitelj violine, a tudi gojenci in njihovi stariši. Zbirke so zelo poceni In se dobijo pri autorju v Glasbeni Matici.
France Marolt:	15 slovenskih ljud-
skih pesmi za moški zbor. Izdat in založil Akademski pevski zbor v Ljubljani. Cena 20 Din. — Znani zborovodja Akademskega pevskega zbora v Ljubljani, France Marolt, le deloma sam nabral,
deloma iz Devovih, Kokošarjevih in Vrazovih zbirk izbral 15 zanimivih ljudskih pesmi in jih priredi! za moški zbor. Med njimi srečamo pesmi kakor »Vigred približa se«, »Pbjdem u rute«, »Kukov« ca«, »Zagorski zvonovi«, »Smrt na duri potrklja«, »Kaj b’jaz tebi dav?«, »Sov-daški boben« in »Škrjančki«, ki so nam znane iz drugih priredb, a najdemo tudi lepo število manj znanih ali neznanih, kakoršne so* zlasti »Flosarska«, »Kan-galilejska ohcet«, »Barčica«, »Pisemce« »U klošter bi šla«, »Jaz pa mam konjča« in »Ljubi konja jaše«. — Maroltove priredbe niso, običajne harmonizacije ljudskih napevov, temveč že bolj samostojne kompozicije polne srečnih glasbenih domislekov. Nekatere pesmi je autor obdelal bplj priprosto, v večino pa je vlil nekaj čisto svojega, ne da bi radi tega postale bolj komplicirane in morda težje za izvajanje. Autorjevo stremljenje, da iz vsake ljudske pesmice ustvari umotvor, ki naj bo v skladu s sodobnostjo, se očituje v; vsej njegovi zbirki. V resnici je vsaka pesem tipična skladba zase; Marolt je vsaki dal. primerni karakteristični izraz, bodisi v harmoničnem in tehničnem oziru, bodisj v rabi ilustracijskih sredstev. Posebno zanimivo in hvaležno izpeljane so »Flosarska« (štajerski motiv), »Kangalilejska ohcet« s svojim recitativnim petjem, »Škerjan-čki« in predvsem »Zagorski zvonovi«, ki jih v prvih in drugih basih ostinatno slišimo kljub harmonskim spremembam v napevu. Tekst pesmi je kolikor mogoče veren originalu, t. j. odnosno narečje je skrbno čuvano in tudi v pravopisnem pogledu nazorno prikazano. Oprema zbirke je prav lična (litografija I. Blas-nikovi nasledniki). Zbirko moremo vsem pevskim društvom in ljubiteljem glasbe najtopleje priporočati.	V,	M.
Izursten a peti*
je imel mlad Bošnjak, o katerem se je pisalo nedavno. Ta 251etni mladenič, kmečki sin Vlado Savič, se je v neki mali gostimi v Sarajevu stavil, da bo pojedel na mestu celo jagnje z dvakratno množino riža in hleb kruha. Z razpetim telovnikom se je Vlado vsedel k gostiji in junaško deval v sebe pečeno meso, riž in kruli in vse pojedel do zadnje drobtine. Seveda se je gostilna trla radovednih gledalcev. »-Zdaj pa imam do-voij!« je mirno dejal mladenič, ko je zadnji grižljaj izginil v njegovem želodcu. »To je drugič v življenju«, je dostavil, »da se je moj želodec pošteno nasitil- Prvič je to bilo slučajno med vojno. Ko sem stopil v kuhinjo, je bila tam miza polna jedi. Vsedel sem se in jedei. Ko sem, bil z vsem gotov, so prišli drugi vojaki in hoteli jesti, pa ni b|lo nič več. Pojedel sem porcije za 25 mož.«
alKHZ3J"JJ2«a
Irgateu u Slouenskih goricah
Ko čriček sladi že v gorici svoj sad, krnico kmet lika in sode in kad.
In solnce nebeško se z grozdki igra, pa jasni in svita dar sladki neba. Klopotec razglaša trgatev okrog, »klop, klop« se razlega v grič, polje
in log.
Kot fant razigrani se v diru podi, da v naglici večkrat mu »klop«
spodleti.
Na večer, ko luna na nebu bledi, kot romarjev truma v molitvi se zdi trsek ob trsu, ki kloni glavo, , ■^blagoslov pošlje dobrotno neb6. J/,o pride trgatvi odmerjeni dan, se vije na hribček živ venec
krasan.
Mladina kipeča in zreli ljudje — vsi s škafekom v roki v gorico hitč. Za pesmico pesem okrog zadoni,
»Že čriček prepeva« se prva glasi.
In v rižo razplete trgačev se zbor, pa trseku snema prežlahtni tovor.
Vse z nožeki brska med rujem
okrog,
ko angelj, ki pošlje med rože ga Bog Med rože. da cvetje v sad zrelo
otme,
ga varno pospravi, da v prah ne
zamrč.
Za rižo veselo nadzornik stoji, da jagoda kaka pozabljena ni.
Mu s cvetjem okrašen je vehav
klobuk,
pa palico v roki, ko venčan hajduk. Pa brentar si uka navhan na dom, odpira v slaj usta, ob solncu ko som. V krnico prenaša od trte solze, da sope pod težo, kot z meha piš
gre.
Ko riža veselja vrhjan dovrši, pa pesmica mila spet v dol zaglasi. Trgačev roj strne se v krožek okrog, pa uka in poje, vesel da je Bog.
Doma pa gibance in tisto in to pripravlja se vneto, da v siast bode
šlo.
Ppč kuharci dela trgatev skrbi, po grozdeka slaju da jed zadiši. Gospod zakon hiše, v skrbi zaoran, premišlja, števili, kak sod bo nabran. Štrtinek podvojen al’ štiri al’pet, ugiblje in tuhta in daje si svet.
Ko večer zavlada, dan v mrak
zabledi,
vse škafek pospravi, pa k domu hiti. Trgači, nosači, pa troti ob njih,
(v trgžttev dospeli so ti na oddih). K večerji obilni se zberejo vkup, večerne zabave pričenja se hrup.
In petje in igre in radosti smeh, da solze veselja blišče se v očeh.
Vse k svitu razvneto se kreta, sveži in poje in vriska in v slaju žari. Stiskalnica poka, napenja moči, da sladosok mrkoma v sode drči. Ob uri že pozni, ko noč zazori, vsak zorno razgiban k pokoju hiti. Dokler Bog bo grozdek na zemlji
sladil,
bo čriček Slovenske gorice slavil.
Popotnik iz Slov. goric.
Slovenske gorice je že za starih Rimljanov spev črička vedril. Krones pravi v svoji »Zgodovini Štajerske«, da je vinska trta tod božala kaplice boginje »Juno«. Letos je trgatev nad-obilna.
»Trgatve raj« je v polnem teku. Nebo se je v jasno zabrisalo in solnčni žar se po?no siplje na »Tam gori za hramčkom ...« »Vse se zdaj giblje veselo živi. trsu na vsakem čiriček sedi« ... povsod, koder gorice žarijo in niso po toči trpele. Krnica (visok kvadratni okvir na stiskalnici), kamor se siplje grozdje, da ga »presni tram« v košu ožme, se polni, v sodnih okroglinah burka. Trgatev je veselja čas za staro in mlado.
Spori
mariborski smučarski klub
bo izvedel v prihodnji zimski sezoni sledeči program:
Tečaji: a) od Božiča do Novega leta za začetnike in za tekmovalce pri koči na Pesku z vežbališčem na Rogli pri Vitanjskih bajtah. Tečaj bo vodil prvovrsten nastavnik Ljubljanskega smučarskega kluba.
b) od 4. do 10. januarja za začetnike in tekmovalce istotako na Pesku ali ob ugodnih snežnih razmerah v Mariboru;
c) Čim bo zapadel sneg dnevno popoldanski tečaji v Mariboru za mladino in druge.
Tekme: a) 11. jan. pri ugodnih snežnih razmerah v Mariboru — sicer na Pohorju s štartom pri Ruški koči — klubska tekma v treh kategorijah: seniorji, juniorji, dame;
b) 8. febr. vztrajnostna tekma za zlati prehodni pokal Meinel & Herold na progi: Klopni vrh—Vuzenica. Pravico do udeležbe imajo vsi v mariborskem zimskošportnem podsavezu včlanjeni klubi;
c) v projektu sen ahaja tudi še posebna tekma mariborske srednješolske mladine.
Izleti: a) na Peco in na Obir; b),viso-koalpinski v triglavsko pogorje; c) pre-kopohorski krmarski vožnji: 1. Klopni vrh—Pesek—Ribniška koča—Velka kopa—Vuzenica; 2. Ruška koča—Vitanjske bajte—Mislinje; d) propagandna vožnja po Kozjaku (Sv. Duh—Sv. Križ— Sv. Urban—Maribor); e) daljša tura v koroške planine; f) po potrebi in želji članstva se bodo pripravili tudi še drugi izleti.
Vse potrebne informacije daje klubov tajnik g. Vetrih v trgovini Stoječ (Jurčičeva 8).
Šport v nedeljo.
Ob 13.30 na igrišču ISSK Maribora;
prijateljska tekma rezerve ISSK Mari' bor:SK Železničar.
Ob 15. na igrišču ISSK Maribora: prijateljska tekma SK Varaždin^ISSK Maribor.
Ob 15.30 na igrišču SK Rapida: mednarodna tekma SK Kapfenberg:SK Rapid.
IZ LNP.
Verificiran je za SK Železničar Fradel Franjo s pravico nastopa v prvenstvenih tekmah dne 10. aprila, v prijateljskih tekmah dne 10. januarja in v mednarodnih tekmah dne 18. oktobra.
Poziva se MO Maribor, da pošlje glede delegiranja sodnikov za prejšnje nedelje poseben dopis na LNP.
Tekme Maribor:Gradec in Maribor: Celje se odobrita, toda brez financijel* nih obveznosti za LNP.
Kazenskemu odboru se preda v svrho zaslišanja igralec Seifert V. (SK Rapid). SK Železničar, nogometni odsek. Rezerva igra jutri ob 13.30 prijateljsko tekmo z rezervo ISSK Maribor. Sledeči igralci morajo biti točno ob 13. na igrišču ISSK Maribor: Jug, Kositer, Zgonc, Horaček, Čiček, Urbančič, BaČ-nik, Borovka, Lorber, Antoličič, Goli-nar, rezerva Seničar. V nedeljo ob 10. dopoldne se vrši na igrišču obvezni trening I. in II. mladine radi sestave prven* stvenih tekem mladine. — Načelnik.
Bogat »postranski zaslužek«.
Ameriški filmski zvezdniki obeh spolov so si našli zelo donosen postranski zaslužek. Sprejemajo ponudbe od raznih tvrdk, da bi v reklamne svrhe prihajali od časa do časa v njihova podjetja. Ob teh časih se kar tere občinstva v dotiČ-nih podjetjih in tvrdke delajo dobre kupčije. Filmski zvezdniki pa pri tem dobro zaslužijo, baje po 1000 dolarjev za 5 mi« nut.
Pet pomarančnih pečk 3
(The Five Orange Pips.)
Angleški napisal A. Conan Doyle.
Poslovenil K. Savec.
»Potem vsaj dovoli, da storim to jaz na svojo odgovornost!«
»Ne, tega ne smeš delati. Nečem, da oi s prstom genila radi take bedastoče.«
»Zaman sem se pričkal ž njim; trmast je bil do skrajnosti. Zato sem odnehal, dasi mi srce ni slutilo nič dobrega.«
»Tretjega dne po prejemu lista se je dapotii oče k staremu prijatelju, podpolkovniku Freebodyju, ki zapoveduje v aeki trdnjavici na griču Portdown. Veselilo me je, da se je odpeljal, ker se mi je zdelo, da ni bilo zanj nikjer tako nevarno kakor doma. Toda zmotil sem se. Drugega dne po očetovem odhodu prejmem od podpolkovnika brzojav, v katerem me nujno poziva, naj pridem takoj k njemu. Oče je padel v globoko jamo, kakršnih je v soseščini trdnjave mnogo, in leži zdaj z razbito lobanjo brez zavesti pri prijatelju. Hitim k njemu, toda revež se je že preselil v več-
nost, ne da bi se bil še prej zavedel. Kakor smo domnevali, se je bil v Somraku vračal iz Furehama in ker mu je bila krajina tuja in jame niso ograjene, sodišče ni oklevalo in je izjavilo, da je oče ponesrečil. Dasi sem skrbno proučil vsa dejstva, ki so biia v zvezi z njegovo smrtjo, nisem mogel ničesar ugotoviti, kar bi utegnilo v meni ojačiti sum, da ga je kdo umoril. Nobenega sledu ni bilo o nasilju, nikjer ni bilo nobenih sledov ali stop, v okolici se niso pojavili sumljivi ljudje, tudi vlomov in ropov ni bilo. In vendar mi ni treba še posebe poudarjati, da mi srce ni mirovalo; bil sem povsem prepričan, da je postal rajni oče žrtva zlobne nakane.«
»Na tako zlosluten način sem torej podedoval stričevo zapuščino. Čudili se bodete, da se je nisem skušal iznebiti. Toda kaj bi mi bilo pomagaio? Bil sem si svest, da vse zlo izvira iz kakega stričevega dožitka in da mi preti povsod ista nevarnost.«
»Moj ubogi oče je storil smrt 1. 1885. in od tedaj je minilo dve leti in osem mesecev. Ves ta čas sem srečno prebil v Horshamu in že sem se jel nadejati, da je prestalo tisto prokletstvo, ki je
Velika zaloga kuhinjske posode.
Hišne In kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna In posteklena posoda. Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in po-pcr. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokrogle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. — Likalnike. -r Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutije za špecerijo in dišave. — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za juho, čaj, testo in salato. — Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. — Samovare »Phflbus« in druge vrste. — Škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila in perilnice. — Jedilno orodje in žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav. — Kuhinjske garniture iz kamenine in porcelana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture in
vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana speci-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulic* 5.	XXX
Dve solnčni zasebni stanovanji
po dve sobi oddam s 1. novembrom v novi stavbi. Smetanova ulica 54. 2882
Trgovski lokal
v Cankarjevi ulici št. 1 odda v najem Mestna hranilnica v Mariboru. 2876
Zelo dobro ohranjen klavir
svetovne znamke prodam takoj radi selitve za 7000 dinarjev. Naslov v upr.
2902
Prodajam perzijski plašč.
obleke, plašče, čevlje, perilo, pohištvo in drugo. Starinarna 'Peteln. Maribor, Orožnova 1.	2894
V gostilni »Veseli dom«.
Vojašniška ulica 5 se toči vinski mošt od 10—12 dinarjev. Tudi mrzla in topla jedila so vedno na razpolago. Priporoča se M. Robin. 2892
zlokobno ogražalo našo obitelj in da je osveta nehaia pri zadnjem rodu. Toda prehitro mi je odleglo; včeraj zjutraj me je zatekla usoda v isti obliki, kakor je zasačila rajnega očeta.«
Mladenič je izvlekel iz telovnika po-svaljkan zavitek, ga poveznil na mizo in iztresel pet majhnih suhih pomarančnih pečka.
»To je zavitek,« je nadaljeval. »Žig je londonski — in sicer je označen vzhodni oddelek. V zavitku so napisane prav tiste črke, ki sem jih bil čital v poročilu, namenjenem mojemu očetu: ,K. K. K.’ in .Položite listine na solnčno uro’.«
»Kaj ste ukrenili?« pobara Holmes.
»Ničesar.«
»Ničesar?«
»Da Vam povem vso resnico —« pokril si je lice s tankimi, belimi rokami — »srce mi je povsem upadlo. Tako mi je kakor ubogemu kuncu, ko leze kača proti njemu. Zdi se mi, da me je zgrabilo neodoljivo, neizprosno zlo, ki ga net moreta odvrniti ne previdnost ne
obramba.«
»Bežite, bežite!« je kriknil Sherlock Holmes. »Ganite se, mladi mož, sicer ste izgubljeni! Le odločnost Vas more rešiti. Zdaj ni, da bi zdvajali.«
»Bil sem pri redarstvu.«
»No?«
»Poslušali so mojo zgodbico in se smejali. Nadzornik si bržkone domneva, da so tista pisma le neumestne šale in da sta moja sorodnika le slučajno ponesrečila, kakor je tudi sodišče razsodilo, in da svarila ni treba resno upoštevati. Uverjen sem, da tako misli o stvari.«
Holmes je mahnil s pestmi po zraku.
»Neverjetna zaslepljenost!« je kriknil.
»Sicer so mi pridelili redarja, ki naj ostane pri meni na posestvu.«
»Ali je prišel z Vami v mesto?«
»Ne! Ukazali so mu, da mora ostati v hiši.«
Holmes se je zopet ujezil.
(Nadaljevanje sledi.)
Opravilna številka: E IX 3057/30
8 "
Dražbeni oklic!
Dne 5. decembra 1930 ob 10. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Pivola vi. štev. 119. Cenilna vrednost:	Din	5.444	50.
Najmanjši ponudek: Din 3.629 60.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, k* je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
2921
Okralno sodišče v Msriboru odd. IX.*
dne 19. oktobra 1930.
Kupim takoj
in plačam v gotovini: štedilnike, postelje vsake vrste, vinske sode do 150 litrov, obleke, čevlje, brušena ogledala in sploh razne reči. Pismene ponudbe na Makor, Ruška c. 35, Maribor.
2875
poučujem glasovir
po najnovejši metodi Din 10 na uro. Grem tudi na dom. Ponudbe na upr. .. Pod »Gotov uspeh«.________________2906
Gojzerce,
nepremočljive ima najceneje v za.o-gi Brzopotplata. Tattenbachova ul. št. 14.	XXXVII.
Lepo sobo
v sredini mesta oddam takoj boljšemu gospodu ali gospodični. Poizve se v upravi Večernika.	2911
Kavožgalnik
(Kaffeebr^nner) v dobrem stanu, 5 do 8 kg, p;\>da ceneno Ferdo Kaufmann, trgovina z mešanim blagom, Maribor,
_ Kralja Petra trg 1.____________________2912
V vili pri parku oddam sobo boljšemu gospodu, Tru-
^ barjeva ulica 11/1. __________________ 2913
Oddam
dvem osebam sobo z dvema posteljama in hrano.. Studenci, Aleksandrova 17. Poizve se v gostilni.	2914
Heligon F.
na prodaj. Naslov v upravi lista. 2917
Večne
2971
reperature
morajo prenehati!
Od slej naprej bomo nosili le
KoroSka cesta 19
Oddam
opremljeno ali prazno sobo. Ob železnici 7, vrata 7.	2930
Opremljeno sobo
s prostim vhodom oddam za 200 dinarjev mesečno. Naslov v upravi lista.	2932
Lepo opremljeno sobo
z lektrično razsvetljavo in prostim vhodom oddam. Meljska cesta 43a, vhod iz Krempljeve ulice. 2931
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca in celo oskrbo s 15. oktobrom. Tattenbachova_ulica20Ipritličjelevo.__________2922
Delavnico
ali skladišče oddam. Slovenska ul. 36.
Opremljeno
ali prazno veliko sobo takoj oddam eni ali dvema gospodičnama ali gospodoma. Ciril-Metodova ul. 18, vrata 11.	2916
Iščemo
za Mariborski rajon sposobno moč, kj bi poučevala na šivalnih strojih šivanje, krojenje in vezenje, kakor tudi vse v to stroko spadajoče delo, zmožno slovenskega in nemškega jezika. Obširne pismene ponudbe na upravo Pod »prvovrstna moč«.	2928
Dobro ohranjena železna sobna peč
se proda. Istotam se proda tudi sko-ro nov dežni plašč. Jadranska ulica 2l/c, vrata 5.	2927
ADVOKAT
DR. SLAVKO BARLE
vljudno naznanja, da je preselil svojo advokatsko pisarno iz ulice kralja Milana 48 v Pašičevo ulico 14/1, Beograd
2920
Dobro naložite denar
5 stanovanj, en lokal in delavnica za Din 200.000. Ponudbe pod »Obrt« na upravo Večernika.	2924
Pridnega fanta
sprejmem na stanovanje. Koroška cesta 74.	2936
Elektrolnštalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše Izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga,
Nudimo kot dobro priliko nakapa!
Mešano naravno
drobno perje kg Din IS"— Pisano kurje drobno,
novo petje kg Din 25*-Riimeno kurj« drobno,
■ovo peije kg Din 35'— Puljeno nar. mešano,
novo perje kg Din 40 — člito belo kurje
drobao perje kg Din 58‘— Puljeno gosja perje, puh i. t. d. Petje je v vrečicah po */«. 1 in 2 kg Odjemalcem zunaj Zagreba, po šiljamo na zahtevo od vsake vrst« brezplačne vzorce.
Naj zat teva, kdor ga še nimas naš novi zimski katalog. V njem dobite na 108 velikih straneh obsežno izbiro predmetov, po-trebnih za Vas in Vašo hišo. Trgovska In odprcmna Mia
Kastner&Ohler
Zagreb, iUca it. 4
Pozor!
Cene hrani so padle! V gostilni Kos, Cvetlična ulica 11 dobite na izbiro dobro domačo hrano, obed: juha, meso in dve prikuhi že za Din 7.—. Na razpolago so Vam tudi vsa mrzla in topla jedila. Vsako soboto in nedeljo pečene krvave in mesnate klobase. Z izbornim vinčkom preskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča Ivan Kos, gostilničar.	2937
Kupujem
namizna jabolka
vseh vrst in tudi jabolka za prešo po naj višji dnevni ceni.	2935
tonac Žohar, trgovec, Kamnica pri Mariboru
Hotel halbwidl, maribor.
Danes in jutri
lutranii in večerni koncert
tera godba Wergles. V dvoriščnem salonu radio-predavanja.
PREDNAZNANILO: V četrtek, dne 16. oktobra ob 20. uri bo izvajal trgovski pevski zbor krasne pevske točke.
Za obilei obisk se priporoča 2934	restavrater	Halbwidl.
Inseriraite
Veterniku"
Svarilo!
/
Podpisana svarim s tem vsakogar, na moje ime komurkoli izročiti denar ali pa predmete z denarno vrednostjo, ker jaz ne boni p:ačala za to ničesar.
Julka Tement
Posestnica kavarne v Mariboru
Glavni trs štev. 3
In karpi dospeli pri
Ferdo Greiner- ju
Maribor, Gosposka ul. 2
Angleško In češko sukno
Sobo in črkoslikanle,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Vinotoč Muraus Košaki.
2918
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—5Ietnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Grozdje
»Izabela« se prodaja po Din 4.— kg v Studencih pri Mariboru, Slomškova ulica št. 17.	2895
Gramofone popravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« In gramofonskih plošč. 602
Stanovanje
tik železniške postaje, dve sobi, kuhinja, shramba, drvarnica, vrt itd., oddam takoj v najem. Oglasite se pri Francu Megliču v Orehovi vasi.
_____________________________________2893
Popravila damskih klobukov iz klobučevine in žameta izvršuje ceneno in hitro A. Hobacher, Maribor, Aleksandrova c. 11,	2737
Krasni damski plašči
se dobijo samo v Trgovskem domu v Mariboru.
Lastna izdelava konfekcije, kakor tudi po meri.
Se priporoča	2926
I. Pregrad, veletrgov. Trgovski dom
sukno za plašče
pralni bariun
Lbdener bariun
barhente
kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago kupite najceneje pri	xxiiv.
SreikoPihiar
Maribor, Gosposka ul. 5
Delikatesno kislo zelje in kranjske kobate
Iz najfinejšega vira v Ljubljani kakor tudi najfinejše bučno olie nove letine 1 liter Din 14.— in najboljša banatska svinjska mast 1 kg Din 22.— se dobiva vedno sveže v znani
trgovini živil
2906
ALBIN NOVAK -- MARIBOR, GLAVNI TRG 18
za večie druStvo
se ISie.
2933
Vprašati na telefonsko številko 2830, Maribor
Izbira
pletenih oblek, modernih in trpežnih, kakor vseti drugih pletenin, je največja v pletarni
M. Vezjak,
Maribor, Vetrinjska ulica 19
Naročila po meri se izvršijo točno in ceneno.
Eksportna hiša „IUNA“ lastnik A.Pristernlk
Alefciandrova ceita 19 MABIBOB AI>k>»BJrow <•»>» 1»
Bogato izbrana zaloga:
Poletne malice za otroke komad od Din 11.— naprej Veslaški Jopiči za gospode komad od Din 24 — naprej Kopalne hlačke komad od Din 12.— nsprei Kopalne obleke komad od Din 35.— naprej
Kratke nogavice za otroke par od Din 6JO naprej Kratke nogavice za dame par od Din 10.— naprej •
Kopalne četice komad od Din 8.— naprej
Gumilasti kopalni pasovi komad od Din 6.— naprei Sokolske malce komad od Din 20.— naprei
Nadalje velika zaloga Čipk, vezenin, svilenih trakov, čevljev Iz Jadrovlne. sandal, kravat, srajc, ovratnikov. Zenskih In moških nogavic Itd.	XXI
Za iesen in zimo
• so prispele v veliki Izbiri raznovrstne novosti v blagu za damske plašče in obleke, žametu, svili in v blagu za moške obleke. Prost ogled!	K	nakupu	se	ne	sili!
DoKek I Marini. Trgovska hlia- Maribor. Gosooska ulica 27
3?
mšmmt
mmMvm
MEINEI
HEFtOLO
Lovska pravica krajevne občin* K u m e n se da potom javne dražbe do 31. marca 1935 v zakup. Dražba se vrši v petek, dne 24. oktobra 1930 ob 9. uri predpoldne v prostorih sreskega načelstva v Mariboru v sobi št. 35.
Sreski načelnik:
Dr. Hacin, I. r.
Gramofoni
Mandoline
Violine
Gitare
Trombe
Rolne harmonike
Damskoin modno blago za damske plaščeinkostume
Tweed-baržun
Angleško sukno za moške obleke in plašče
Vabim h koncertu in prosti zabavi v nedeljo iim več ceni. občinstva v
PRODAJALNA: TRG SVOBODI
Nova Scherbaumova zgradba
„W-E-K-A"
dobavlja dobro in po ceni. Velika izbira pohištva, tkanin za dekoracije, zaves, preprog, posteljnine, otoman in divanov m
V četrtek, dne 16. oktobra 1930 ob pol 16. se vrši pri okrajnem sodišču v Mariboru, soba št. 11, dražba enodružinske hiše v Ketejevi ulici, ta* kozvane hiše »Don* ubogih«.
Vabimo interesente, da se udeležijo dražbe in ne zamudijo ugodno priliko.	2901
rokavice, pletenine ter
vse druge modne potrebščine v modni trgovini
Anton Paš,
Matibor, Slovenska ul. 4.
T 'SOKUČ.
MARIE* O R
Mesarska ulica 5 (pod Glavnini trgom). Preskrbljeno bo s prvovrstnimi vini iti s črnim sladkim moštom po Din 10.—, čez ulico Din 9.—, od 5 litrov dalje Din 8.50, večje množine po dogovoru. Raznovrstna topla in mrzla jedila, kakor razne klobase, sardine in dalmatinski »pršut« ter tople morske ribe cenj. gostom vedno na razpolago. — Pridite in prepričajte se.
Za obilen obisk se priporoča 2908	gostilničar.
Karfonažna tovarna
,.HERGO"
Maribor, Rajčeva ul. 5
Telefon 2472
Prevzame vsa v to stroko spadajoča' dela.
Kdor vrednost polaga
na elegantno in okusno oblačilo, ta najde
vTrsovskemdomu
Predno naročite mizarske, izdelke, kot vrata, okna, mehko pohištvo itd., zahtevajte ponudbe od mizarskega podjetja
Mariborska lesna industrija
AL. DOMICELJ,
Koroška cesta 46, telefon 21-60
W izdeluje, vse tovrstne izdelke strokovno in po konkurenčnih cenah. Najnižje cene tudi za serijske Izdelke.
Stalno na prodaj vse vrste rezanega lesa po dnevnih cenah.	XXXIX
v Mariboru
brez dvoma najlepšo in tudi najboljšo konfekcijo, kakor tudi izdelavo po meri. Za dober kroj se prevzame vsa odgovornost.
Se priporoča	2925
I. PREGRAD veletrgovina Trgovski dom, Maribor
Najboljše kemično očiščeno perje in puh dobavlja
WEKA Maribor
Opravilna številka: E IX 3212/30
Opravilna številka: E IX 155/30
Dražbeni oblic!
Dražbeni oblici
Dne 24?! novembra 1930 ob 10 uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Brestemica vi. štev. 51.
Cenilna vrednost:	Din	5.999 70.
Vrednost pritikline: Din 727’—.
Najmanjši ponudek: Din 3.999 50.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, k* je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Dne 29. novembra 1930 ob 10. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Sv. Magdalena vi. št. 688.
Cenilna vrednost:	Din	1,247.474	40.
Vrednost pritikline: Din 285.765-—.
Najmanjši ponudek: Din 623.737 20.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
^Najboljša pralnica ovratnikov je „9deal“ Podružnica: Vetrinjska 7