TRST, nedelja 2. oktobra 1955 Let0 XI. - št. 233 (3162) OK' p PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93 808, 37-338 it, 37-330 - UL- MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-991 IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 29 — Tel. Višine v V; Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm slrlrii 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. MALI OGLASI po 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 32Mi lir. fLR|l SlovenUe Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega ' s^; “rž\vns D ZOZ- Tr*t Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaia Založništvo tržaškega tiska J. jgggC POSLEDICE UŽALJENE KOLONIALISTIČNE MENTALITETE FRANCOSKA delegacija ZAPUSTILA OZN tHfpisu alžirskega vprašanja na dnevni red " " 1 je s člani delegacije za zasedanje glavne skupščine od-v Pariz, medtem ko člani stalne delegacije pri OZN še tookujejo navodila Iz Pariza - Novi neredi in operacije v Aliiru 1- — Francoska de-OZilj • na Slavni skupščini P»ji, 3e *>ila odpoklicana v vpisa alžirske- vPvaš va. ahja na dnevni red >>» * sltuPičine. Odpoklic je t»tg0 enien v telefonskem kaacostU med predsednikom tiinanii * vlade Faurom in ki j m ministrom Pinayem, >V anes žvečer že odpoto-New vorka. It ,a?rat ie bila odpoklica-ba ,a “ ,rancoska delegacija H e“aniu glavne skupšči-ltjln0 ?a še znano, kaj bo s ri,ncosko delegacijo v ^rje 3e danes izjavil novi-vitraj *^se- kar smo rekli »o, j( P-d glavno skupšči-V iv,_ 0 ižraz mnenja vla- I* n^na ločitev Franci-•Ivis-. druežnih narodov je i oi 'Viana .i - 41 Han francoske vlade rla: Slo i8?61118- N® lastno po-%,***<> vlada odloča o Iti »v »rnacoske delegacije stnJiv slluPŠčim in to je (ja- Zaenkrat bo stal. Siv ve«amia še ostala v aavQdil#°rltu v Pričakovanju S !*cij( edežu francoske dele-b“? danes ves dan jo v, delavnost. Medtem P°lba a vhodna dvorana K j .vinarjev in fotografij ‘mel zunanji minister *'t» «. Gradih stalnega dele-( Pnanda vrsto razgovori .Sv°jimi sodelavci in s %| anc°ske delegacije pri *uPščini in stalne de-. Sv: Razgovorom je pribij*1 tudi francoski vele-S .v v Washingtonu Mau-SC* de Murville. Pi-NI danes popoldne li'•Jih °vor z britanskim ministrom Mac Mil. J !t’ Je izrazil željo, da S,;Comdel pred nie“°- Sj11* skupščina OZN Je V^tja*0 VP'SU alžirskega ni Afriki, vendar je Faure obvestil ministre tudi o sklepu o odhodu francoske dele-gacijč iz New Yorka. Verjetno se bo vlada jutri ponovno sestalu po Pinayevem povratku iz New Yorka. Včeraj je stalni francoski predstavnik pri OZN Hervč Alphand priredil večerjo številnim delegatom v glavni skupščini. Navzoča sta bila tudi zunanja ministra ZSSR in Mehike, Molotov in Padilla Nervo, ki sta nekoliko poprej glasovala za vpis alžirskega vprašanja na dnevni red. Po že poprej pripravljenem sedežnem redu sta oba celo sedela na obeh straneh Pinaa. Pinay je imel razgovor med štirim: očmi z Molotovom. Poročajo. da je večerja potekla v precej mučnem ozračju. Iz krogov belgijske delegacije pa se sliši, da namerava belgijski zunanji minister Spaak predložiti zadevo z vpisom alžirskega vprašanja na dnevni red prihodnjemu zasedanju atlantskega sveta. Po včerajšnji seji se je Spaak pritožil, da ni bilo solidarnosti med atlantskimi državami. Grčija je namreč glasovala za vpis, Islandija, pa se je vzdržala. Grški glas je bil očitna posledica dejstva, da je Francija glasovala proti vpisu ciprskega vprašanja na dnevni red glavne skupščine. Praktično ves francoski tisk zagovarja zadnje stališče vlade in izraža razočaranja zara- di sklepa glavne skupščine OZN. Medtem je bilo v Alžiru tudi danes nekaj incidentov. Policija in vojaško nadaljujeta z operacijami proti upornikom, ki so na drugi strani zažgali neko orožniško postajo v Ka-bilski puščavi. Tudi danes je bilo v Alžiru več mrtvih. Danes zvečer pa je v Pa-.rizu krožila govorica, da bo odloženo potovanje Faura in Pinaya v Moskvo. Odložitev bi bila v zvezi 7. glasovanjem o alžirskem vprašanju v glav-ni skupščini OZN. Pred današnjo vladno sejo je pravosodni minister Schuman n« vprašanje novinarjev, ali je kaj resnice na tej vesti, dejal, da bodo o tem govorili šele jutri, po Pinayevem povratku. NOV JUGOSLOVANSKI GOSPODARSKI NAČRT Usmeritev glavnih investicij za povečanje življenjske ravni Odstranitev sedanjih nesorazmerij • Povečanje potrošnih dobrin v kmetijstvu in predelovalni industriji - Stabilizacija tržišča BEOGRAD, 1. — Pod predsedstvom predsednika republike maršala Tita je bilo v zvezi z izdelovanjem novega perspektivnega gospodarskega načrta 28. t. m. v Beogradu posvetovanje o gospodarskem položaju in o osnovah bodoče gospodarske politike Jugoslavije. Na posvetovanju so ugotovili, da je dosedanja politika industrializacije ustvarila nujno potrebno industrijsko osnovo za nadaljnji vsestranski gospodarski in družbeni razvoj Jugoslavije in za postopno povečanje življenjske ravni ljudstva. To pa je zahtevalo večje vlaganje sredstev v osnovno industrijo in nezadostne investicije v predelovalni industriji in kmetijstvu, zaradi česar so se proizvajalna sredstva hitreje razvijala kot predelovalna indu- Polovična rešitev maroške krize z odhodom sultana Ben Arafe iz Rabata b! v n? *dini sklep skupšči-5,:>^rN *. priporoem n* dnevni red — y.. tijs . IW ---- 1,‘^a n,n. brez odpora je h. vni red vPra" ih ^ edinem na- Uh °b dp!i a?u Južne Afrike b^itia 'b vzdržanih je tik vPrašaV?isa'* na dnevni Im* 'n ra,”36 ra*'stične poli-N * Indijci v • Q alžirskem in odobrila več . Predsedstva. Brez Ben Arafn je pred odhodom poveril oblast svojemu bratrance, bar je v nasprotju s sporazumom v Aix les Bainsu, ki predvideva ustanovitev kronskega sveta • Francoska vlada zavrača odgovornost za sultanov ukrep, generalni rezident pa poziva Maročane, naj ga sprejmejo kut začasno rešilev - Protest lsliklala in maroške demokratične stranke RABAT, I. — Po dolgih in zmedenih pogajanjih, ki so trajala do zadnje minute, je sultan Ben Arafa danes zjutraj nekaj pred 8. uro odpotoval z letalom iz Rabata v Tanger. O zadnjih podrobnostih sultanovega odhoda so se dogovorili včeraj zvečer med obiskom generala Le-blanca pri Ben Arafi. V Tan-gerju se je sultan nastanil v palači, kjer je nekoč stanoval bivši maroški sultan Abd-el Azil, ki je odstopil pred 43 leti. Palačo je Ban Arafa kupil šele pred nekaj meseci. Nekoliko pred sultanovim odhodom so prebrali po radiu dve izjavi. Prva pravi, da je Ben Arafa sklenil, da se za neomejen čas odstrani iz Rabata in da je, ker se med odsotnostjo ne more u kvarjati z državnimi zadevami, prenesel na svojega bratranca Mulaja Abdulaha Ben Mulaja Aldela Hafida sskrb za vse zadeve v zvezi s krono*. Druga Arafova izjava pa se glasi; «Na ta dan, ki ga je določil bog, je naša dolžnost, da storimo največjo žrtev, ki jo je mogoče zahtevati od člo- Lv'i»la ',brašanju bo raz- > ° v tiina komisija »it, fNk °mi*'iah se bo začele !*stala f 5e ,e V hm, 16 bil. ancoska vlada sicer v glavnem Po'ožaju v Sever- fped Francoski zunanji minister Plnay v razgovoru z novinarji po glasovanju glavne skupščine OZN o alžirskem vprašanju v sednih Naser o dobavah j4|koslovažkega orožja Egiptu l> liltaalska delavnost t Kairu: Naser j! imel včeraj razgovore t britanskim, ,Xai* >n sovjetskim veleposlanikom ter z ameriškim državnim podtajnikom Allenom VfcSik l' — Angleški ve- lod pa je imel predpoldne visnosti Egipta do_ drugih dr- V bik s' —................. tbv> j, 'r Humphrey Tre-!a manes obiskal egip- 'v4 N. .'»»istrskega pred-atio Ser^a 'n mu izra-\ 4 viadZ&sloč L3?. ah ukini‘! lV'8a skU Eglptu zaradi v«hodnoap da -kupl °’ 'tNbltlne r°PSkih dr' ^%rj°Vietsk?g ie Naser spre-iSfp j' Pr> - Velcposlan,ka *°Vjet«2?rPem razgo- f .^a dipromaTTz: Ni' ^ PreaElpt0Vskil1 ‘>vJ? o J-dSednik°m » tekočih v Kairu * osiovaški •ki Ap"0,t Kar-Nin.«» jeedaed«tvo vlade kSpre^> načelnik Wi tr'dseri.:!neta ministr- ov j, 'dsednikTia min,str nika- major Al et»ki VelePosl*nik So azgovor z libanonskim veleposlanikom v Kairu Halilom Takiedinom, ki mu je prikazal sovjetsko stališče do dobav orožja Egiptu. Halil Ta-kiedin je bil pred prihodom v Kairu libanonski veleposlanik v Moskvi, medtem ko je Solod že bil sovjetski veleposlanik v Beirutu. V intervjuju z dopisnikom «Timesa» v Kairu je podal Naser nekaj pojasnil o egiptovski politiki v zvezi s sporazumom o dobavi orožja iz C SR. Naserjeva pojasnila je mogoče povzeti v naslednjem: 1. Sklep o nakupu hrožja v CSR je bil sprejet, ker ima egiptovska vlada vtis,, da je Egipt ogrožen od Izraela, zlasti po govorih predsednika izraelske vlade Ben Gu-nona in ekstremističnih manifestacijah, pa tudi po izraelskih napadih na egiptovske položaje pri Gazi. 2. Zahodne države so zavrnile egiptovsko prošnjo, da b. dobavile Egiptu orožje, ali pa so postavljale nesprejemljive pogoje. 3. «Oboroževalna tekma* se bo nadaljevala, ker se Izrael enostransko oborožuje. 4. Sporazum s CSR ne bo imel za posledico povečanje sovjetskega vpliva na Srednjem vzhodu 5. Egiptovska zunanja po-, litika sloni na popolni neod- žav ali skupin držav. 6. Namen egiptovske politike je tudi samoodločba o-stalih narodov. 7. Egipt nasprotuje zamisli sovjetske pridružitve tristranski izjavi iz leta 1950 in načrtu štiristranske varnostne pogodbe, ker bi to pomenilo vzpostavitev neke vrste protektorata velesil. 8. Ker zahodne države n\ so hotele Egiptu dobavljati orožja, se je vlada obrnila na ZSSR in na CSR, sporazum pa je bij sklenjen samo s CSR; »Moskva ta sporazum odobrava*. «Ne mislim, je dodal Na ser, da si bo Egipt s tem sporazumom opekel prste. Dovolj smo močni, da smo lahko kos vsem poskusom spodkopavanja naše oblasti, pa naj pridejo od koder koli* Dodal je, da komunistična stranka v Egiptu ni dovoljena, da sicer obstaja pet ali šest podtalnih komunističnih organizacij, da pa je vlada poučena o njihovi delavnosti in da nimajo sposobnih voditeljev. V Damasku pa je sirijski minister za informacije Mohamed Sulejman El Ahmed izjavil, da med Sirijo in CSR ni bil sklenjen noben sporazum za dobavo češkoslovaškega orožja sirijski vojski. veka, ki se zaveda, da je služil svojim bratom in da jim je dal vse najboljše od sebe. Sklenili smo namreč zaradi večje mirnosti src in pomir-jenja duhov, da se odstranimo od dolžnosti prestola, ne da bi se kakorkoli odpovedali-našim pravicam. Maroško ljudstvo ne sme razumeti tega odhoda kot priznanje porazi niti kot znak neuspeha, temveč kot novo pričevanje naše predanosti njegovim interesom, našega zaupanja v njegovo bodočnost in naie vere v veličino cesarstva*. V Parizu je predstavnik predsedstva vlade izjavil, da je prva sultanova izjava, v kateri poverja «skrb za zadeve v zvezi s krono* svojemu bratrancu in pri tem ne omenja predlaganega tričlanskega regentskega sveta, popolnoma osebna izjava, za katero francoska vlada ne prevzame nobene odgovornosti. Predstavnik je dodal, da predsedstvo vlade ne ve ničesar o preteklosti sultanovega bratranca. Francoski generalni rezident v Maroku, general Boyer de Latour, pa je imel predpoldne govor po radiu, v katerem je zatrdil med drugim, da je sultan Sidi Mohamed Ben Arafa prostovoljno sklenil odpotovati, da bi omogočil pomirjenje duhov. Omenil je. da namerava šerif Mulaj Abdelah, sin nekdanjega sultana Malaja Hafida, ohraniti šerifski pečat in pozval vse Marokance in Francoze, naj se zaenkrat strnejo okoli njega, da bi se na to našla rešitev za splošno pomirjenje. Nato je generalni re zident zatrdil, da potrebni razvoj maroških ustanov zahteva ustanovitev maroške vlade, ki bi predstavljala razne tendence javnega mnenja. Nato je dejal, da je glavni namen francoske vlade, da se »Maroko napoti k vedno večji neodvisnosti v urejanju svojih zadev in k istočasni krepitvi medsebojne odvisnosti obeh prebivalstev in obeh dežel*. Delegacije maroške demokratične stranke Istiklal v raznih drugih državah pa so takoj protestirale proti takšni rešitvi maroške krize. Delegacija Istiklala v Parizu je izdala poročilo, v katerem odreka Ben Arafi pravico, da prepušča komu drugemu »oblast, ki je ni nikoli imel*. Istiklal opozarja nato na sporazum v Aix-les-Bainsu in poudarja, da ta sporazum ni bil spoštovan ne po črki ne po duhu. Podobno. Izjavo je izdala tudi delegacija maroške demokratične stranke za neodvisnost. Izjava poudarja med drugim, da pod okriljem Ben Arafe ali njegovega poverjenika ni mogoče sestaviti nobene resnično reprezentativne maroške vlade. Stranka zahteva tudi premestitev bivšega sultana Ben Jusefa v Francijo. flli rif'* Sidi Mohamed Ben Arafa včeraj na neko interpelacijo v parlamentu o nemški manj šini v Italiji. Raab je včeraj izjavil med drugim; »Avstrijska vlada je mnenja, da ima Avstrija kot podpisnica pariškega sporazuma od 5. septembra 1946 ne samo pravico, temveč tudi dolžnost skrbeti za interese prebivalstva nemškega jezika na Južnem Tirolskem v okviru sporazuma in se prepričati, da Italija sporazum spoštuje po duhu in črki. Ta pravica Avstrije je bila priznana s strani Jtalije. Razen tega ni Italija nikdar smatrala, da takšno avstrijsko zanimanje predstavlja vmešavanje v no tranje italijanske zadeve Kot je znano, so predstavniki Južne Tirolske v senatu in v poslanski zbornici Italije predložili vladi spomenico v aprilu 1954. Spomeni ca je obravnavala razne pogoje, ki po mnenju predstav, nikov Južnega Tirola niso v skladu s pariškim sporazumom in z obljubami glede dopustitve avtonomije. Po predlogu Memoranduma je tudi avstrijska vlada uradno in večkrat pokazala svoje upravičeno zanimanje za proučitev teh pritožb in želj preb valst'ra južnega Tirola in za stri j a in proizvodnja industrijskega blaga široke potrošnje. Ta razvoj je povzročil nekatere negativne pojave, razne gospodarske težave, težave glede življenjske ravni delivcev in nameščencev zlasti v večjih mestih in industrijskih’ središčih. Zdaj je nujno potrebno, da se gospodarska politika Jugoslavije v prihodnje postavi na sledeče osnove: Treba Je zagotoviti postopno povečanje življenjske ravni delovnih ljudi v skladu s porastom proizvajalnih sil in sorazmerno s produktivnostjo dela posameznih proizvajal-ev. Glavne investicije morajo biti usmerjene na odstranjevanje sedanjih nesorazmerij, da bi se zagotovilo pove-anje življenjske ravni'. Potrebno je zagotoviti sorazmerno povečanje potrošnih dobrin v kmetijstvu in predelo-alni industriji na področju komunalnih in stanovanjskih vprašanj. V investicijski politiki je treba izvajati načelo, da se vlaga tam. kjer ie dosežejo najhitrejši učinki v stabilnem povečanju nacionalnega dohodka, da bi se uresničile omenjene naloge. Z odgovarjajočo politiko razdelitve narodnega dohodka, s politiko investicij in s povečanjem rezerv je treba zagotoviti večjo stabilizacijo tržišča. Za nadaljnji gospodarski razvoj je treba zagotoviti povečanje neodvisne in enakopravne udeležbe jugoslovanskega gospodarstva v svetov nem gospodarstvu. Dosedanja gospodarska politika v kmetijstvu je pokazala, da se lahko dosežejo resni rezultati v povečanju kmetijske proizvodnje, če se angažirajo vsi činitelji, kmetijske zadruge, posamezni proizvajalci, kmetijska posestva, zavodi in podobno. V skupnem povečanju kmetijske proizvodnje ima velik delež proizvodnja individualnih po-»estev, to pa je mogoče doseči v prvi vrsti s kmetijskim zadružništvom. Skupnost bo še nadalje pomagala nerazvitim področjem v skladu z načeli jugoslovanske gospodarske politike. Na posvetovanju so nadalje poudarili, da je treba pod-vzeti ukrepe za nadaljnjo izpopolnitev gospodarskega fi-stema, vskladiti tempo uporabe skladov z materialnimi možnostmi, podvzeti ukrepe da se potrošnikom omogoči nadzorstvo nad trgovino, posvečati večjo pozornost usposabljanju zveznega, republiških, okrajnih in občinskih upravnih aparatov. za skupino C od 20.000 do 42 tisoč; za profesorje izven skupin pa naj bi znašalo povišanje okrog 25.000 lir. Ng ta način bi se na primer plače ravnateljem I. kategorije. V. stopnje zvišala plača od sedanjih 130.000 na 195.000 lir mesečno, za profesorji kategorije B, VI. stopnje od 101.000 na 140.000, za nestalno nameščene profesorje kategorije A. 10. stopnje od 53.000 na 80.000 lir, kategorije B, 11. stopnje pa od 47.500 lir na 72.000 lir. Nove plače bi morale veljati od 1. julija 1956. Prehodno zvišanje, ki mu pravijo amost*. o katerem še razpravljajo. pa bi moralo veljati oj 1. julija 1955 do 30. junija 1956. Danes je minister Moro sprejel delegacijo poslancev PSD! na čelu s tajnikom Mat. teotlijem, ki mu je obrazložila svoje stališče glede vladnega predloga o pristojnosti voja' škiH sodišč. Po odgovoru bodo socialdemokrati v četrtek sprejeli sklep o glasovanju v parlamentu, Kršitev člena 8 Pismo SGKZ gen. vladnemu komisariatu - Odpusti slovenskega osebja pri gen. vladnem komisariatu s 1. januarjem 1956 Generalni vladni komisariat je pred začetkom letošnjega šolskega leta izdal svojemu šolskemu uradu navodilo, naj pri letošnjem nameščanju učnega osebja v šolah i slovenskim učnim jezikom dala prednost šolnikom z italijanskim državljanstvom pred šolniki, ki imajo jugoslovansko državljanstvo, pa čeprav so ti šolniki imeli stalno . bivališče ali pa bili celo rojeni na tržaškem področju in so se po ^>jni Vrnili v svoj rojstni kraj oziroma v kraj svojega stalnega bivanja, od koder jih je bil pregnal fašizem v Jugoslavijo. Na podlagi takšne prednosti je šolski urad pred kratkim odpustil iz službe kar 19 slovenskih učiteljev, .ki, so se vrnili v Trst ali pa imeli pred podpisom londonskega sporazuma v Trstu stalno bivališče na tržaškem področju. Takšno ravnanje oblasti je v očitnem nasprotju z določbo člena 8 Spomenice o so- PORFJCILO 0 Mt)RPHYJ EVI H RAZK0V0RIH Odsiraniene so razDke Mefle pronrama pomoči Zanimivi odgovori Murphyja novinarjem na tiskovni konterenci iv Šolska fronta" pri Rossiju RIM, 14, — Prosvetni minister Rossi je sprejel danes zjutraj zastopnike «Solske fronte*, s katerimi je imel dolg razgovor o tehnični plati ekonomske in juridične ureditve vprašanja šolnikov. Kot se je zvedelo, so šolniki med drugim postavili sledeče najmanjše zahteve za povišanje svojih plač: za ravnatelje mora znašat: povišanje od minimuma 65.000 do maksimuma 69.000 lir mesečno; za profesorje skupine A od 29.000 do 52.000; za profesorje skupine B od 27.000 do 52.000; BEOGRAD, 1. — Skupno poročilo, ki je bilo objavljeno nocoj v Beogradu v zvezi z obiskom in razgovori namestnika ameriškega državnega podtajnika Robertha Mur-phyja, poudarja, da je obisk služil iskreni in plodni izmenjavi mišljenj o mnogih v"rajanjih skupnega interesa med obema državama. Med razgovori so bile izglajene razlike v mišljenjih in ustvarjeno jasnejše pojmovanje medsebojnih stališč, kar bo ustvarilo trdno osnovo za nadaljnje medsebojno sodelovanje. »Ti sestanki so bili nov dokaz zaupanja in medsebojnega spoštovanja, ki je bilo ustvarjeno zadnja leta med obema državama*, pravi poročilo. Med bivanjem v Jugoslaviji je bil Murphy gost na kosilu pri predsedniku republike, s katerim je imel dva razgovora. Poleg tega se_ je večkrat razgovarjal z državnim podtajnikom za zunanje zadeve Srdjanom Pričo, s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Svetozar Vuk-manovičem in z državnim tajnikom za narodno obrambo gen. Ivanom Gošnjakom. Danes je podtajnik Murphy priredil v ameriškem veleposlaništvu kosilo na čast podpredsedniku zveznega izvršnega sveta Edvardu Kardelju. Vprašanjih s področja uporabe atomske energije v miroljubne namene. Opozoril je na možnost, da nekateri jugoslovanski znanstveniki obiščejo ZDA. Neki tuji novinar je vprašal: »Po jugoslovansko-sovjet* skem trgovinskem sporazumu bo Jugoslavija izvažala v ZSSR strateški material. Ste sc dotaknili tudi tega vprašanja?« Murph.v je odgovoril > nasmehom: »Razpravljali smo o tem vprašanju in ga rešili.* Isti novinar: «Ali se bodo te dobave končale?* Murphv «Ne.» Podtajnik Murphy bo 3. oktobra s posebnim letalom odpotoval z Jugoslavije. Tito na zdravljenju BEOGRAD. 1. — Predsednik republike maršal Tito se bo po podrobnem zdravniškem pregledu več tednov zdravil na Brionih zaradi revmatizma. V tem času bo predsednik republike opravljal svoje dolžnosti, omejena pa bo možnost sprejema obiskov. BEOGRAD, 1. — Danes so v Beogradu podpisali sporazum o letalskem prometu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Sporazum daje možnost jugoslovanskemu «Aereotransportu» j iin uPravi bolgarskega civilne- Kosila so se udeležili tudi . ,ja letalstva, da vzpostavita mnogi drugi visoki jugoslo-. reden letalski promet med obe- vanski in ameriški funkcionarji. Na tiskovni konferenci je podtajnik Murphy izjavil, da je z jugoslovanskimi voditelji proučil vprašanje izvajanja programa pomoči, da so bile v razgovorih odstranjene razlike v pogledih na metode uresničenja programa in_ s tem na nekatera tehnična vprašanja. Poudaril je, da ni bilo nobenih nesoglasij v poi-movanju načela pomoči in da ZDA ne želi z dejanjem po- tak: stranka «Masjumi» ini- moči vsiliti svojo nadvlado. I lijon 223 331 glasov, naciona- V odgovorih na vprašanja listi 976,429 glasov, komunisti novinarjev je Murphv izjavil. 635.581 glasov. Sledijo »Moliti-da se je razgovarjal tudi o medovi učenci* in socialisti, krši. ma deželama Stranka „Masjumi“ vodi po volitvah v Indoneziji DJAKARTA. 1 — Po poluradnih delnih rezultatih i* položaj posameznih strank, ki so se udeležile včerajšnjih volitev v Indoneziji, zaenkrat glasju, ki med drugim določa, da imajo osebe, ki so bile prej pristojne na področjih, ki pridejo pod civilno upravo Italije iste pravice kakor ostali stalni prebivalci teh področij. Zaradi tega je Slovenska gospodarsko-kulturna zveza poslala generalnemu vladnemu komisarju naslednje pismo:: »Podpisana Slovenska gospodarsko-kulturna zveza si šteje v dolžnost opozoriti Vas na zadevo, ki se nain zdi, da je vsekakor potrebna ponovne proučitve in ustreznih sprememb. V zadnjem času je Vaš urad izdal navodila podrejenemu šolskemu uradu, kako naj ravna pri razmestitvi učnih moči za novo šolsko leto 1955-36. Ta navodila predvidevajo, da imajo učitelji z italijanskim državljanstvom prednost pred učnim osebjem z Jugoslovanskim državljanstvom. Tako navodilo je v očitnem nasprotju s členom 8 londonske Spomenice, ki jasno in nedvoumno določa, da bodo »osebe, ki so bile PREJ PRISTOJNE NA PODROČJIH, ki pridejo pod civilno upravo Italije* in ki so se v teku enega leta ali že pred podpisom sporazuma vrnile, »UŽIVALE ENAKE PRAVICE KAKOR ostali STALNI PREBIVALCI TEH PODROČIJ.* Iz tega določila jasno izhaja, da se mora s tistimi šolniki, ki so bili rojeni oz. pristojni na tukajšnjem ozemlju in so se v času med obema vojnama izselili, ravnati tudi v pogledu njih namestitve kot > italijanskimi državljani in mora zaradi tega pri njihovi razporeditvi na šole odločati le njihova kvalifikacija in ostali običajni pogoji pri razmeščanju učiteljskega osebja. Ker stojimo neposredno pred pričetkom šolskega leta, Je nujna revizija omenjenega prvotnega navodila s takim popravkom, ki bo v polni meri upošteval določbe člena I Spomenice o sporazumu.* Sinoči pa so nam z vladnega generalnega komisariata poslali med drugimi poročili tudi naslednje: «Dr. Palamara je s tvojim odlokom št. 276 podaljšal do 31. decembra 1955 rok za pn% stovoljm izstop uslužbencev, ki jih je sprejela v službo prejšnja ZVU, proti izplačilu prejemkov, ki jih predvideva njegov prejšnji odlok it. 166. Istočasno se dnloia, da preneha z 31. decembrom 1955 začasna zaposlitev pri vladnem generalnem komisariatu za one, ki so bili sprejeti v službo od ZVU s pogodbo o službenem ati delovnem razmerju za nedoločen čas in ki nimajo italijanskega državljanstva. Tudi tem uslužbencem bodo izplačani isti prejemki, ki so predvideni za tiste, ki zaprosijo za prostovoljni izstop v istem roku*. Kot vidimo, gre tudi v tem primeru odpuščanja jugoslovanskih državljanov s 1. januarjem 1956 za kršitev člena 8. ker je znano, da imajo vse osebe, ki so s tem prizadete stalno bivališče na tržaškem področju in imajo na podlagi člena 8 Spomenice o soglasju enake pravice kakor ostali stalni prebivalci našega ozemlja. Zato je dolžnost oblasti, da določbe tega člena dosledno izvaja, ne pa da ga sploh ne upošteva in cel» MAŠČEVANJE ZA PORAZ akcijo, ki jo je potrebno začeti da takšno stanje preneha. Ta pogajanja med juž- notirolskimi poslanci in itali-j septembra polo P.j__ Vst napredni in zavedni beneški Slovenci so sprejeli s skrajno ogorčenostjo vest, da je videmski preiskovalni sodnik civilnega kazenskega sodišča 21. jansko vlado se sedaj nada-1 porotnega sodišča v Vidmu Ijujejo. Dosegli so že nekatera zboljšanja glede nekih točk, povečini manjše važnosti. Avstrijska vlada pa bo poleg tega *ud> v bodočnosti skrbela in predstavljala koristi južnotirolskega prebivalstva nemškega jezika v okviru pariških sporazumov*. V odgovoru palače Chigi na to Raabovo izjavo pa je med drugim rečeno: «Italijanska vlada ne zanika Avstriji pravice, da se zanima za popolno uresničenje De Ga-speri-Gruberjevega sporazuma. Toda vlada smatra, da bi predstavljalo pravo vmešavanje avstrijske vlade v notranje zadeve Italije, če bi avstrijska vlada hotela »predstavljati interese južnotirolskega prebi valstva nemškega jezika v RIM, 1. — Glasnik palače okviru pariških sporazumov* Chigi je danes precej ostro, kot se glasi kanclerjev stavek odgovoril na izjavo, ki jo je ki so ga prenesle telegrafske avstrijski kancler Raab podal I agencije.* Polemika med Raabom in palačo Chigi obtožnico proti petdesetim bivšim partizanom iz Nadi-ške doline, ki so se borili v zadnji svetovni vojni v enotah Briško-beneškega o-dreda in v sklopu slavnega IX. korpusa proti naci/a-šizmu. »Kaj? Proces proti našim partizanom? In sedaj po desetih letih?!* Takšne in podobne p ogovore je slišati med našimi ljudmi. Kakor je znano, obtožujejo naše partizane, poleg neštetih drugih zločinov, veleizdaje. Veleizdaje so obtoževali tudi garibaldince, ki so se borili z ramo ob rami z našimi partizani v Furlaniji in v Beneški Sloveniji. Torej tu obtožujejo slovenske in italijanske partizane. Na zatožno klop postavljajo celotno odporniško D* banje Furlanije in nadiških dolin. Kaj to pomeni? Zdi se kakor da bi bili fašisti zmagali v zadnji vojni in kot da danes njihova sodišča sodijo partizanom kot nekakim premaganim upornikom... Koliko bivših republilcin-cev, ki so se v vojni napojili z nedolžno krvjo italijanskega in slovenskega ljudstva so postavili pred sodišče in koliko so jih obsodili? Tisti, ki bi v resnici morali danes odgovarjati zaradi veleizdaje, ker so se borili V okupatorskih vrstah, se danes svobodno sprehajajo po italijanskih mestih in vaseh. In to še ni vse! Ti ljudje bodo pričali na procesu proti našim partizanom. Ali ni to provokacija? Zmagovalci nad krivico na zatožni klopi se morajo zagovarjati pred poraženimi fašisti! Jutri bodo ti fašisti, ko bodo pričali proti partizanskim borcem, lahko rekli; «Aha, ste prišli? Prišla je ura, da se maščujemo za poraz, ki ste nam ga zadejali pred desetimi leti!* Se enkrat se vprašamo, ali ni to provokacija? Ah ni to groba žalitev vsega odporniškega gibanja v Italiji in v svetu sploh? Alt ni to žalitev za italijansko demokracijo in' svobodo? /n končno, alt ni to žalitev za tiste, ki so darovali svoja življenja za svobodo tn demokracijo, da bo pravica vladala nad krivico in nasiljem, za prijateljstvo med narodi? Iz teh procesov proti italijanskim in slovenskim partizanom, je ena stvar očitna in sicer ta, da bi jim ne sodili, če bi bili sodelovali z okupatorjem in se borili proti zaveznikom, ker se nobeden od republikinskih zločincev v videmski pokrajini, kjer jih je bilo dosti, ni moral zagovarjati pred sodi- ščem, ne za veleizdajo, ne zn druge zločine. Poznamo ljudii ki so se borili do konca vojne v okupatorskih vrstah. Po končani vojni so ti organizirali trikolorističrio gibanje v na-diških dolinah. Vsem je znano, kaj je delalo to gibanje od 1945. do 1950. leta. O belem dnevu so nosili orožje. Pretepali so Dud-stvo kot pravi razbojniki. Vsem Benečanom je znano, na kakšen krut način so spravili s tega sveta naše tovariše Andreja Juša iz Petjaha, Antona Sibava iz Škratovega in Iva Obita iz Poštaka. Za te umore ni nihče odgovarjal. Ti ljudje so bili nedotakljivi, čeprav bi morali biti obsojeni zaradi kolaboracionizma, Ali bi ne bilo bolj pametno postaviti pred sodišče te ljudi; kot pa antifašistične borce Briško-beneškega odreda? V to smer bi morali upreti oči videmski sodniki! IZIDOR PREDAN PRIMORSKI DNEVNIK 2. oktobri ^ Dan«, NEDELJA 2. Angel v»r., M|r*n*H Sorice vzide ob 6.03 1*1 **_ 17.46 Dolžina dneva Ib«; 0. vzide ob 17.42 in zatone Jutri, PONEDELJEK 3. » Kandid, Vitomir ■pvmintiti nggvi Na danainji dan je leta 1890 izšla prva številka polmesečnika • Delavski list* Jutri se bodo učilnice naših osnovnih iol zopet napolnile z učenci. Začel se bo redni poufc v šolskem letu 1955-56. Pričakovali smo. da se bo novo šolsko leto začelo v pogojih, ki bodo ugodnejši kot so bili v preteklih letih. Naša pričakovanja so temeljila na toliko čvrstih osnovah, da je bilo tetko dvomiti, da se ne bi uresničila. V prvt vrsti je tu Posebni statut londonskega sporazuma, ki nam v točki c) najprej zagotavlja pouk v materinem jeziku in obstoj vseh šol na Tržaškem, nato pa izrecno poudarja, da bodo oblasti »brez odlašanja izdale vse tiste zakonite predpise, kt bi utegnili biti potrebni, tako da bi bila stalna organizacija teh šol urejena v skladu s predhodnimi določbami:». /sti člen dalje zagotovim, da učitelji in profesorji. katerih govorni jezik je slovenski in ki so bili na dan parafiranja spomenice o soglasju zaposleni kot učne moči na področju pod italijansko upravo, ne bodo odpuščeni s svojih položajev zato, ker nimajo potrebnih učnih diplom, itd. Uresničitev in spoštovanje teh določb Posebnega statuta, ni bilo zajamčeno samo s svečanim podpisom predstavnika italijanske vlade, pač pa je to uresničitev in spoštovanje zagotovil najprej gen. vladni komisar dr. Pa-lamara delegaciji slovenskih šolnikov še pred zaključkom preteklega šolskega leta, ko je izjavil, da bodo slovenske šole uzakonjene najkasneje do začetka prihodnjega It. j. sedanjega) šolskega leta. Za njim je to potrdil sam minister za javno šolstvo Rossi, ob svojem obisku v Trstu, ki je svoje takratne izjave, da je zakonski osnutek že pripravljen, še te dni potrdil s posebnim pismom strokovnim organizacijam slovenskih šolnikov v Trstu. Toda čas je med tem šel naprej, obljubljena — še več/ — zagotovljena uzakonitev šol pa je še vedno v «proučevanju». Tako se je šol-sko leto začeto, kot že toliko let, v negotovosti, ki bo tokrat res morda kratkotrajna, ki pa je vendarle negotovost, toliko bolj, ker je medtem prišlo tudi do odpustitve 19 učiteljev z jugoslovanskim državljanstvom, o čemer pišemo podrobneje na prvi strani. Kljub temu nočemo biti črnogledi in še vedno pričakujemo, da je eproučevalni proces* neposredno pred u-godno rešitvijo in da bodo slovenske šole v najkrajšem času uzakonjene, šolnikom pa priznana stalnost. C tem pričakovanju želimo tud i vsem našim učencem in šolnikom polno uspehov v tekočem letu. Pismo Križanov ministru Rossiju Pretekle dni so se v Križu sestali starši šoloobveznih otrok in razpravljali o vprašanjih, ki živo zadevajo slovensko šolo. S sestanka so poslali ministru za javno šolstvo Rossiju pismo naslednje vsebine: Predstavniki staršev šoloobveznih otrok iz Križa, se obračamo na Vas, gospod minister. glede vprašanja, ki je še posebno pereče sedaj, ob začetku novega šolskega leta, tn sicer glede uzakonitve slovenskega šolstva. Vzgoja naših otrok v materinem jeziku nam je posebno pri srcu. Dolgo smo morali čakati, da se ta naša težnja uresniči, skozi vso dobo fašizma, ko so vzdrževalci tistega režima pljuvati na naš jezik in na naše otroke. Sedaj, ko vendar lahko tičimo otroke lastnega jezika, smo pa vedno zaskrbljeni zaradi našegu šolstva, ki še nima zakonske ureditve. Zato Vas prosimo, da s svojo oblastjo posredujete na način, da bo naše šolstvo nemudoma uzakonjeno, kakor nam je bilo že objubljeno. s strani najvišjega predstavnika italijanske vlade v Trstu, gospoda Generalnega vladnega komisarja dr. Palamaro in kakor nam je zajamčeno v posebnem statutu londonskega dogovora. Pripravljalni odbor Neodvisne socialistične zveze v Trstu priredi danet 2. oktobra ob 10. uri v kinu Aurora na Trgu Garibaldi zborovanje, na katerem bo govoril Im. sni. VUDO UMI o temi Sedanji politični položaj in problemi socializma Vabljeni! Vabljeni! Zaključek konqresa carinskih špediterjev Včeraj se je v hotelu Ex-celsior nadaljeval in končal drugi kongres carinskih špediterjev, ki mu je predsedoval poslanec Colitto, predsednik " ■■ "iftn Splošne italijanske zveze za promet in prevozništvo. Najprej so na kongresu razpravljali o resoluciji, ki je priporočala ustanovitev združenja carinskih špediterjev in ki jo je predvčerajšnjim predložil odv. Cuttreo. Po daljši diskusiji so resolucijo odobrili. Nato so izvolili pripravljalni odbor, v katerem so zastopana vsa italijanska mesta, ki so sedež carinskih okrožij. Trst zastopajo v odboru trije špediterji. Na kongresu so nadalje razpravljali o priznanju profesionalne kvalifikacije, o odnosih med carinskimi špediterji in carino, o profesionalnem zakonu, o pokojninah itd. Končno so sprejeli še resolucijo, s katero so poverili predsedniku pripravljalnega odbora nalogo, naj stori vse potrebne korake za ustanovitev združenja. S tem se je kongres končal. Danes si bodo kongresisti ogledali mesto in okolico. NA SESTANKU ODBOROV DVEH TRGOVINSKIH ZBORNIC Vprašanje trgovskih izmenjav med Jugoslavijo in Italijo Sestanka v Zagrebu so se udeležili poslanec Soiroroni, minister Pavlič, trgovinska ataieja v Rimu in Beogradu, predsednika obeh zbornic in predstavnik iz Trsta Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da je bil v Zagrebu, ob priliki tamkajšnjega mednarodnega velesejma, prvi sestanek izvršnih odborov jugo-slovansko-italijanske trgovinske zbornice iz Beograda hi italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice iz Milana. Sestanka ro se udeležili tudi poslanec Štorom, minister Pavlič, jugoslovanski trgovinski ataše v Rimu in italijanski trgovinski ataše v Beogradu. Tržaško delegacijo italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice je zastopal g. Giacomo Modiano, ki je tudi član izvršnega sveta te zbornice. V otvoritvenih govorih ata predsednika obeh zbornic, dr. Macrl in dr. Kneževič pouda- PISMI KMEČKE ZVEZ« IX SGKZdENEBALIVEMU KOMISARJU Za pravično zastopstvo kmetovalcev v zbornici za trg., industrijo in poljedelstvo rila prijateljsko ozrač}#, v katerem nameravata obe zbornici v tesnem sodelovanju načeti in rešiti vsa vprašanja glede trgovinskih izmenjav med dvema državama. Na sestanku so razpravljali o raznih vprašanjih, ki zanimajo operaterje obeh strank. Posebno pozornost so prisotni posvetili' obojestranskim koncesijam pri odlaganju plačevanj blaga, možnosti poprav- Ktnečka zveza in ftlovenaka jgoflpod.-kulturna zveza zahtevata izvajanje člena 2 Posebnega ntatuta o pravičnem zastopstvu Slovencev v javnih funkcijah na upravnih mestih in v organiziranju in vodenju poslov gosp. združenj O vprašanju zastopstva Slovencev v upravnih organih je bilo že mnogo --Ne glede na točko 2 posebnega statuta, ki izrecno predvideva pravično zastopstvo Slovencev na upravnih mestih, je Kmečka zveza že večkrat odločno zahtevala, da so v one organe, ki so neposredno povezani s kmetijstvom, imenujejo slovenski predstavniki, saj je znano dejstvo, da je nad 80 odstotkov vseh kmetovalcev na Tržaškem ozemlju slovenske narodnosti. Ker je odboru tržaške zbornice za -trgovino, industrijo in poljedelstvo potekla mandatna doba, je izvršni odbor Kmečke zveze podvzel ustrezne korake, da se v oddelek za poljedelstvo imenujejo tudi zastopniki slovenskih kmetovalcev, kar jim po vsej pravici pritiče. V ta namen je izvršb^ odbor sestavil naslednje pismo, ki je bilo odposlano vladnemu generalnemu komisarju dr. Pala- mari: Po nalogu izvršnega odbora naše Zveze predlagamo Vaši pozornosti m zadetim re-šitvi naslednje: Kmetovalci Trsta in okolice se pritožujejo zaradi zanemarjanja Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo glede krajevnega kmečkega gospodarstva. Dejavnost Zbornice se praktično omejuje na reševanje zgolj birokratskih zadev, ki ji po veljavnih predpisih pristajajo■ Sami zbornični bilteni prinašajo v rubriki za potjedel-stvo le nekaj nepopolnih podatkov o stanju kultur in zelo površne ocene o položaju kmečkega gospodarstva. Spričo popoln egu izostanka kakršnih koli pobud, lahko trdimo, da Zbornica, kar se kmetijstva tiče, ne izpolnjuje nalog, ki so ji v prvi vrst i poverjene, t.j., da ne spodbuja in vzporeja gospodarske dejavnosti, med katere spada tu- Tudi Slovenska gospodarsko-kulturna zveza je razpravljala o' tem vprašanju, ki je bistvene važnosti za razvoj kmetijstva na našem področju. Na seji odbora so poleg tega razpravljali tudi o zastopstvu slovenskih trgovcev v omenjeni zbornici ter so prav tako sestavili na vladnega generalnega komisarja naslovljeno pismo, ki ga v celoti objavljamo: Naša Slovenska gospodar-sko-kulturna zveza je imela že nekajkrat čast in priliko obrniti se na Vas, gospod, komisar, z vlogami zaradi izvajanja določb Spomenice o sporazumu in njej priloženega Posebnega statuta v korist tržaških Slovencev. ,V zvezi z raznimi zahtevami javnosti, oziroma načrti o preosnovanju ali novih imenovanjih predsedstva in odbora tukajšnje Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo, si dovoljujemo sklicevati se v tem trenutku na člen 2 Posebnega statuta, po katerem morajo biti t> javnih funkcijah in upravnih mestih tudi Slovenci pravično zastopani. Zaradi tega ne dvomimo, da boste poskrbeli za izvajanje tudi te določbe Posebnega statuta v zvezi z zgoraj navedenimi imenovanji in bodo tukajšnji Slovenci dobili svojo zastopstvo v organih tržaške Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo. Naša Zveza Vam je zategadelj na razpolago bodisi neposredno, bodisi po svojih na tej stvari neposredno zainteresiranih članic, zastopnic gospodarskega in poljedelskega področja: Sloven- skega trgovskega združenja in Kmečke zveze. Stara nestrpnost tajništva Delavske zveze Včeraj je tajništvo Delavske zveze izdalo poročilo v zveri z izjavo Neodvisne socialistične zveze o volitvah v tovarniške odbore. Tajništvo DZ pravi med drugim, da je predlog po demokratičnih in enot- Z ZADNJEGA ZASEDANJA OBČINSKEGA SVETA Vedno bolj ogrožen obstoj centra za vzgojo strokovnih delavcev (h bmetijstvo, ki tudt v pri->dor- Denarna sredstva za vzdrževanje centra se vedno bolj manjšajo, vzporedno pa tudi število gojencev Obvestili Kmečke zveze Tainišlvo Kmečke zveze obvešča dvolastnike, k. nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, da morajo do 15. oktobra t. 1. vložiti tozadevne prošnje na gozdarsko upravo v Sežani oziroma V Kopru. Vsa pojasnila dobijo prizadeti pri KZ v Trstu, Ulica F. Filzi 10-1. Nadalje obvešča tajništvo vse dvolastnike, da morajo na podlagi videmskega sporazuma vložiti pri policijskih oblasteh prošnjo za izdajo nove dvolastniške izkaznice. KZ bo dajala prizadetim vsa potrebna pojasnila. Tiskovna konferenca o področnem proračunu Jutri ob 18.30 uri bo na prefekturi tiskovna konferenca vladnega generalnega komisar, ja dr. Palamare o področnem proračunu za letošnje drugo šestmesečje. merjavi z drugimi gospo i s kitni vejami ne igra povsem brezpomembne vloge. Zaradi vsega tega sedanji organi Zbornice ne morejo ali pa niso v stanju zastopati koristi krajevnega poljedelstvu, čeprav le ta prispeva za stro-j šku njenega poslovanja z dodatki na zemljiški davek ter na dohodninski davek. Ze samo dejstvo, da je sedanji zastopnik poljedelcev v zborničnem upravnem odboru posestnik. ki im . svoja posestva izven cone in je povrh še industrialec, je jasen in neizpodbiten dokaz, da ne more. biti govora o kvalificiranem zastopstvu. Z ukazom št. 80 z dne J. marca tega Uta je bil raztegnjen na Tržaško ozemlje zakon 12. julija 1951, št. 560. V' smislu navedenega zakona je v upravnem odboru Zbornice tudi zastopnik neposrednih obdelovalcev. Ne vemo, če in kako bo imenovan ta zastopnik niti kakšna načela bodo glede tega upoštevana. Vendar zahteva naša Zveza, tudi spričo morebitnih sprememb članstva v zborničnem odboru zaradi poteklega mandata, da se pri tem ustrezno upoštevajo interesi kmečke dejavnosti in da se preprečijo nepravilnosti, ki so dovedle do sedanjega zastoja in zanemarjenja kmečkega gospodarstva na Tržaškem o-zemlju. Naša Zveza, ki šteje v svojih vrstah izključno neposredne obdelovalce (posestnike in najemnike in ki zaradi številnosti članstva kakor tudi važnosti skupnih interesov zastopa na primeren način kmečko kategorijo, zahteva, ker meni, da trna zato pravico, da se jo vpraša za mnenje, ko gre za imenovanje zastopnikov v zbornične organe Pričakujemo gosp od komi sar, da boste pravilno upoštevali, kar smo Vam predo-čiti, ter smo Vam pripravljeni dati nadaljnja pojasnila. Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta je bilo postavljeno vprašanje v zvezi z obstojem centra za vzgojo strokovnih delavcev, ki je bi) ustanovljen za časa bivše ZVU, kot socialna podporna ustanova za brezposelne delavce. V tem centru se določeno število brezposelnih delavcev vzgaja v raznih poklicih. Hkrati pa ti delavci tudi delajo in zato dobivajo plačo. Od ustanovitve do danes je oblast za vzdrževanje omenjenega centra porabila okrog 4 milijarde lir. Zaposleni delavci pa so v tem času napravili za okrog 2 milijardi lir del, kar pomeni, da je ta ustanova socialno-vzgojnega in produktivnega značaja. Dejansko je državna oblast do sedaj dala v socialne namene za vzdrževanje te ustanove okrog 2 milijardi lir. Pred časom so se razširile govorice, da namerava vladni komisariat ukiniti center za vzgojo atrokovnih delavcev. Sindikalne organizacije in še posebno delavci, ki so zaposleni oz. ki »e vzgajajo v centru, so protestirali proti tej nameri in dosegli, da so Jim obljubili, da su za letos finančna sredstva zagotovljena. Sedaj pa ponovno govorijo r.aj bi ta center prešel v sestavo ustanove INAPLI. oziroma strokovnih tečajev za mlade delavce, kjer pa se ti strokovno vzgajajo brez plače Ta ustanova je sicer zelo koristna, ker omogoča mladincem, da se izučijo določenega poklica ne da bi bili zaposleni v kakem podjetju. Z vključitvijo centra za vzgojo strokovnih delavcev v INAPU. bi dejansko ukinili socialni značaj centra za pomoč brezposelnim. To so za sedaj le govorice. Ostane Pa dejstvo, da se denarna sredstva, ki jih nakazuje državna oblast za vzdr-zevanje centra za vzgojo strokovnih delavcev, stalno manjšajo. V letošnjem prvem šest-inesečju je b'*o za ta c«nter nakazanih 360 milijonov, hkrati pa je bilo v centru zaposlenih 1200 brezposelnih delavcev; za letošnje druko šest-mesečje so nakazali 250 niiU-jenov. V centru pa je sedaj zaposlenih 814 brezposelnih delavcev, t. j. 386 manj kot v prvem polletju. Za prvo šestmesečje prihodnjega leta pa naj bi za vdrževanje cen- tra nakazali le 175 milijonov lir, kar pomeni več kot po'o-vico manj kot v letošnjem prvem šestmesečju. Gornji podatki dokazujejo. da ni dovolj obljubiti obstoj loloči določene ustanove, če se hkra t: s tako naglico znižujejo denarna sredstva za njeno vzdrževanje. Zato bi bilo pravilno, da bi sedanja oblast preprečila ukinitev in zmanjšanje števila zaposlenih brezposelnih delavcev v tej so-cialno-vzgojni ustanovi, vsaj dokler ne bodo dani pogoji, da zagotovijo brezposelnim delavcem zaposlitev z novimi gospodarskimi dejavnostmi, ki jih vlada obljublja že leto dni. Im v slovo I V ozki jami boš zakrit grob Tvoj s cvetjem bo odet! Tako pravi pesem, a mi vsi tvoji prijatelji se ne moremo sprijazniti z mislijo. da je to resnica. Ko smo .zvedeli, da si pre-premintl, da se je končalo nepopisno trpljenje, ki si ga moral prestati, so se pred nami zvrstili v spominu vsi dogodki, ki smo jih preživeli s teboj. Nobenemu izmed nas se nisi zameril, bil si prijazen z vsemi, a v družbi s i bil vesel in vedno dobre volje. Bil s: zaveden slovenski fant. ki je ljubil svoj materni jezik m siovenslco pesem Kjerkoli si bil ti, tam se je slišalo prelepo slovensko petje. A se daj, dragi Marijan, te ni tieč, in te ne bo več med nam i. Pogrešali te bomo, ker težko je najti prijatelja, ki bi te nadomestil. Ko smo s težkim srcem korakali ob zvokih godbe in le spremljali na tvoji zadnji poti, ni bilo med nami nobe-| nega, da sc mu ne bi krčilo srce od žalosti. Na pokopališču, ko smo te položili k večnemu počitku tn so ti prijatelji zapeli «Vigred» v slovo ni bilo človeka, da bi se mu ne bi orosilo oko. Ne bomo te pozabili, ohranili te bomo v najboljšem spominu, a tvojim dragim: ne. utolailjivi materi, sestri, bratom in vsem sorodnikovi izrekam n i”icnn vseh prijateljev globoko sožalje. PRIJATELJ nih volitvah naslovilo na drugo sindikalno organizaciji ter da delavci, ki niso vpisani v noben sindikat, ne morejo predstavljati nobene »struje«, Tajništvo tudi pravi, da ni mogoča diskusija z neobstoječimi «sindikati» in politčnimi skupinami, katerih izvor je tuj In nasproten stvari delavskega razreda.. ' ,(■ Vsekakor je to čudna logika. Delavska zveza se je obrnila na Delavsko zbornico, to je pretežno na demokristjane, in jim predlagala enoten nastop. Ti pa so ga seveda odklonili, ker so res »nasprotni stvari delavskega razreda*. Ko pa se je obrnila skupina delavcev tudi v imenu drugih skupin delavcev, ki niso v nobenem sindikatu in ,ki niso, kolikor nam je znano, vsi člani NSZ ne le bivših članov razrednih sindikatov na Delavsko zvezo s konstruktivnimi nameni in predlagala enoten nastop, ga je Delavska zveza odbila. Demokracijo je vsekakor najbolje dokazati v praksi in Delavska zveza ima sedaj priložnost, da potrdi svoje besede tudi z dejanji. Le čemu je toliko delavcev izven sindikatov? Cernu noče Delavska zveza napraviti niti najmanjšega napora. da bi se tem delavcem približali? Ravno zaradi razlike med besedami in dejanji Delavske zveze je vedno več ljudi proti takšni sindikalni politiki in ne najdejo možnosti za sindikalno izživljanje. Ravno v tem je obsodba takšne politike. Mislimo, da bi bilo spričo vedno hujšega pritiska delodajalcev in reakcije in njene sindikalne organizacije sploh mnogo bolj pametno, da bi se tajništvo Del. zveze odpovedalo starim usedlinam in metodam in v interesu vsega delavstva opustilo ozka in nestrpna gledišča ter upoštevalo pri tem ludi razvoj v CGIL, ki ga je vi-deti tudi iz. nedavnih besed Di Vittoria. Sindikalna zborovanja Jutri ob 16.45 bo sindikalno zborovanje Delavske zveze pri Sv. Soboti na Trgu Valmaura. Arturo Calabria, član tajništva Delavske zveze, bo govoril o volitvah tovarniških odborov, o vprašanju doklade za menzo itd. V sredo 5. t. m. ob 1». uri bo enako zborovanje na Ponča-ni v Ul. Orlandini na vogalu Ul. Battera. V četrtek bodo zborovanja na Trgu Giuliani in v Miljah, Ako se želite dobro in poceni obleči, obrnite se do tvrdke (Trst, Korzo 25; Gorica, Korzo Verdi 39) našli boste bogato izbiro blaga, plaščev, površnikov, dežnih plaščev Imimdm za OTROKE, GOSPE in GOSPODE Gledališče iRossettii V torek ob 21. uri se bo s predstavo Verdijeve opere »Trubadur« v gledališču »Ro&seui* pričela ljudska operna sezona, ki jo prireja avtonomna ustanova občinskega gledališča »G. Verdi«. Opero bo dirigiral Pino Trost, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Mirella Parutto, Bruna Ronchini, Attilio Planinšek, Romano Roma in Antonio Massaria. Sodelujejo nadalje orkester Tržaške filharmonije in zbor gledališča »Verdi« pod vodstvom zborovodje Adolfa Fanfanija, Nadaljuje se prodaja vstopnic v centralni prodajalni vstopnic (Galleria Prottl 2). KINO kov, ki naj bi jih izvedli v cilju stalnega ravnovesja izmenjav med dvema državama z večjim izkoriščanjem mož- - - gr h nosti izdelave gotovih produktov na račun jugoslovanskih naročnikov, s plačevanjem tudi v blagu. Hkrati so govorili tudi o tranzitnih poslih. Na sestanku je bil tudi izdelan enoten program v cilju razvoja tehničnega sodelovanja med obema državama in v cilju pospeševanja direktpib, odno-sbv med operaterji s tem, da se poenostavi jzelajanje konzularnih vizumoii in valutnih nakazil, za poslovna .potovanja. PRIMORSKI DNEVNIK Je v prodaji tudi v naslednjih krajih: TRZIC: Časopisna agenc. ALBANESE, Ul. Por porella 4 RONKI - Sev.: Časopisna agenc. GREGORIN VIDEM. S.A.F. železniška postaja TRBIŽ: Knjigarna Narciso BRANDALESE BENETKE: S.A.F. št. 1 železniška postaja MILAN: S.A.F. št. 1 Centralna postaja RIM: S.A.F. železniška postaja RiM: Časopisna agencija FUCILE, Ul. Margut-ta 110 MESSINA: La Diffusio-ne della Stampa ROSOLINI (Siracusa): Knjigarna POIDOMA-NI, Ul. Umberto I Citatelji, obvestite sorodnike in znance! ( Š O IS H E VESTI ) Izpisano iz blagajniike knjige »Akcijskega odbora za našega dijaka*: 3. oktobra 1*45: Šentjakob; ko prosv. društvo »I. Cankar*: izkupiček od prireditve in dar 8.081 lir; ZSM iz Križa pri Trstu: 5.000 lir; Prosv. društvo na Opčinah, Izkupiček prireditve 12.164 lir. Velike so bile takrat potrebe za podpiranje revn'h dijakov, toda požrtvovalnost našega ljudstva Je odgovarjala tem potrebam. Sedaj niso potrebe nič manjše. Naše ljudstvo bo tudi letos Izpričalo nezmanjšano požrtvovalnost z darovi za Dijaško Matico. Od včeraj do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. oktobra 1955 se je v Trstu rodilo lo otrok, umrli ata 2 osebi, poroka pa je bila 1. POROČILA STA SE: pristaniški delavec Renato Flego In delavka Marcella Balbi. UMRLA STA: 80-letnl Ivan Krasna, 45-letni Napoleone Pu-nls. VREME VČERAJ Najvišia temperatura 19,5, naj-nižja 13,3, ob 17. uri 18,1 stopinje. zračni tlak 1017,5 stanoviten, veter 28 km na uro vzhod-uik-severovzhodnik. NEDELJSKA služba lekarn Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2: Godina, Čampo S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Prazmarer, Trg Unita 4: Ros-setti, Ul. Schiapparelll 58: Si-gnori. Trg Ospedale 7; Tamaro in Ncri, Ul. Dante 7. Šolski proveditor v Trstu sporoča, da sc bo z odlokom ministrstva za javno šolstvo začelo šolsko leto na nižjih srednjih šolah ter strokovnih šolah in tečajih 3. oktobra. Na vseh ostalih klasičnih, realnih in tehničnih šolah ter učiteljiščih pa se bo šolsko leto začelo 10, oktobra. * * * Slovenska osnovna šola pri Sv. Ivanu obvešča, da bo začetek rednega pouka v ponedeljek dne 3. oktobra ob 8. uri. * * * Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole sporoča, da se bo začel pouk v ponedeljek 3. oktobra. Začetna šolska maša bo ob 9. url v cerkvi pri Sv. Jakobu. * * * Ravnateljstvo državnega in dustrijskega strokovnega tečaja v Nabrežini sporoča, da bo v ponedeljek 3. okt. oh 8.30 v nabrežinski cerkvi šdlska maša za dijake Omenjenega tečaja in oddeljenih razredov pri Sv. Križu. Po maši začetek šolskega pouka. * * * Ravnateljstvo državnega trgovinskega strokpvnega tečaja na Proseku sporoča, da bo začetek rednega pouka v ponedeljek 3, oktobra. Razna obvestila Roaaettl. 15.00: »Pokol VII. konjeniškega regimenta*, D. Robertson, M. Murphy. Ezcelsior. 14.45: »Edenova dolina«, J. Harris, J. Dean. Fenlce. 14.00: »Mostovi v Toko-riju«, W. Holden, G. Kelly. Nazionale. 14.30: «Smo ljudje ali korporali«, Tot6, P. Stoppa. Fllodrammatico. 14.30: »Plemen- ski ponos*, J. Chandler, Jane Russell. Supercinema. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 15.00: »Krik kryi», Mandv. :ra Ro 17.00 Poulične popevke; 17.15 Naš oder; 18.00 Iz opernega sveta; 19.15 Šport; 20.35 Jurina in Fra-nina; 21.00 Simfonični koncert; 22.00 Šport v nedeljo. s I.U * i. s . J A 327.1 m, 202,1 in. 212,4 III Poročila ob 5.00, 6.00. 7.00 12.31). 15.00 1700 lu 22.00 Astra Rojan, 15.00: »Lokostrelče-va legenda«. B. Lancaster. Capitol. 14.30: »Nad nami morje«, J. Mills. Cristallo. 14.00: »Izgubljeni kontinent«. Grattacieto. 14.00: »Zadnjikrat, ko sem videl Pariz*, E. Taylor, V. Johnson. Aiabarda. 13.30: »Princ Študent*, A. Blyth, E. Purdom. Ariston. 14.00: »Cigan*, Donna Corconan. Armonia. 14.00: »Skobčev pre- laz«, P Neal, S. Cochran. Aurora. 14.00: »Dčsirče«, M. Bran-do. J. Simmons. Garibaldi. 14.30: «Tot6 y peklu*, Toto, M. Frau. Ideale. 14.30: »Neznani ljubimec«, G. ftogers. Impero. 14.30: »Skrivnostni kavalir«, A. Ladd. Ilalia. 15.00: »Znajti ae je treba*, A. Sordi. S. Marco. 14.00: »Mala svetnica*, R. Borelli. Kino ob morju. 15.00: »Pred večerom«, P. Stoppa. Moderno. 14.00: »Rapsodija*, E. Taylor. Savona. 14.00; »Bosa grofica*, A. Gardner, Vlale. 14.iO: »Najdenka iz Milana«. M. Serato, Luisa Boni, Vitlorio Venelo. 14.00: »Hrabri«, V Johnson. Azzurro. 14.00: »Kajnov upor«, H. Bogart. Bel veder*. 14.00: »Hondo*. Massimo. 15.00: »Dva mornarja tn dekle«. K. Grayson, Marconi. 14.30: »Beli angel*, A. Nazzarl, Y. Šanson. Novo dne. 14.00: »Od tu do večnosti«, Burt Larvcaster, Odeon. 14.00: »Teodora*. Gianna Maria Canale, Radio. 14.30: »Neustrašni bratj«, R. Taylor. Secolo. 14.00: »Lepotic« v nebesih«, R. Hayworth. Veneri*. 14.00: »Bela Indijanka*, Guv Madison, Frank Lov*Joy. Skedenj. 16.00: »Bagdadski so- kol*. Kino na Opčinah. 18.00: »Rihard Levjesrčni*. uwwiJ NEDELJA, 2. oktobra 1955 TKMT POM TAJ A A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Priljubljene lahke melodije; 11.10 Gorenjski kvartet in mešani duet; 11.45 Dunajski motivi; 12.00 Oddaja za najmlaj-še: Silva Resinovič: »Urašima«; 12.30 Pestra operna glasba; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Melodije iz revij: 15.00 Promenadni koncert; 15.30 Slavni pevci; 16.00 Zabavna glasba; 16.30 Čajkovski Romeo in Julija; 16.48 Lirične pesmi Huga VVolfa; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Blaž Arnič: Koncert za violino In orkester; 18.37 Razne ritmične popevke; 19.15 Po domovih naših dedov: 1. Slovenski dom (O estetiki slovenske arhitekture) - Rado Lenček; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Vesela giasba; 20.30 Rihard VVag-ner: Mojstri pevci nuernberški, opera v 3 dejanjih; le prvo in drugo dejanje; med 1. in 2. dejanjem, ob pribl. 22. uri: Nedelja v športu; 23.00 Zmerni ritmi; 24.00 Glasba za lahko noč. T' It N I' l. 15.00 Operna glasba; 15.30 Lev Tolstoj: «Kako si je hudič zaslužil kos kruha«, rad. Igra v 6 dej.; 16.30 Reportaža z nogometne tekme; 17.30 S festivala sodobne glasbe v Benetkah: Simfonični koncert, dirigira Franco Caracciolo; 19.45 Sportn* vesti; 21.00 Glasbene uganke; 22.30 Kori-— •••• Joha cert violinistke Johanne Martry 14 O ■* E It .Slovenska poročila: 6.30. 7.45 13,30. 14.20 19.30 in 23.30 llrvulika poročila: vsak dan ol> 20 2(1 Italijanska poročila: 6.15. 12.30 111.00 in 23.00 7.00 Jutranja glasba; 8.15 Nedeljski mozaik slovenskih narodnih pesmi; 8.40 Za naše kmetovalce; 9.00 Ritmični panoptikum: 9.30 Mladinski tednik; 10.00 Glasbena matineja; 10.30 Zena in dom; 11.00 Nedeljski simfonični koncert’ 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naši kraji in ljudje; 16.00 Nedeljski promenadni koncert; 7.35 Priljubljene melodije F. Suppeja, C. Zellerja in F. Lebarja; 8.00 O športu in športnikih; 8.15 Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi; 9.00 Otroška predelava- 9.30 V glasbi Iz dežele v deželo; 10.10 Nedeljski simfonični koncert; 16.30 Popoldanski orkestralni spored: 17.30 Radijska igra - Maupas-sant; Horla; 18.30 Mali mozaik (lahka glasba); 20.00 Večerni operni koncert- 21.00 Kulturni razgledi; 21.15 V svetu ritmov in melodij; 22.15 Dva glasbena pejsaža, 1'ltl.K VIKIJA 10.15 Kmetijska ura; 14,30 Športno popoldne, nato film »Nj. Vel. kovač«; 20.30 Tedenska revija in varietč; 20.55 Paolo Ferrari: #Zdravilo za bolno deklico«, telev, igra; 22.00 Dantejevi verzi; 22.20 Lev Tolstoj: »Koliko zemlje potrebuje človek*, novela; 22.45 Športne vesti. Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Danes, 2. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., redni sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12, ure. Dospela je revija »Nova filatelija« štev. 6-7, ki prinaša poleg običajnih zanimivih člankov, drugo lekcijo jezika esperanto za začetnike. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Rdeča zvezda* v Saležu bo danes, v nedeljo 2. oktobra proslavilo 10-lst-nico svojega delovanja. Za to priliko je domači pevski zbor, ki ga vodi pevovodja Herman Milič, naštudiral vrsto novih pesmi, domači mladinci pa nekaj recitacij in igro v enem de- janju »Prijatelj*. Sodelovali oo-do barkovljarfskl hartnonikarj in openska dramska skupina z drugim dejanjem Finžgarjev* igre «Naša jtri». Začetek ob’ 15. mn4! url. Vstopnina 100 lir odrasli, 50 lir otroci. Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojnega učitelja Nandeta Starca iz Barkoveij daruje ob deseti obletnici njegove smrti sin Stanko 2.000 lir za Dijaško Matico. ZOBOZDRAVNISK1 AMBUI .ATORIJ Dr. A. M. Sancin • UNION* Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 J« v TRSTU. UL. VALDIRIVO ld tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK ADRIA lEkPRESS Ul. Cicerone 4 - tel. 29243 — - O .............. Predstavništvo za Radensko Slatino, Rogaško Slatino in Dobrno Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih m tranzitnih vizumov za Jugoslavijo IZLETI Lago Cavazzo, odhod v nedeljo ob 7.30 Prodaja voznih listkov za avtobuse: Tolmezzo - Ravascletto, dnevni odhodi ob 6.30 Milano, dnevni odhodi ob, 21 Genova, poned., sreda in petek ob 21 Como - Chiasso, torek, četrtek, sobota in nedelja ob 21 Videm (Udine), dnevni odhodi ob 6.30, 7.30 in 8.30. Beiluno, dnevni odhodi ob 0.30 Treviso, dnevni odhodi ob. 8.30 -■ Vrba (Velden), Vrbsko jezero (Woerther See), Celovec, Gradec (Graz), četrtek in sobota ob 7.45 Mali oglasi IZKUŠENA BABICArrfw^ stranke na dom. Ul. L ISCEM 2ENSKO za h'sn* Naslov na upravi Hsu- ^ MLADO ZENSKO za biJ™[ Jt sprejme družina Budin. «1 U % ljena. po 8.000 IR. pit. prevoz blaga po lit- torna kolesa PO i obroke. Marcon, UL “ SALON GODINA JOj M? FRIZER ZA DA$. Skedenj, Ul. di ServoU Specialna trajna Diplomiran stroKovOjj, M za barvanje in net\u asaža — Ma" \ Izrežite oglas, poseben poP Elektro-InštalaciJ**0 'pl jetje - Sprejel"* „ avl«. naročila in popraV“'v(il nove inštalacije fe električnih napeO* jjjl kličite našo št. tei; 29. Viale Miramare - ^ PRIPORO^ . SE TVRDKA KNEZ UlALlfl NABREŽ* vam nudi: . 0g*‘ Šivalne stroje S' Radioaparate Phl"^ Kolesa Legnano -in druga |)l Prvovrstne * * ® 1 'JtB^ motorje in ti ')i, K S S s ,riii ;,’r .1,1 !,»(i i hi S s tl21 N s h« S S kolesa ter na z dele /I Dalje sprejema in odpošilja ,, in oaposuja predmete kot Jugoslavijo po cenah. f INFORMACIJ telefon Redna avtobusna proga TRST - BAZOVICA- PADRlCE - GROPADA - • vozi ob nedeljah vsake pol ure iz avtobusne C*“ postaje in z B. Vecchie. „«ci TRST - LONJER odhod vsake četrt ure z B- A in s Trga sv. Frančiška. izlete — prevoz s <®.vljf' Prevoz z avtobusi na — plclul , . , avtomobili — prevoz s kamiončinom (leonč|n Vsi prevozi tudi v FLRJ „ . IT. AVTOV1E CARS1CHF. . Ulica Locchi 20 - KOLESA COTT1$ NAJBOLJ PRILJUBLJENA M«" ti PREDSTAVNIK ZNANIH ZNAMK Bianchi - Bottecchia - Willer Velik« zalog« potrebščin aa kolesa in motorje Kolesa z motorčkom, morji, lahki motorji, motorni ULICA C It IN I* I 8-0 . Telefon DELAVNICA MEHANIČNIH IZDEL*0 A. Fabiani TRST — UL (JUH I I 2 — TKI. S*1'41 . ftsfflč specializirana za izdelavo motorjev Diesel. oP podjetjih revizije, mehanične izdelke, obdelav« avtogeno ln etektneno varjenje. f0je1 Popravila na krovu; inotoijev Diesel, parnih ln kotlov ter vseh pomožnih naprav pri P°* strojih ln napravah na krovu. S i * S X S K v i'« zobozdravnik-kirurg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze. Sprejema od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. Ulica Torrebianca 43-II. (vogal z Ul. Carduccl) tel. 37-118 Prodajo so debelo lo drobno vsakovrstno originalno AIUliLHŠIll) IM NACIONALNO ULAGO /A MUSKI: IN ŽliNSKK IMI NAJNIŽ.IIH CGNAH m lNAKUPOM DOBREGA H1ACA PRIHITI DENAR! G&i£čite MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLA^ llluiju22ui& SftoUe A* SKLADIŠČE: TRST - Ulica S. Nicold štev. 22 • tel-31 Oforičnite nn nub obettno ali l> V-F i0 I ^gOVORI Z NEKATERIMI JUGOSLOVANSKIMI KNJIŽEVNIKI] tobrica Cošič, Oskar Davičo in Mihailo Lalič ri‘znih problemih v jugoslovanski književnosti le L Ogovoril o svojem delu, Davičo o enotnem kriteriju v jugoslovanskih nacionalnih kulturah, Lalič pa vanju med književniki iz posameznih republik ter o možnosti boljšega medsebojnega spoznavanja kongresu Jugosla-je Ciril zio- ,ti C'« ■ *c«t» 5 ju0osin- Dtci »1(1 'Xr- LjVi,ki Vram '•(U?1. fci i'h j« «- kn,er‘nii U(leiežen-: > r-- Oohrtco c!"1" Dr*» bCc Poudarja, da 4 n< ielel °',"|ouati nepn*tra"-. 0 iiten? enJe ')«-tj '»Jlien. pT°blemu mi-S da , m ki »O pre-It,..,® ene’» hot JBj in u Su marsikaj dr,l0epa ne — Sk|ln<0a,l"J“j„I ll,*strucija so- N'! ^a£ienja' L ,u0o«u WanJ U piiecVay.ki književ- ^»Or ; ""J- O 0l)bnco Co- n.2 «0atee “l’torjem r°- li,, Ji lonce«, s t i° Bu0osl„na Tnafl ostro-t,Vunsko T>ubli-Jt, * Iti* ° Vale P« je Sl.7 *« Jfn, . tnoze'n>Itvu, >“■- V bil , tc0« dela. najboljši Pfl P-šanj fcaj B" 36 ' cr!loike in na' V ''obn ‘ie’ ki so i( Ni ■ 'n sedanjost, Ni, N« pripadam. !'it'.%»rva kni'fia iz I eu Im ravanega ci- ^C*-, in i« ** Pričakovalo ViJe' al‘ da bom (%5J, občutek raz-,j%N ak°vanja. Prl-H.V1"'«!, da bolj 'V.N >atco imenovani fom = n. Za taki-nimam ni- )»z ‘ Im 11. >V'............ \ * liu-Vahfikacij. Ta &Nu nen° niti ne i, l| „NjiK 0 me pred- '"Hjj. “ “>= prei N«ti nekatere 61 p' i *>Ue, Wbi*^k*tere se ■V' ti„Jih Pogledal (.V, le um a.aspekta- CNh 'n>b QH°mpleksno A se Jldr'°sov dob, L^ftov V^a dejanje :,'\h er sem ^Udi za- N aeSa, u* n*W ,n (Nt .N bist,r 3' Prav , S lJ*nil nih kom. „lrSBiAedlni !o v a *JVeda ni* oe boli m°3«m na- ;v>vi^ub ^Ni 3i. Obs0dh‘ K jSot^nov sem Uh po- V*lobli_ 1; lit*- NSS£°, samcPl'epričan- ii ^ v - to,n hol3 kri* n n»= ^esto dela, ao začetek. Nrti izmedm°rda po- l ,u' lodoh» J r°manov fc?l*l, H^Oobnu: ‘Omanov V*1«: ?a Ue } dni- Ne >- »*- n»Pačno ra-edin0j kar )N|k,V*s ni napačno ra-edino' kar V ie ni e . ni kakšen A Pisatelj med V s!0<10bni ase Pfete- o. ahlja JP izrazom, „ Ja V svojih de-i^Nls je , . Nu.C^‘1 ni u'JS! Co’ blS>lemine b' ukvar- " 'V*1', Čeln t,m*ml V>0 ne b‘ mo. t, iNv bre,stl‘nega na- :^d*>Ci,otr,š4,,,”a ' erakur«. V »d ‘ znat vseka-' ’ k b»fi5.tno odsto- jih 'n Pnje- V ie PrveniUp0,abljal aS C”'n“ tu! ki rija. Vse premalo se ukvarjam 'z literaturo, da bi mogel biti ekskluziven v estetskih koncepcijah, torej tudi v negaciji tega ali onega umetniškega izraza. Želim, da se okoristim z izkušnjami, tako Stendhala kot Faulknerja, tako Dostojevskega kot Bore Stankoviča, tako Andrica kot Voranca in Leonova ter drugih. Samo zato, da bi bil samosvoj in prepričljiv. Da bi čim popolneje in čimbolj poetsko spregovoril o ljudeh.« «In kaj menite o sodobni jugoslovanski prozi?« «Spoštujem jo, se z njo okoriščam in sem optimist v vsakem pogledu. Ponosen sem, ker živim V času, ko moji sovrstniki, kakor tudi mlajši in starejši od mene, pišejo dobre knjige, čedglje boljše knjige. Ce sem vendar nad nečem zamišljen, je to samo; zakaj več in globlje ne govorimo o problemih človeka v socializmu.« /z vsega, kar sta Oskar m is iai Oskar Davičo Davičo in Ciril Zlobec go-vorila, je končno nastalo e* no samo vprašanje, ki bi st glasilo nekako takole: Govorili ste o enotnem kriteriju, ki bi se ga naj držali v vseh naših nacionalnih kulturah. V čem bi po vašem mnenju bil tak enoten kriterij? In Davičo je brez posebnega razmišljanja, kot nekaj že davno domišljenega, formuliral svoj odgovor; «V tem, kar zaenkrat lah-, ko samo načelno postavimo proti republiškim obzirom, ki vežejo kritiko, da bi mogla na osnovi istih postavk soditi o književnih realizacijah, doseženih kjerkoli že v naši deželi. Ne mislim, da so kritiki tisti, ki bi morali začeti z neko prakso brez rime v stvarnosti. V vseh naših sodobnih literaturah se pojavljajo dela, o katerih ne moremo soditi samo iz perspektive ene same od jugoslovanskih književnosti, dela, ki jih ne moremo razumeti izključno v razvojni liniji ene same od teh književnosti. Čedalje več je Pe-smi, novel, romanov in dram, katerih inspiracije eo dozorele iz neke skupne revolucionarne materije: borbe za socializem in borbe za socialistično izgradnjo. A zame je prav to tisto, kar sprejemam pod imenom Jugoslavija. Pri tem se ne bojim, da bi mi kdo mogel o-čitati ždanovščino, zato ker dajem tak poudarek vsebini, a ne formi, ko govorim o tistem, kar naše, v zgodovini druga od druge ločene literature, ne glede na njihove jezikovne posebnosti in razlike, vse holj in bolj druži, omogočujoč s tem, da se tako v Ljubljani kot v Zagrebu in Beogradu v imenu istih, obče jugoslovanskih, a to pomeni hkrati tudi svetovnih meril, sodi o vrednosti sodobnih jugoslovanskih književnih stvaritev. Ako tokrat ne govorim o formi, je to zato, ker se mi zdi, da bi v svobodi, ki jo imamo na tem področju, bilo ukvarjanje s to problematiko brezpredmetno, sicer pa je ta itak vedno odprta. Vendar prav ta svoboda omogoča vsem nam, da se te tematike, ki je resnično naša, človeška, lotevamo, oboroženi z dosežki sodobne svetovne literature, ne glede na to, kakšne uspehe so te literature dosegle. V okviru odgovora na vase vprašanje lahko samo opozorim na problem, ne da bi ga podrobneje razčlenjeval. Uspehi so tam, kjer je človek, boreč se proti človeka nevrednim, neprirod-nim in utesnjujočim ga razmeram, izražen v celoti kot edir.stvo jaza, biologije in družbe. Neuspehi — kjer je človek, pokoren ambientu in tekočim nalogam, postal popoln «priključek» samo ene od mnogih komponent, ki ga sestavljajo, in se pretvoril v ilustracijo ene same od programatičnih idej avtorja. Prepričan sem, da naše pisatelje nič ne sili, da se vdajajo ustvarjalni ravnodušnosti in z izmišljenimi izgovori opravičujejo eventualne slabe rezultate. Nihče jih ne sili, da pišejo romane, ki bi bili neke vrste učbeniki, v katerih na preprost način pripovedujejo, kako je Jovan, Ivan ali Janez zapustil vas in zemljo ter v tovarni obvladal komplicirani mehanizem stroja, ah katerikoli drugi predmet svojega diplomskega izpita. Temelji literature niso tehnološki proces, temveč človeške drame, a te imajo brezštevilno izvorov tudi pod predpostavko, da je razrešitev vsake od teh dram ena sama. V vsakem primeru drame ljudi, kakršni smo, imajo od Soče do Djevdjeli-je iste izvore in isto ustje. Zato tudi za njihove književne realizacije, kljub vše-mu, ista merila v vrednote-nju.k Z Mihailom Laličdm je Zlobec govoril o sodobni slovenski literaturi, o problemih, ki mučijo Slovence in so često podobni problemom, s katerimi se prav tako vehementno ukvarjajo v Beogradu ali kje drugje. Lali£ se je dotaknil problema sodelovanja med književniki iz posameznih republik ter možnosti boljšega medsebojnega spoznavanja. «Res jc,» je dejal Lalič, «da naši bralci, pa tudi pisatelji, ne poznajo dovolj književnih stvaritev slovenske in makedonske literature. Od časa do časa dobijo kako delo iz teh literatur, a še to vedno z zakasnitvijo. Eden izitled razlogov je, po mojem mnenjii, to, da je naša književna kritika, prvenstveno v Beogradu, napačno usmerjena. O-glejte si beograjske modernistične časopise — njihova književna kritika je vsa zavzeta s slavljenjem te literature Dobili smo tako široko in dobro organizirano propagando tujih vplivov, pisateljev in del, ki zasen-čujejo domače uspehe v književnosti. Za to kritiko so domači pisatelji zanimi-vi samo, kolikor posnemajo Kafko, Joycea ali surreali-ste; kolikor pa niso imitatorji, jih ta kritika mrcvari ali že preprosteje: ignorira. To se sistematično počenja že dolgo, zato ni čudno, da smo priče paradoksalnega dejstva, da naš povprečni bralec bolje pozna marsikatero tujo literaturo, na pr, ameriško, kot slovensko ali makedonsko, bolj celo kot domačo, srbsko ali hrvatsko.# «Kako bi se po vašem mnenju lahko izboljšalo medsebojno poznavanje naših literatur?« «Ce bi o naših knjigah in pisateljih iz slovenskega in makedonskega jezikovnega področja, pa tudi o knjigah in pisateljih na sploh, pisali tako, kot ti pisatelji zaslužijo; z resno in objektivno analizo, z argumentiranimi sodbami, bi kmalu spoznali, da imamo tudi pri nas pomembne ustvarjalce na vseh jezikovnih področjih, in to spoznanje, mislim, bi poma- galo. Pokazalo bi se, da nam niso potrebni imitatorji tujih in v resnici zastarelih »modernistov«, ko imamo dobro prozo pisateljev, kot so na pr. Miško Kranjec, Ciril Kosmač. Janez Potrč, Beno Zupanič, pri Makedoncih Slavko Janevski, ali pri Hrvatih vrsta pisateljev, ki so visoko nad povprečjem. Tako bi imeli več prevodov, za katere pa bi bilo treba, da bi jih dobivali sproti. Nekaj bi lahko storili tudi v tem, da bi razširili in poživili sodelovanje po revijah in časopisih, sodelovanje, ki se sicer od časa do časa pojavlja, a vedno kmalu tudi zamre. To sodelovanje bi moralo biti stalno in zasnovano na širši osnovi. Razen tega bi bilo dobro, če bi revije prinašale esejistična dela, kritike in članke, ki bi seznanjali naše beroče občinstvo z vsakim pomembnejšim književnim pojavom v slovenski in makedonski književnosti.« DRD A JAN Režiser Jože Babič Je v ljubljanskem Mestnem gledališču pripravil otvoritveno predstavo z aUtvon A. Čehova. (Kari-rikatura iz »Ljudske pravice«) PRED ZAČETKOM GLEDALIŠKO - KONCERTNE SEZONE ORKESTERMIL ANSKE SCALE V „VERDIJU* 5. NOVEMBRA V torek pričetek »ljudske operne sezone» v «Rossettiju e*v«uti Eu. VN»7‘»' k, nUo vik Sš*ali£*noVč,n'‘* Nm."* občm* ,U ? it .vul«K za ‘h lite stru3am t m‘ edm res- *dln» krit«. Pred obletnico velike oktobrske revolucije objavljamo nekaj fragmentov iz spominov znanega tržaškega borca za delavske pravice in našeoa sotrud-nika Brežana (Draga Godine), ki je one znamenite zgodovinske dtii sam preživljal v Rusiji. Ruska xevolucija. Imenuje st tako, ker se je začela na Ruskem in ker je bil svet prepričan, da je le lokalnega, ruskega pomena in sploh nekaj takega, kakor so na primer južnoameriški «pro-nunciamenti«. Kje in kdaj se je pravzaprav začela ta tako imenovana ruska revolucija, bodo ugotovili šele bodoči zgodovinarji, že danes pa se lahko trdi, da je bila revolucija leta 1905 njen vidni predznak. Časopisi so tedaj mnogo pisali o rusko-japonski vojni, medtem ko se niso niti zmenili za kmečke punte leta 1905. Jaz sem živel tedaj v Solkanu prt Gorici in sem šele mnogo let pozneje zvedel za ruske kmedke ■ punte, ki pomenijo nekak jj«d v rusko ali pravzaprav svetovno revolucijo. Drugi predznak svetovne revolucije je bilo mladotur-ško gibanje, ki je dne 27. a-prila 1908 z ostavko sultana Abd Ul Hamida doseglo svoj višek in ki pomeni začetek razpadanja nekdanjega mogočnega turškega cesarstva SPOMINI TR2ACANA IZ OKTOBRSKE REVOLUCIJE Predznaki važnih dogodkov L 1918 Iz Srbije sem odšel v Sofijo, da se preselim v Rusijo, kamor me je gnala slutnja, da se bo nekaj izredno važnega dogodilo in obenem tudi starega sveta sploh. Tem zgodovinskim dogodkom sem bil že mnogo bliže kot ruskim kmečkim puntom, živel sem namreč v Srbiji- Vse, kar sem videl od te mladoturške revolucije, je bil raztrgan film, ki sem ga gledal v Kragujevcu. Tu pa se mi je nekaj pripetilo,' kar me je spržvilo v neposredno in neprijetno dotiko s predvestni-kl svetovne revolucije, o kateri nisem tedaj seveda niti sanjal. Mimogrede naj omenim, da nisem prišel iz Solkana naravnost v Kragujevac, ampak sem medtem služil še v Splitu in Zagrebu, kot potovalni agent pa po hrvaških in bosanskih mestih in trgih na obeh straneh Save; in* slednjič v Slavonski Požegi in Beogradu. V tej dobi pa nisem nlčesšr opazil, kar bi imelo kakršnokoli zvezo s svetovno revolucijo. Kakor sem že omenil, me je ta prvič narahlo potipala šele v Kragujevcu. Tam me je srbska kontra-špijonaža osumila, da sem avstrijski major ' in vohun, kar so mi prijatelji pozneje v Beogradu povedali. V Kragujevcu so me sicer pustili v miru, toda takoj ko sem se vrnil v Beograd, me je agent odvedel iz hotela na policijo. Da sem bil osumljen je bila kriva predvsem bližajoča se avstrijska aneksija Bosne in Hercegovine, o kateri je bila srbska vlada gotovo že obveščena, in drugič okoliščina, da je bil tedaj v Kragujevcu srbski vojni arzenal. Razen tega je bilo srbski policiji gotovo znano, da sem bil prijatelj nekega Slovenca, ki je bil avstrijski vicekonzul v Beogradu. Vsekakor mi je ta vicekonzul, ko je zvedel, da se bom preselil v Kragujevac, predlagal, naj bi mu od tam pošiljal vojne informacije, kar pa sem seveda kategorično odklonil. Na poilciji je bila moja zadeva zelo hitro rešena. Vprašali so me, ali imam v Beogradu znance, ki bi zame jamčili. Da, sem odgovoril, podpolkovnik Vukaso-vič, komandant srbske žan-darmerije, Ivan Ivanič, načelnik Presbiroja ter uradnika istega Presbiroja Milovanovič in Milan Plut. Prvi je bil brat ministra in poznejšega ministrskega predsednika Milovana Milovanoviča, drugi pa poznejši ustanovitelj ljubljanskega »Jutra«. Ne vem, ali so se nato po telefonu informirali, vsekakor so me čez nekdliko minut prijazno odslovili. Ta sam na sebi banalen dogodek m* je izruval iz starega sveta, v katerem sem do tedaj živel in me o-pozoril, da se okoli mene dogaja nekaj novega. Prijatelj Inchiostri, znani nabiralec jugoslovanskih dekorativnih motivov, mi je pozne- je povedal, da sem bil v veliki nevarnosti, ker so bili srbsko-avstrijski odnosi zelo napeti in da Srbi z avstrijskimi agenti niso prav nič «ceremonili». Čeprav nisem mogel ugotoviti, koliko je to pripovedovanje odgovarjalo resnici, sem vendar kmalu spoznal, da se je začelo na Balkanu nekaj kuhati, kar bo kmalu zavrelo. Med važnimi dogodki je bil obisk tedanjega srbskega prestolonaslednika Djordja v Petrogradu, posebno pa veliko navdušenje ob njegovem povratku v Beograd. Mnogo se je govorilo o ministru Milovanoviču, ki so ga smatrali za izredno nadarjenega državnika in za zagovornika srbsko-bolgar-skega prijateljstva ter za naslednika že takrat starega nvnistrskega predsednika Pašiča. Iz moje beograjske dobe mi je ostal v živem spominu govor tedaj edinega srbskega generala Putm- ka, ki sem ga poslušal v srbski skupščini. Tedanja Srbija je sploh zelo omejevala število uradnikov, posebno pa visokih uradnikov in generalov, kar nam dokazuje ne samo primer generala Putnika, ampak tudi dejstvo, da so bili komandanti polkov le podpolkovniki in celo majorji in da je bil že omenjeni Vukasovič (Slovenec iz Vipavske doline, ki se je izvirno imenoval Stib-jel), komandant vse srbske žandarmerije, sam podpolkovnik. Putnik je v svojem govoru poudarjal, da ima Bolgarija že več kot enega generala in da je potrebno, da tudi Srbija pomnoži število svojih generalov. Jez nisem tedaj pripisoval temu govoru nobene posebne važnosti, toda dogodki so mi kmalu pokazali ves njegov zgodovinski pomen. Prva, ki je izkoristila turško onemoglost, je bila dunajska vlada, ki je komaj pol leta po ostavki Abd ul Hamida, in sicer 7. oktobra 1908, anektirala Bosno in Hercegovino. Medtem sem se pa že preselil v bolgarsko Sofijo, zadnjo postajo na mojem potovanju v Rusijo, kamor me je gnala slutnja, da se bo nekaj izredno važnega dogodilo, (Nadaljevanje prihodnjo nedeljoj BREŽAN IliilliiliiJliiiilliiliillll Majniško sonce je zažgalo vso ulico. V mehkem temelju tlaka, dvajset metrov za barikado, leži Helenkino trupelce. Rezgetajoča smrt ji je pokazala zobe. Trrr .. . tatatata ... in zdaj poglej, da boš prenesel to grozo. Petletno glavico je razčesal glavnik brzostrelke. Samo po obleki jo mama spozna. Ker glava . . . ah. rajši ne govorimo! In vendar je tu globoko, doslej mirno zaledje, šele nekje na deveti, deseti barikadi tam spredaj se naši streljajo z Nemci. Vlažna in mehka je zemlja, iz katere so bile iztrgane tlakovalne kocke. In po dveh dneh dežja, ki je prodrl kostem do mozga, spet sije ogromno majniško sonce. Otrok ni mogoče obdržati doma. Stečejo pred hišo z lopatko in vedrcem, tropi-ca se jih posede sredi ulice in mesi iz razmočene prsti pajace. Na nebu je tišina, vojna je daleč. Sonce izganja iz otrok nočno kletno otrplost. Potem nenadoma ratatata. Otroci vzkriknejo od groze, se razprše kakor piščeta. Helenka ne beži več. In Vla-stica, njena štiriletna tovarišica, nosi v hipu namesto debelušne, prelepe ročice z jamico, nekaj neizrečeno groznega. Ohromela nad lastno krvjo, z očmi, polnimi strašne groze, steče še v vežo in tam obleži na tlaku. Ročico, odbito ravno v komolcu, najdeš °b robu hodnika. Prsti niso izpustili otroške lopatke. Mošiki vderejo na ulico. Brez orožja, ker so vse poslali naprej, tja, kjer zares poka. Vedo, da tisti tam zgoraj nekje lahko vžge. Naj le poči, bomo vsaj videli, od kod! S sovražnimi očmi preiskujejo kukarje. Po oknih ne moreš nič uganiti. Granate SO jih včeraj skoraj vse zdrobile, steklo iz okenskih okvirov je zdavnaj pometeno na kupčkih ob hišnih zidovih. A tisti — zanj nimajo i-mena — sedi nekje s prstom na petelinu, z očesom na preži. Kogar hoče lahko podere, Mar so tu še kje Nemci? Trikrat zapovrstjo 'so preiskali blok od kleti dp , po4?trešij. Niti miš ni mogla uiti. Nobenega Nemca, nobenega.:., in vendar je tu. Spomnite r^e! Spomnite se! Možje stoje kot ko-štruni nad mrtvo Helenko. Strelcu na muhi. Nobenega, nobenega ... in vendar je tul Tovariši, povejte! Tu eden izmed njih, ves razklan od groze, zajeclja: »Jaz, tovariši . . . sem človek mehkega srca. Mogoče, da sem jaz . . . staro, bolno žensko sem pustil tamle v četrtem nadstropju ... nisem imel srca . . . tako mi je prišlo na misel, kaj če bi kdo mojo mater . . . ampak tista gotovo .. . kaj pa bo ženska z brzostrelko! Komaj se je izkopala iz pernic!« «Ti kozel!« je divje zakričal kovač Martinek. «Kozel!» In s pestjo sune človeka v prsi, da se opoteče. Samokres! Samokres! Granato! Potem se zadovolji s krampom. Tri, štiri, pet jih preteče ulico. Vsi. Lačni sovraštva. Vsakdo hoče biti pri tem. Samo tisti zadnji, mehki človek strmi dalje nad Helenkinim trupelcem. Strašno joče. Na vratih ni vizitke. Martinek zavihti kramp. Tovariš ga prime za roko. Rajši pozvoni! Zvonček zazveni, gluho, oddaljeno, kakor iz drugega sveta. Potem, po brezkončnem premoru, v tišino, ki kar gori od čakanja, nekaj brez šuma zašušti. Copate drsajo Po tleh. Nekdo se je razločno odkašljal, kakor človek, ki obenem zmaguje bolečino in srd. Boječe se razpira ozka reža v vratih. Polna groze, mrtvaško bleda, s kalnimi očmi stoji pred njimi starka. Cez nočno srajco ima oblečeno u-mazano domačo haljo, ki zaudarja po plesnobi. Z izčrpanimi, vnetimi očmi, polnimi pasje ponižnosti, mežika v moške. Kaj šelite? Vitite, jas sem še stara šena . . .» Pojav jih je razorožil. Sa-kra. z babami se vendar ne bodo trgali! In drugič bi se od tod vračali kakor njihov tovariš mehki človek, drugič bi kapitulirali pred to culo starčevske brezmoč-nosti. Le Martinkov sum ne ugasne. In vsi mu v duhu zamerijo, ko žensko zgrabi za roko in jo zavrti ko kegelj. Skoči na sredo stanovanja. Mirna, mrtva kuhinja. Mrzel štedilnik. Postelja s sivo prevleko, uležana dolinica v pernicah. »Nikohar ni tu... nikohar ni tu . . .» Obupna trma potisne Mar-tinka k drugim vratom. Soba. Prazna. Koščene pahljače papirusove palme, prastare alpske razglednice r.a oguljenim zrcalom, V o-kvirčku iz morskih školjk fotografija avstrijskega čast- nika. Z levico drži sabljo, z desnico dviga steklenico. Predmet za predmetom bre* upanja snemajo Martinkovo oči. Nenadoma se strašno zapičijo v mizo. Poleg skodelice s kavo leži tu na krožniku ugriznjen kos kruha. Široko moško zobovje Jo v njem vsekalo dva polmeseca. Nič več. Ves je rumen od masla. Rdeč je od malinove marmelade. Rdeč — kakor kri. Z enim samim divjim u-darcem razkolje Martinek dvokrilna vrata omare. Zažene iz rok kramp, se z razširjenimi rokami vrže na zmešane ženske obleke na obešalnikih. Ruje se s starimi capami. In nenadoma drži nekaj živega, trdega. Besnečega. Oba padeta po tleh. Prevrneta nekaj stolov. Martinek je kovač. To se pozna. V dvajsetih sekundah kleči na prsih goriljrmu Nemcu. Dolga nordijska lobanja bobni ob deske tal. Brzostrelko so našli v perilu, pol šar-žerja izstreljenega. Ko so ga zvezali z vrvjo za perilo, so mu ukazali, naj vstane* In ti. stara coprnica, pojdi tudi z namll Starka se je vrgla Martin-ku pred noge. «Walter . .. Walter ... nič ni delala « «Schweig. Mutti!« je zakričal nanjo zaplotnrž Toda v njej so se že podrli vsi jezovi strahu. Zvija se, ječi, objema kolena. In potem meče iz sebe besede strasne samoobtožbe. «Poglej, mrha!« jo pelje Martinek k oknu. »No, le nagni se! Vidiš Ustegaie o-troka? Si ti mati?« »Jas sama ... jas povedala Walter ... on morala streljati otrok, on morala streljati otrok, on nič delala, jas povedala streljati!« Nenadoma, bog si ga vedi kako, se je prevesila cez o-kenski okvir. Roke. ki so jo hotele prijeti, so zagrabile v prazno. Kakor pošastni padalec se je raztreščila na tlaku. Walter gleda izbito okno. Mrzle oči v dolgi ozki lobanji. Kakor da je padel skozi okno kos cunje. Niti ne utripne. «Pojdi, svinja!« ga sunejo pod rebra. In tako ga peljejo na sfl-edrt ulice k mrtvi Helenki. Pred hišnim vhodom leži. stara. Cula polomljenih kosti v kožni vreči. Njen sin stopi čeznjo, kakor da gre čez podrto drevo. Brez vztrepeta, brez pogleda. Ozko, dolgo lobanjo nese skoraj v zaklonu. Dviga predse brado kakor igralec na odru. «Poklekni! Poljubi to krvavo prst!« kriči Martinek in podre Walterja na kolena sredi ulice. We!ter poskuša vstati. Poklekni! Poljubi! In tu je zaplotnež zmogel še zadnjo kretnjo. Pljunil je mrtvemu otroku v krvavi obraz. Cez dve minuti je bil ves mehak. Velika strahopetna žival je s krvavim gobcem jecljala nesmiselne prošnje za milost. «Zri prst!« so kričali nanj in on je poslušno žrl. Davil se je s polnim gobcem črne prsti tlaka, požiral zemeljske grude. Naposled se je le nasitil te češke zemlje, po kateri so se tako lakotno tresli! Potem so ga tako nasičenega aali v roke partizanom. V njegovi legitimaciji je bilo zapisano: doktor zdravstva. PoceniV an Gogh VAN GOGHA je kupil za 24 danskih kron kakor trdi norveško trgovec Ar-vid Herrem iz Stavangerja — v neki starinarnici. Pod zamazano' sliko je zasledil ob čiščenju ime Vincent. — Slika predstavlja pokrajino pri St. Remyju in je bila doslej znana le kot falzifi-kat. Strokovnjaki so ugotovili starost slike in trdijo, da bo menda zares pravi van Gogh. Zena v vodstvu britanskega muzeja. Za vršilca dolžnosti konservatorja, geološkega oddelka Britskega muzeja v Londonu je bila i-menovana dr. Helen Mar-guerit Muir-Wood. Mrs. Muir-Wood je prva žena, ki je dosegla vodilno mesto ▼ tem muzeju. 83 dnevnikov in 300 tednikov izhaja zdaj v Združenih državah v tujih jezikih. Njihova skupna naklada je 4 milijone izvodov. Samo v New Yorku dnevno izhaja en milijon izvodov; ako bi za primerjavo navedli, da dnevno bereta tak časopis vsaj dva človeka, bi iz tega sledilo, da se poslužuje vsak četrti Newyorčan neangleških časopisov. V Bukawe (Belgijski Kongo) je bila v drugi polovici avgusta interafriška znanstvena konferenca, katere se je udeležilo okrog sto delegatov iz pokrajin južno od Sahare. Posvetovali so se o socioloških, etnoloških, antropoloških, gosporlaj-skih in populacijskih problemih. Počitnice so končane NAS F I L A T E L I S f I C N I KOTIČEK lules Verne in njegove zgodbe na francoskih in mnnahovskih znamkah Dečki se v neki dobi svojega življenja zavejo eksistence znamke. Ta majhen košček papirja, ki nam prikazuje malone vse, kar človeka zanima, od zemljevida do najmoder nejšega letala, od puščavske kamele do slik iz bitk ki s« bile pred dva tisoč leti, vzbuja .brez dvoma v mladih ljudeh zanimanje. Mnogi se oklenejo zbiranja znamk z vso strastjo, a kaj kmalu opustijo to zbiranje in posvetijo svoje zanimanje drugemu področju ki jih prav tako ali še bolj zanima. Druga stvar, ki vzbuja veliko zanimanje današnje mladine pa so letala, ladje avtomobili, v splošnem tehnika in napredek, saj dečki že od mladih nog slišijo vse mogoče pogovore o teh stvareh. Prejšnje generacije dečkov pa so posvečale svojo pozornost bolj čudovitim potopisom izrednih junakov po vseh kontinentih naše zemlje, najbolj pa seve* UGOTOVITVE DVEH ZDRAVNIKOV O TELESNI SPOSOBNOSTI AMERIŠKE MLADINE Evropski mladinci in mladinke vzdržljivejši od sovrstnikov v Združenih državah Amerike Porazne številke omenjenih zdravnikov so sprožile razgovor v Beli hiši • Problem nesposobnosti ameriške mladine utegne imeti hude in globoke posledice za ves narod Newyorška zdravnika Kraus in Prudenova sta napravila anketo o telesni sposobnoeti ameriških fantov m deklet med 6. in lB. letom starosti. Potem sta primerjala rezultate te ankete z rezultati, ki sj jih zbrali v več evropskih deželah. Poročilo, ki sta ga predložila zdravnika, je, kakor piše vodilna ameriška revija »Sparst Ulustrated«, »pretreslo predsednika ZDA». »Vsak drugi ameriški otrok«, je bilo rečeno v poročilu, «pade na izpitu, medtem ko v Evropi šele na dvanajst dečkov in deklic pride en nesposoben otrok.« »BARZUNASTI« ŽIVLJENJSKI STANDARD Kraus ln Rrudenova sta objavila svojo analizo v »Medicinskem žurnalu« države New York. Članek v športnem časniku je napisal nekdanji ameriški veslaški prvak J. Kelly in nanj opozoril senatorja Jamesa Duffa. Le-ta ,ie sprožil o tem razgovor v Beli hiši. Kmalu je kakih 30 znanih športnikov in športnih delavcev dobilo povabilo, naj pridejo na obed k predsedniku ZDA. Med njimi sta bila tudi zdravnika Kraus in Prudenova ter profesorji medicine z več univerz. »Na eni ali več Izmed 6 temeljnih preizkušenj čvrstosti mišic in telesne gibčnosti je padlo 57.9 odst. ameriških mladincev.« je rekel tedaj dr. Kraus. »Pri evropskih otrocih, ki so delali iste vaje, znaša ta odstotek samo 8,7 odstotka« Te preizkušnje, sestoječe iz šestih preprostih telesnih vaj, so opravili otroci iz mest in vasi iz bogatejših in revnejših družin. Vzrok, sodi »Sports Illustra-ted«, tiči v vrsti činiteljev, od otroške stajice prek šolskega avtobusa do televizije: v ameriškem «baržunastem» življenjskem standardu ga je treba poiskati. oooooc oooooc oooooc oooooc oooooc oooooc oooooc «Mnogi mladeniči,« je rekla dr. Ruth Pruden, «so videti, kakor da nimajo telesa. Pustite fantom, naj lezejo po drevju, paj preskakujejo plotove, da bi si tako razvili mišice. Ameriške matere se boje, da bi se jim otroci ne poškodovali, Ce si otrok zlomi roko, jo bo imel šest tednov v mavcu, in to ni nikakršna katastrofa. Katastrofa je v tem, da imajo otroci tako malo možnosti za pustolovščine, ker jim to preprečujejo preveč zaskrbljeni starši«. »Starejša generacija,« je pripomnil dr. Kraus, «je bila trdnejša, ker jo je normalni življenjski tok silil k ustrezni telesni dejavnosti. Mi i]e težimo za tem, da bi spremenili življenjski, .atandasd, da bi se odrekli avtomobilom in televiziji. Pač na moramo nadoknaditi uJ izgubo dejavnosti.« Statistike, ki so jih predložili predsedniku Eisenho-werju, kažejo, da potrebuje ameriška mladina več igre in dela. Baseball v tem oziru kot šport ne zadostuje, čeprav je v ZDA najbolj priljubljen. Delo pa bi moralo biti bolj telesno, manj mehanizirano. MAR NI POROČILO PRETIRANO Mnogi dolže televizijo, da je kriva takšnega stanja. O-troci gledajo filme s svoje postelje. Niti toliko se jim ni treba potruditi, da bi stopili do kinematografa za vogalom. Drugi manj dolže otroke, bolj pa starše, ki jih uče, naj ne hodijo po gorah, marveč si naj pokrajino ogledujejo kar iz avtomobila ali s terase ob cesti. Tretji obdolžu-jejo šole, ki že več let na- sprotujejo uvedbi telovadnega pouka. Toda vzlic različnim vzrokom, ki jih navajajo, je skupno tole: vsi so prepričani, da je poročilo zdravnikov Kraus in Prudenove odsev telesnega stanja ameriške mladine. Nekateri so sicer bili tudi nasprotnega mnenja, češ da je dr. Krausovo stališče pretirano, toda večina najbolj znanih zdravnikov tega področja se je z njim strinjala. Pri tem so opozorili tudi na posledice telesne nesposobnosti bilo 'dnevno povprečno 300 ljudi. Od 1947., ko so ustanovili mestni urad za mladinska zabavišča, se je število igrišč povečalo na 131, število mladih ljudi v poboljše-valnicah pa je padlo na manj kot sto. Predsednik Eisenhovver, ki je med minulo vojno kot poveljnik zavezniških čet v Ev-na splošnem zddravstve- ropi često znašel pred proble- nem področju, kakor tudi na področju mladinskega kriminala. Kar zadeva vpliv športa in telesne vzgoje na moralno podobo mladine, navajajo strokovnjaki primer New Orleansa. V tem pristaniškem mestu so imeli do nedavna samo 30 igrišč pri šolah, v mladinskih pobolj^evalifticah pa je mom telesno premalo odpornih ameriških fantov je poudaril, da jih je bilo včasih tudi 50 odst. Njegovo sodbo je pcvzel «Sport Illustrated« takole; «Gre za problem vseh ZDA, problem, ki utegne imeti globlje in hujše posledice za prihodnost naroda, kakor mnoga vprašanja, o katerih sedaj vefTttO"’več p i.Šef o. * da ,po skrivnostnih kontinentih. Med Slovenci so bile izredno razširjene zgodbe Karla Maya. ki še danes — sicer v mapjši meri — pritegujejo določen krog bralcev; med Italijani je imel izreden uspeh E-milio Salgari s svojimi čudovitimi zgodbami o morskih roparjih in o Sandokanu, Tre-mal-Najku, Yanezu in drugih junakih. Pri vseh narodih pa je bil priljubljen in je še danes priljubljen pisatelj, Francoz jules Verne- Gotovi smo, da tudi današnja mladina vneto in z zanimanjem prebira njegova čudovita dela, čeprav se danes njegovim tehničnim pridobitvam lahko samo smejemo. Dandanes imajo tisti mladeniči, ki se ukvarjajo z zbiranjem znamk, priliko videti na zelo lepi seriji znamk prizore iz vseh njegovih najvažnejših romanov. Letos je namreč potekala 50-letnica pisateljeve smrti in tako Francija kot kneževina Monaco sta se »filatelistično« spomnili tega velikega mladinskega pisatelja. Francija je izdala samo e-no znamko, na kateri je viden portret pisatelja in podmornica Nautilus, kakršno si je on zamislil v romanu «Dvajset tisoč milj pod morjem«. Kneževina Monaco pa je bila bolj podjetna. Tudi ta državica, ki šteje neznatno število prebivalcev, spada med tiste državice, ki črpajo dober zaslužek iz znamk (na pr. San Marino, Liechtenstein itd ), čeprav je tu izkupiček od znamk neznaten v primeri z izkupičkom znane igralnice v Monte-earlu. Kneževina Monaco je izdala kar enajst znamk, ki so posvečene velikemu francoskemu pisatelju. Deset znamk je za frankovno pošto, ena pa za zračno pošto. Znamke so različne oblike. Imajo 0bičaj-n; podolgovati in pokončni obliki, ki sta lastni večini zhamk, poleg teh pa najdemo tudi znamko v obliki trapeča in znamko v obliki romba. Prva znamka nam prikazuje motiv iz romana «Pet tednov v balonu«, druga pa motiv iz knjige «Plavajoče mesto«, ki nam opisuje življenje na prekooceanskem parniku. Tretja znamka pa nam prikazuje dva motiva iz romana »Hiša na parni pogon«, kjer nam govori o borbi indijskega ljudstva proti angleškim osvajalcem. Znani junak iz romana «Mihael Strogov«, ki je vzor domovinske ljubezni in vztrajnosti v širni sibirski stepi, je prikazan na znamki za pet frankov, medtem ko spodbada svojega konja. V o-zadju so vidni stolpi Kremlja. Na naslednji znamki je viden ogromen top, katerega o-PtSPigt v romanu «500 milijonov Begunove«. Nato lahko na atomski pogon «Nautilus», k. so jo splovili v ZDA pred letom dni Kaj bi dejal Jules Verne, če bi danes, komaj pol stoletja po svoji smrti, videl, kako so vsi njegovi fantastični stroji postali realnost? Ljudje ne potujejo z balonom, ampak hitrimi reakcijskimi letali, prekooceanski parniki so hitri in varni, namesto ogromnega in nerodnega topa Begunove imamo strašne atomske topove, podmornice so najmoder vidimo še sceno iz romana neiše *n tudi te na atomski «Mogočni Orinoc«, na naslednji znamki pa dve sceni iz romana »Potovanje v sredino zemlje«. Tudi na eni izmed monakovskih znamk je vidna podmornica Nautilus, na drugi polovici iste znamke pa je viden znani kapitan Nemo. ki občuduje podmorski svet. Naslednja znamka pa nam prikazuje motive iz romana »Potovanje okoli sveta v 80 dneh«. Tu vidimo v sredini znani stolpni most v Londonu, okrog tega pa obraze Indijca, Kitajca, Indijanca in Japonke. Zadnja, letalska znamka pa je posvečena knjigi »Potovanje na luno«. Pozabiti pa ne smemo še ene fran-kovne znamke, ki nam sicer ne prikazuje motiva iz Vernovega dela, a je vseeno v zvezi z njim. Znamka nam prikazuje namreč podmornico pogon. Piccard in drugi raziskovalci so se v svojih zaprtih čolnih spustili tisoče in tisoče metrov pod morje, sli kot Mihael Strogov ne delajo dolgih poti v sedlu konja, ampak v udobnem sedežu letala ali vlaka. Potovanje okrog sveta ni možno le v 80 dneh, ampak manj kot v 80 urah, na luno bomo morda šli že čez nekaj desetletij in tako potovani« ni za današnje znanstvenike prav nobena u-tvara. Edino kar je ostalo e-nako iz časov našega pisatelja je podzemski svet iz njegovega romana «Potovanje v sredino zemlje«, a tudi tja odhajajo načrtno ekspedicije z vsemi mogočimi tehničnimi pripomočki. Ce bi Verne vedel za vse te stvari, bi se prav gotovo nekajkčat obrnil v grobu. Pismo katinarske mladine Mislimo, da poznate vsi Tr-1 Ta dopis smo napisali zato, žačani vas Katinaro in Lo- da bodo vsi, ki čitajo naš list, Tudi letos so na Pomorskem fehnikumu v Piranu Izvedli »krst« novih gojencev, ki obstaja v tem, da vržejo kandidate v morje, seveda ob splošnem navdušenju številnih Pirančanov, ki se ob tej priliki zberejo v pristanišču Sin je rešil očeta Nekoč je živel silno ošaben mandarin. Za najmanjšo krivico, pa tudi brez krivice, je dal pretepati ljudi. Na dvoru so živeli v neprestanem strahu pred njim. Nihče ni bil gotov, da ga ne bo na vsem lepem zalotila nesreča. Nekega večera, sredi zime, je bil mandarin zelo slabe volje. V svoji objestnosti je ukazal prvemu dvorjanu, naj mu prinese košarico jagod. Dvorjan si ni upal ugovarjati, le poklonil se je in odšel. Ce bi le rekel, da jagod vendar ne more brati sredi zime, bi se mandarin silno razjezil, dal bi ga pretepsti, ali pa bi mu celo odrobil glavo. Saj je mandarin vedno govoril, da zanj ni nič nemogoče, da se mora uresničiti vse, kar si on izmisli. Dvorjan je prišel domov žalosten in zaskrbljen. Ni mu bilo do jedi. še sinček, s katerim se je vsak večer rad poigral, mu ni mogel vrniti veselja. Nazadnje ga sin vpraša: »Zakaj si tako žalosten, o-če?» »Ni potrebno, da bi otroci vse vedeli,« mu odgovori oče. »Ce delim s tabo veselje, dovoli mi, da delim s tabo tudi žalost, ki te tare,» pravi na to sin. Tedaj mu oče pove, kaj mu je ukazal mandarin. Sin pa se samo nasmeje in reče: »Kar meni prepusti vse. še jutri bom uredil tako, da bo prav.« Drugi dan si dvorjan ni upal v dvor, ker ni izvršil ukaza. Odšel pa je njegov sin. Sin je vzel piščalko in je vso pot do dvora veselo piskal tako, kot je v tistih krajih navada, da piskajo kačam. Na poti ga sreča mandarin. Zelo se začudi dečkovemu početju in ga vpraša: »Kaj vendar delaš?« »Kače vabim, rad bi ka- tero ujel, ji vzel strup in z njim ozdravil svojega očeta, tvojega prvega dvorjana.« «Kaj pa je tvojemu očetu?« »Kača ga je pičila!« »To ni mogoče,« se zasmeje mandarin. »Kako bi ga pičila kača zdaj, sredi zime » «Nocoj, ko je hodil po gozdu in nabiral jagode zate, ga je pičila velika kača.« »Rekel sem ti že, da to ni mogoče, saj kač ni sredi zime.« »Ce tako zatrdno veš, la pozimi ni kač, moraš vedeti še to, da pozimi tudi jagod ni. Zakaj si potem u-kazal mojemu očetu, da ti jih mora prinesti polno Košarico.« Mandarin je bil presenečen nad dečkovo modrostjo, povedel ga je s sabo v dvor in ga bogato nagradil. Oče pa je lahko naslednji dan prišel brez strahu v službo — tudi brez jagod. Sredi gozda sreča tiger lisico. Strašansko zatuli, skoči proti lisici, da bi jo raztrgal in požrl. Toda lisica se prav nič ne ustraši, marveč ga ošabno nagovori; »Gospodar, nikar si ne do-mišljuj, da si najmočnejši med vsemi zvermi, kar nas je v gozdu. Sicer je res, da sem manjša od tebe, vendar se me ljudje ne boje nič manj kakor tebe. To ti lahko takoj dokažem. Kar pojdiva iz gozda na cesto, po kateri hodijo ljudje. Jaz grem naprej, ti pa pojdi za mano. Videl boš, kako se bodo ustrašili, ko me bodo zagledali in kako jadrno bodo pobegnili. Ce se ne zgodi tako, kot sem ti povedala, me lahko potem na mestu raztrgaš na drobne kosce.« Tiger je bil zadovoljen s predlogom in odide za lisico na cesto. Kmalu jima pride nasproti skupina mladih popotnikov. Ko zagledajo lisico in za njo ti- gra, zbežijo in se poskrijejo. «No, ali mi zdaj verjameš, da se me zares boje?« vpraša lisica tigra. »Komaj so me zagledali, že so jo ubrali na vse strani.« Nespametni tiger ni mogel priti do besede. Podvil je rep med noge in zbežal v gozd. Verjel je, da je lisica zares strašna zver. UGANKE Ne rezgeče niti r*0a. čc vesel je, z repom . lajati zna prav zares, temu pravimo mi... (Pes) Štiri noge jaz imam, a hoditi sploh ne znam; poleg mize tih stojim in nikoli ne sedim. (Stol) Drobna ptička je sinička, tudi vrabec večji ni; k’tera pa je tista ptička, ki jeseni odleti? (BojAo^rerr) njer, kjer smo pred kratkim praznovali 160-letnico naše katinarske šole. V teh dveh vasicah, posebno pa na Katina-ri, živi vesela mladina, ki je zelo navdušena za petje, glasbo, plese (razne balete) in i-gre. Ko se ta mladina včasih zbere in kramlja, prav gotovo da o tem. Ze nekaj let mislimo, kako bi kaj priredili, pa nimamo nikogar, ki bi nas pripravil. Sami pa ne zmoremo. Ze večkrat so nam nekateri obljubili, da nas bodo pripravili za nastop. Toda naše u-panje in veselje je bilo vedno zaman. Ko smo nekatera dekleta videle, da se nihče ne zmeni za nas, smo se vpisale v dramsko šolo SNG. Toda naše hrepenenje do nastopov in baletov jp vedno večje. Ko vprašate kakega starejšega izobraženca, zakaj nas česa ne nauči, je izgovor tale; »Toda kaj moremo brez dvorane!« Res, to je druga velika neprijetnost. A tudi brez dvorane bi se dalo to urediti. Ce ne bi nastopili v svoji vasi, bi pa gostovali po drugih vaseh. Ustavimo se nekoliko pri dvorani. Noben vaščan ni toliko odločen, da bi začel. A če bi se le eden lotil tega dela, bi tudi drugi takoj priskočili in mu pomagali. Toda takega vaščana na žalost ne najdete ne v Lonjerju ne na Katinari. Nekdo s Katinare je ponudil staro bajto, da bi jo preuredili v dvorano. Stavba je, po pravici rečeno, v slabem stanju. Toda zidovi so vsi trdni, streha, kar je po domače rečeno, zanič. Hiša ni kdove kako velika, a z nabiralno akcijo bi bil tudi ta problem rešen tako, da bi se stavba mogla podaljšati, ker je za hišo dovolj prostora. In temu dobrotniku, ki je hišo s takim veseljem ponudil, so takole odgovorili: «Ja, veste... je predaleč, ker je hiša na koncu vasi.« To je samo izgovor in ne nerodnost. Saj ima tudi Boršt dvorano takoj v začetku vasi, kamor včasih tudi mi gremo h kaki prireditvi. Govori se, da bo prihodnje leto v Lonjerju proslava 50-letnice zbora «Zastava». Ker smo na Katinari povečini dekleta, smo se domenile, da moramo nastopiti z baletom. Izbrale smo si za to priliko primerno skladbo, ne vemo pa, če bomo to veliko željo dosegle. 300000 300000 300000 300000 300000, 300000 300000 Poznan nam je ptič, priljubljen prav nič. Iz drevja, iz mraka prav grdo zakraka. Le kdo je ta spaka? No, pisana — — — (Bjpsjg) Izpopolnjevalki Cene in Jakec, fantalina, neugnana potepina, tam na vrtu se podita, se lovita in kričita. Cene nesrečno trešči v hruško in dobi na čelo — (Buško) Tinka tonka pod goro, deca pleše tam »Kol6«. Kar naenkrat mali Rade se spotakne, po tleh pade. Z Radom vred jo vsi na tleh. — To povzroči bučen -------— (Smeh) Manica. vedeli o ubogi katinarski mladini in z upanjem, da se nas bo kdo usmilil in posvetil nekaj ur tedensko, da nas primerno pripravi z baletom in drugim za nastop. Mladina s Katinare OSEUN To predlagal psu je osel: Dajva, menjajva svoj posel! Pes vnaprej naj nosi vreče, osel naj za zajci steče. Kaj bi osel nejevoljen vedno bil nezadovoljen, kaj bi pes pete le brusil, dela drugega ne okusil? — In bilo je te storjeno, kot bilo je zgovorjero — pes je vreče nase zvlekel, osel je za zajci stekel. Zajec davno te jo ucvrl je, osel komaj ga — uzrl je. Zajec pridirjal v drugo vas je, osel komaj — dvignil glas je, bojevito je zarigal, prav počasi se je zmigal, prav nerodno se zapletel, z glavo se v drevo zaletel, se krvav po tleh je zložil, to sam sebi je potožil: »Osel, fi zares si — osel, da' zamenjal si svoj posel!« ■»-Pes-težalc je nosil vreče, —'ioj, to breme je težečel — vedno teže ga je vlačil, vedno bolj je tovor tlačil. Končno se je preutrudil, strt pod pezo se. je zgrudil, ves upehan je zajokal, to kesanje je zastokal: «Nisem pes več, temveč osel, do zamenjal sem svoj posel!« Grešnika sta se skesala, ko sta vnovič se sestala. Spet predlagal psu je osel: «Dajva, menjajva svoj posel!« In bilo je spet storjeno, kot bilo je zgovorjeno: pes je spet Za zajci stekel, osel — vreče nase zvlekel . . . Danilo Gorinšek ARHOM Jeklen Izredna prodajne cena _ jVcf v prečistiti^ carska o Nemirik* jZ berilM8 o Pero Nivef«‘ o 17 rubinov Zaščiten« P|f Izključno zastopništvo! M*1 Zaloga ur: Longe1* p Lanco, Moeris, Le®° T I $ Via C. Battisli, 14-1"’ TRST, UL C. BATTIST« Tel. 44-208 Telegr. IMPEXPORI -T«^ ' UVAŽAs Vsnkovrstni le«, drva za kurjavo, gradbeni material tekstibk0^0 flr no blago 'nj novrstno SPECIALIZIRANO PODPj ZA VSAKOVRSTNE KOMPEftZ*y MOTOM 48 DELFINO 160 CCM roV/n se'-*'/ ne n V pflpr 11 Postaja za usluge v Nabrežini: FRANL 1 ZN IŽANE CENE ^ r-iv ^ o ^ L O * »O \ OO ,* v StnjiMfa trst , r UL. ORIANI 7 - TEL. * V BLIŽINI TRGA gA d VELIKA IZBIRA BLAGA ZA 0& IN PLAŠČE A pERTOT-FODER TRST UL. G1NNASTCA 22 - Z NAŠO POSTREŽBO VAS BOMO ZAD OBIŠČITE NASI t Katic s f r «'j ui. h „E« Ussaro" TRST — UL. CARDUCCI ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA T POSTREŽE VAM Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM =■ MACIM PRŠUTOM. Sot t o J ut ! mi* /are’ ioy f' Jesenski in zimski večeri za našo vas Jrilild, nam 3,0 nudila ,lrukt ■ ° bomo tnogli je-i(ri ; 'n,.nato zimske ve-k#l «a r.a bolj koristno 1' "»Mt bil° dosltj' k0 Si * . leP° tzdelan de-plrt ostal le na pa-'"Ai ii ° Oavi krivdi: za- tim; •tuari krivdi: za-same ali zaradi .1' ,elii'! ikr®* jf $ s § ii* J i»t M? A "u SLbi, t0 kai koristilo, % 3a3° pri tem vpra- V reJno P°muditi. Ni 'l),o!i000l) ‘n ne le da \ f ampak je Se zelo \ | damo našemu člo-* tnijo asoP'S in mogoče Sijjn '2a to je skrajno Cjj 2animanje), za de-. ne- Ce naj tam kaj 15 i» Jt to Predvsem stik, J* in sredna, živa, iskre-,J« K Sakornur dostopna ^ delo 1 na3 pomaga naše-JStJi t,nemu človeku pri vedno težji borbi #W težji b° hj J- da pa u(i t0 II: "'U ... . in. 'Ii 0(js Prepričljivo svetuje W |0 Ue‘uje iti priporoča S. j, ^treza našemu polasti t|° misli pretežna ve-S J>>1 deželanov, ki se še ,,!!)nc 'Ub"*' samo v svoje nt 'Zterese *n mislijo tuli ne t— obstoj in napredek Stetijstpa. V ta na-Potrebno, da se vat * možnostmi, oziro-(tT*31, za čimbolj uspešno Pri tem ne mo-A,1,10 za naše razmere i\k*ko tako pomembne 'iA 1,'C veje, veljavne za V Planoto: govedo■ ■> »miiunc Auuiiuit ^et-0 sPu*čati se v dru-C *' dS,Ce veie’ dokler k^Oce °P°Ij jasen pomen fV**dne le zaradi nie’ in -uku ■■ n,e' S« danph dohodkov ijV . ■ li 'Sj In dr.), ampak ludi zaradi njene->i- i n,, n*kega dohodka v li Saj,0,38- Te0“ ne more-k*’ n0 8 razmerah smatra-C Paje ranskega, ker ima li 'Stp n Pomen v našem ti %j u* da bi to brez nje-°dpovedalo. Mogli li' Se* ° reP malih ii-i j S „a3 o vprašanju, ki 1j lUdj * nismo načeli, * ,°ii. vsai delno da-lj, ^tiejj * Pa se nam, da '( Svne °d tega vpraša-vStjJ1* in čimbolj umil, tjj e zemlje, ki zaje-*i|i,S(in:.e’e-' poljedelstvo, stvo, sadjarstvo in ® tem ne misli- mo rahljanje (kopanje, oranje) zčrnlje ,ampak tudi gnojenje. Kdor pozna naše tlo in njegovo veliko pomanjkanje organskih snovi (humusa), mora priznati, da je vprašanje umnega gnojenja, še prej pa priprave naravnega gnoja in njegove uporabe poglavitnega pomena, če bi naši poučni stiki $ kmeč-ko-delavskim ljudstvom ne i-meli drugega uspeha kot tega, da bi ga temeljito seznanili z velikim pomenom tega vprašanja, bi bil storjen velik korak k umnemu izkoriščanju zemlje. O odnosu naše mladine do zemlje se je že mnogo pisalo. Tudi to poglavje kliče našo dobro voljo, ki naj bi skušala rešiti, kar se rešiti da-Prepričati je treba mladino naših kmečko-delavskih domov, da ne bo prav v ničp-mer izgubila ampak le pridobila, če se bo navezala na svojo zemljo, z umom in srcem. PfaVilno ji je treba prikazovati -tiste možnosti v službi trdnega gospodarskega obstanka na domači zem-Iji, )ci jih še-, ne popna in zato ne t>idi. Ce bo^le desetina mladine to razumela, bo nauk za začetek uspešen. Pa boste rekli: In ljudje, ki naj bi vršili to hvaležno nalogo? Brez oklevanja lahko trdimo, da ijih je dovolj, le če je v njihfiudi dovolj smisla, razumevanja in dobre volje za naJp vas. Epi so sposobni za strokovna, drugi za vzgojna ali vzgojho-poučna predavanja, tretji celo za o-boje. Ni torej nobenega razloga, da bi še dalje ostali pri visokih kavarniških modrovanjih, analizah, navsetih in kritikah, ki očitujejo le moralno uboštvo. V letošnjih zimskih mesecih se bomo mogli prepričati, če iskreno čutimo z našo vasjo in koliko smo prispevali k njenemu materialnemu in moralnemu napredku. Naše ustanove (SGKZ in NZ i. dr.) katerih naloga je skrbeti za napredek našega delovnega ljudstva in ščititi interes naše vasi, imajo to nalogo v svojem delovnem programu in si bodo ..nedvomno pravočasno prizadevale, da jo obravnavajo: in rešijo Čimbolj uspešno. PRED TRGATVIJO 't Trte v kriškem bregu se šibijo pod težo dozorelih Jagod žlahtnega grozdja. Prišel Je čas trgatve IV A B R E Ž I NA Pred tednom za a> našega dijaka S tehničnim napredkom rastejo tudi zahteve po izobrazbi. Ze za najpreprostejše rokodelstvo je . potrebno več znanja, kot ga more nuditi osnovna šola. Zato stremimo za čim višjo izobrazbo naše mladine. Vsak naš otrok mora obiskovati vsaj nižje strokovne šole, če ga ne usmerimo na celoten srednješolski in tudi visokošolski študij. Cim 'bolj bo naša mladina izobražena, tem laže se bo mogla uveljaviti v življenju. Tega se zavedamo vsi, zato stremimo za tem, da omogočimo študij vsakemu, še tako revnemu otroku. Za to skrbi Podporno društvo «Dijaška Matica«, ki zbira med ljudstvom v ta namen potrebna sredstva. Tudi letos prireja Diiaška Matica običajni «Teden za našega dijaka'«, ki se pričenja danes. Prebivalci nabrežinske-ga kota ne bodo stali ob strani, saj se prav tako kot ostali Slovenci na Tržaškem zavedajo pomena Dtjbške Matice. To zavest so spodnji Kraševci izpričali že ob prvem «Tednu za našega dijaka« pred 10 leti, ko so zbrali za tisti čas kar lepe zneske. Naj jih navedemo nekaj v spodbudo tem vasem in njihovim sosedom, da bodo ob 10-letnici na prav tako požrtvovalen način manifestirali svojo kulturno in narodno zavest. Pred desetimi leti so zbrali za Dijaško Matico v St.i-vanu 3050 lir, v Cerovljah 1564 lir, v Sesljanu 1779 lir, v Sliv-nem 922 lir, v Prečniku 1920 in v Praprotu 818 lir. Kmalu bomo trgali Nekdanji vozovi, težki (za prevoz kamenja iz kamnolomov) in lahki za domače potrebe, so se umaknili iz prometa in njih delo vršijo motorni vozovi, ki pa niso ko vsaki poti in vsakemu opravilu. Pravkar smo v zadregi za prevoz grozdja iz brega. To in tudi bojazen pred morebitnim slabim vremenom sili nekatere k trgatvi, dočim se drugi s tem ne strinjajo, češ da ni še za to primeren čas. Imajo prav in je želeti, da bi se, če le mogoče in ni itevarnosti za okvaro pridelka, s trgatvijo počakalo. SE SL] A N Novo kopališče? Gre glas, da bo sindikat železničarjev napravil, ne vemo na kateri strani obale, kopališče. Sodimo, da bo ta organizacija zgradila kopališče, ki bo odgovarjalo sodobnim zahtevam in poskrbela tudi za gostinsko stran. Za to bi bila prikladna desna stran obale. Za tako velik promet kot je pri nas zlasti v poletnih mesecih, ko se poveča tujski promet, bi bilo treba več nadzorstva in strožjega izvajanja cestnih predpisov. Med vozniki so takšni, ki jim je več neugnana strast za brzino kot pa nevarnost, ki s tem preti njim in drugim. Ce bi vozili «kot bog zaukaže« — tako rečemo po domače — bi odpadle mnoge nesreče in menda tudi tista, ki je zadnjič zahtevala žrtev. Otvoritev podružnice šole Glasbene Matice Pretekli četrtek je bil prvi dan pouka v podružnici glasbene šole tržaške Glasbene Matice, ki ima učne prostore v dvorani našega prosvetnega društva. Za glasbo je vladalo že prej pri nas veliko zanimanje, vendar je bil otrokom, ki obiskujejo domačo osnovno šolo ali strokovno šolo v Dolini, Trst le preveč oddaljen. Zato se je že takoj od začetka vpisalo v glasbeno šolo II učencev in učenk. Predvsem so to otrO' ci iz Boršta in Boljunca. Večina se bo učila klavir, drugi pa harmoniko in trombo. U-čencem klavirja je na razpolago vsak dan po pol ure klavir, ki je v prosvetni dvorani, tako da imajo otroci možnost redne vaje, kar je zanje velike važnosti. Predvidevamo, da se bodo s pričetkom, šolskega leta vpisali v glasbeno šolo še drugi otroci iz Boršta in bližnjih vasi. S A L E Ž Strokovni pouk v jesenskih večerih Zelo nam prijajo članki s praktičnimi nasveti za čimbolj uspešno kmetovanje, kot je bil na primer oni v nedeljo z naslovom «Globoke brazde za čim večje pridelke«. Je to res važna zadeva, vredna, da jo postavimo na prvo mesto naših jesenskih in zimskih opravil, Smo pa mnenja, da ni dovolj le tiskana beseda, le časopisno priporočilo, ki ga navadno prezrejo prav tisti, ki jih to najbolj tiče. Mogoče bi kdo rekel, da zahtevamo preveč, če rečemo, da bi mogli pri tem nekaj storiti tudi šola m cerkev. Primerna vzgojna in poučna beseda mladini in župljanom bi mogla več ali manj le koristiti in podpreti prizadevanja, ki so splošne koristi. Se bolj pa pogrešamo predavanja, ki so za nas najbolj primerna in tudi najbolj uspešna. Gospodarji i-majo že velike delovne izkušnje, a vedo, da jim še mnogo manjka do onega znanja, ki ga zahteva današnje napredno kmetovanje. Se bolj pa je potrebna pouka mladina. To zimo bi želela takšna predavanja. V zadregi smo za prostor. To vprašanje lahko reši občina, če odstopi v ta namen šolski prostor. Občina si prizadeva, da čimbolj uredi naše poti. Na poti Salež-Zgonik je na eni strani uredila zid v dolžini okrog pol kilometra. To je potrebno na obeh straneh vzdol/ vse poti, a še bolj bo potrebno asfaltiranje, kot to zahteva današnji cestni promet. Sedaj skrbimo, da si čimbolj uredimo kleti in vinsko posodo, ker si vsakdo želi se pravočasno zavarovati pred kvarnimi posledicami pri vinskem pridelku. KATINARA Zadovoljiv vpis v osnovno šolo Lahko rečemo, da ’ smo letos zadovoljni s številom o-trok, ki so se vpisali v prvi razred slovenske šole. Njih število je večje od lanskega To so predvsem otroci iz Lo-njerja, Rocola in s Katinare. Zopet imamo na razpolago štiri učne sobe, kar je glede na ločeni pouk četrtega in petega razreda dovolj. Hudo pa je, da nam doslej še niso postavili v šolo odra, ki je bil predlanskim in brez katerega res ne moremo pripraviti nobene šolske prireditve, za katere vlada pri otrocih vedno veliko zanimanje in veselje. Večerna kuharska tečaja, ki sta bila lansko zimo na Ka-tinari in katerih se je udeležilo precejšnje število žena in deklet s Katinare in iz Lo-njfrja, bi bilo potrebno tudi letos obnoviti. Tečajnice so se naučile marsikaj koristnega. kar jim bo služilo v njihovem nadaljnjem gospodinjstvu. Tudi druga dekleta in žene iz našega kraja bi rade postale boljše poznavalke kuharske umetnosti in se bodo prijavile za tečaj, če ga bodo letos zopet organizirali. TRNOVICA Vedno man] terana Se je v spominu, kako priljubljen je bil naš teran in kako ponosni so bili nanj naši očetje. Tega pridelka — radi so mu dali pridevek szajčja kri« — je bilo razmeroma dosti, mnogo več kot danes. Ce bi bilo za to le malo razumevanja in dobre volje, malo več gospodarskega računa in smlisla za napredek, bi bilt na ta pridelek, ki nima konkurenta, tudi danes ponosni. Takšno Je mnenje treznih sosedov in domačinov, ki znajo pravilno prisojati delovne možnosti danes in tudi za v bodoče. Trdna tla imamo pod nogami, a se tega ne zavedamo, kot se ne zavedamo, da so zaslužki skrajno nesigurni. Domačin Skrk nam je letos dal dober in posnemanja vreden zgled; pred sušo konec avgusta je globoko preoral med trtnimi nasadi. Delo ga je stalo, a mnogo več je vreden učinek zrahljanje zemlje na vinski pridelek, ki bo tako nedvomno večji in boljši. Gospodarji so se sporazumeli, da bodo s trgatvijo počakali nekako do sredine oktobra. Vedno bolj se uveljavlja zahteva po kakovosti pridelka, ta pa je odvisen predvsem od čimbolj zrelega grozdja in pravilnega kletarstva. SAMA TORICA Naš kamnolom Naš kamnolom dekorativnega marmorja že obratuje. Mislili smo, da bo zaposlil več delovnih moči, a se je izkazalo, da je tudi tukaj stroj izpodrinil delovne roke. Mehanizacija pri žaganju kamna, pri prenosu iz kamnoloma in pri nalaganju surovega — torej neobdelanega kamna — kje naj se torej zaposli delavec? Zato je resnica, da je stroj v korist in škodo: y korijt {podjetnikom, v škodo delovnim ljudem. Tako bo, dokler bo stroj v privatnih rokah namesto lastnina delovne skupnosti. Tudi pri nas so se nekateri že lotili gojitve nekaterih vrst cvetic, ki se na trgu lahko prodajo. Je to sicer postranski zaslužek, a je vreden, da dobi čimveč posnemalcev. Zal imamo V tem premalo strokovnega znanja. Vedno bolj cenimo vrednost govedoreje v kmetijstvu in si zato prizadevamo, da si uredimo hleve. Kmalu bomo imeli en nov moderen hlev. NOVO ŠKROPIVO proti peronospori Kemična industrija v Italiji izdeluje novo sredstvo, ki popolnoma nadomešča modro galico v borbi proti peronospori. To sredstvo, ki se imenuje «A-spor«, ima sledeče prednosti v primerjavi z modro galico: 1. visoko sposobnost preprečevanja in razvoja rastlinskih bolezni, v prvi vrsti peronospo-re in pa krompirjeve plesni; 2. škropivo se pripravi na najbolj enostaven način; 3. škropivo ne povzroča ni-kakih poškodb niti na najbolj občutljivih namiznih sortah grozdja; 4. lahko ga mešamo z vsemi sredstvi, ki ^i rabimo v borbi proti živalskim škodljivcem; 5. obenem deluje povoljno na rast. kar se kaže na zgodnjem zorenju grozdja. Glede na naše podnebne prilike, kjer imamo kasne trgatve, je to velika pridobitev za naše vinogradništvo; 6. škropivo ne maši razpršilcev pri škropljenju, kar je v primeri z bordoško juho velikega pomena za hitro in brezhibno delovanje škropilnic, kar je redkost pri škropivih, ki so več ali manj gosta; 7. to škropivo ni škodljivo zdravju ljudi in domačih živali; 8. zelo se oprime trsnih listov. Iz letošnje prakse vemo, da je dovolj, če je po škropljenju le nekaj ur lepo vreme, da navaden dež škropiva ne more več izprati. Tanka plast škropiva se čvrsto oprime listja. «Aspor» je moder, zelo fino zmlet prah. ki se hitro zmeša z vodo, da je pripravljeno škropivo takoj za porabo. Prah najprej sipamo v manjšo posodo, v kateri pripravimo enakomerno kašnato tekočino. Ko smo to dosegli, vlivamo kašnato brozgo v določeno količino vode. dobro premešamo in škropivo je pripravljeno. Normalna količina je 200 g prahu na 100 litrov vode, le v mokrem letu, kot ]e bilo letošnje. vzamemo do 300 gramov prahu na 100 1 tekočine Škropilnice, ki jih uporabljamo pri škropljenju z «A-sporom«. morajo imeti dober pritisk, da prši škropivo v najfinejših kapljicah ni listje. Enako kot galica je «Aspor» zavarovalno sredstvo proti peronospori in po izjavi profesorja Elia Baldaccija, direktorja fitopatološkega zavoda na univerzi v Milanu, je možna obramba trsja celo pri 80 odst. napadu peronospore na listje in pri 100 odst. okužbi grozdja. S tem seveda še ni rečeno, da je možno neko zdravljenje že bolnih listov ne, pač pa je podana možnost, da se bolezen ne širi dalje, kar dokazuje visoko sposobnost tega škropiva. Po izjavah raznih drugih strokovnjakov je «Aspor:t sredstvo, ki popolnoma nadomešča modro galico in jo zaradi enostavnosti pri uporabi celo prekaša. Pogled na prijazno vasico Peč ----------- ji S sp.r'!Vo žito in riževa r t Vn. ~y družino trav. f. h,lvež , na svetu te 1 bi Vi3udi naivažnei- l ), lila . 0 človeštvu, če JtA če lnica' a še vel‘- iV**tlin .zSInil riž- itC'V' L riž n' P°sebno dr, - Y,sejanega zrna ffih^ein pet.1,ndvajset bilk, i.Vlšino °d 60 cm pri Gorici, znano tudi po vzornem čebelarskem podjetju dr. Bobiča — vzva uu v-iit £». 06 ” Pol, kar je od-te- p -d°vitosti tal in rS'>lka1Ž!vih sort 36 na I B-Pso na vrhu deli Ke*h „robnaJŠih bilk, ki Jckin ? redko posejdhe fv kk', , e to nekak lat A ir niVsled teže zrnja •lil abo ^esR navzdol, ne- . tiaviuui, lic- !akor vidimo pri Ni i« t, tN>f*tasUin?lf in P°ltr°->S. [ gojit'; ^ePrav sa Je (>\h J&r ^ v zmernem SNne lege tople in v*Vn °lc pred mrzlimi ve-i1 rnja dobimo tudi urkl ie razmero-rti ,<>d , Krma za živino, r9 t1*9- fN?6 vsali?»jlt *• n, , v globino ne-A j, Je uspeva riž >, S^blic °VIC1 kot pa v T&i> t P,a naj bo ta bogata na biti v \N ,*iu klpr ok3,I v '""Kr, er Ea z nama-LVv.°do. NaVsega pokrije- V Nra s -sme Pa bit' "bo. vtoJečo in smrd-°da mora na V,* ion"p,r ati in na JeJo t - “dtekati. Po-I riz kar v vodo. i Najprej razbrskajo blatno dno s težko železno brano, nakar sejejo s stroji. Ce sejejo z roko, je potrebnozfpo setvi še enkrat branati, da pride seme bolj gotovo v zemljo. Setev v vodo ni, nujno pd-trebna in ker tudi ni prijetna, se je pridelovalci riža neradi poslužujejo. Najrajši orjejo suho zemljo in sejejo kakor druga žita. Kjer se nadejajo obilice zimskih padavin, preorjejo v jeseni, sejejo pa Spomladi od marca do maja meseca. Doba rasti traja pet do šest mesecev. Po posevku je potrebno namakanje, ki se vrši po različnih predelih sveta na najrazličnejše načine, ponekod poplavljajo rižna polja vso dobo do dozoritve, drugod le tu pa tam po potrebi in spet drugod tudi nič, če ie zemlja sama po sebi dovolj vlažna. Drugih del razen pletve z rokami ni. V Italiji so na «ubožnem glasu« tako imenovane «mondi-ne» ali pletvice, ki dan na dan brozgajo spodrecanih kril pp vodi rižnih polj in v sončni pripeki, pikane od rojev komarjev, pulijo mokri vodni plevel in ga v naročajih nosijo na kupe. Pri namakanju morajo biti previdni. Ce je ob setvi zemlja dovolj vlažna, da more seme kaliti, ne namakajo takrat; če pa je prst suha, jo poplavijo in takoj zaprejo vodo. Ko seme kali, hoče nekaj zraka okoli sebe, ker sicer zapade gnilobn Le kjer ne morejo vojla Ikadarkoli odstraniti osiape'ta nad kaleči-mi rastlinicami ih potem se ! zanesejo na srečo, da morda | ne bo gnilobnega napada. Do-1 bro ukoretličene rastlino so pa velike pijanke. Zmeraj bi rade bile v vodi, ki pa nikoli ne sme biti globoka. Globočina ene pedi Je že prevelika. Pravijo, da je najbolj idealno, če je neprestano o-koli pet centimetrov globine r L FRANCE M A G AIN A i .J 0 pravem in divjem rižu in to najmanj skozi prve tri mesece rasti. Ko se začne tvoriti zrnje na latih, zaprejo vodni dotok in potem riž dozoreva nad osušenim poljem. Žetev se vrši kakor pri drugih žitih in mlačev tudi. Omlačeno zrnje je v luskinah in ga je treba najprej ophati kakor pri nas ječmen. Za ta namen so v riževih centrih zgrajeni veliki mlini, kjer riž ophajo, ga zlikajo v posebnih bobnih, ki so znotraj s kožuhovino prevlečeni, in tak, bleščeč kakor bi bil iz porcelana, gre potem na trg. Svoj čas je bila na Reki velika čistilnica riža. Tam se je riž pretakal skozi cevi iz ovčjih kož z volno obrnjeno na znotraj. Stroji so stresali in valovili te cevi, dokler se ni pretakajoči riž ob volni ugla-dil in dobil zaželeni blesk. Ni mi znand, če ta čistilnica še obstaja. Po imenu reke Rižane v Istri, ki jo vidimo, ko se peljemo v Koper, bi lahko sklepali, da so bila nekoč v okolici Dekanov riževa polja. S pomočjo zatvornic bi bilo tam namakanje lahko izvedljivo in tudi klima bi bila najbrž zadovoljiva. Treba pa je vedeti, da je morska voda za riževo polje strup. Toliko o rižu, ki je vsaj na Primorskem že davno odpravil setev prosa in je zlato-rumena kaša povsem izginila s primorskih miz. Kaj pa je to «divji riž«. To pa je ameriška vodna trava, ki uspeva na plitvih in mrzlih jezerih Minnesote, Wi-sconsina in raznih jezerskih predelov Kanade, je torej trpežna severna rastlina. Kakšno je njeno botanično i-me, ne vem. Američani ji pravijo «divji riž«, ondotni Indijanci pa «manomin», kar v njihovem jeziku pomenja ((dobra jagoda«. Ta trava je tam doma in se vsako jesen sama vseje. Je najvažnejši žitni pridelek tamošnjih Indijancev, ki jih dostikrat obvaruje zimskega gladu. V septembrskih dneh se indijanske družine priselijo na obale teh plitvih jezer in začnejo z veliko slovesnostjo svojo žetev. V lahkih čolnih ali «kanujih» odveslajo previdno v goščo divjega riža. V vsakem čolnu sta le p0 dva člo- veka; eden ravna čoln in ga potiska naprej, drugi pa kleče pripogiba težko latovje nad čoln in udarja po njem s palico. Zrnje se vsipa na dno čolna. Kaj kmalu je dno pokrito z zrnjem, toda mlatev se nadaljuje. V enem dnevu si namlatita dva človeka od 150 do 250 kg zrnja. Ir*; ta skupna žetev in mlačev traja tri tedne. Lahko izračunamo, da je skupni pridelek zelo o-bilen. Nekatere indijanske družine prodajo omlateni riž v luskinah, druge ga na svoj način najprej ophajo. Zanimiv je ta način. Najprej razprostrejo zrnje po razloženih o-dejah in ga sušijo na soncu kake štiri dni. Potem ga stre-seje v velike kotle jn kurijo j pod njim. Med tem časpm j zrnje neprestano mešajo. Za-' radi vročega sušenja luščinej same odstopiji od jedra, če; se pa to ne zgodi popolnoma, | ga spet razprostro na odejah! in premlatijo s cepci. Včasih! opravijo to delo otroci, ki plešejo in cepetajo po zrnju s svojimi mokasini. Tako očiščeno zrnje pretresajo v vetru, ki odnaša pleve. Svečano je razpoloženje, ko uživajo prvo kosilo tega riža. ki je črne barve. Zahvalijo se tudi ((Velikemu duhu«, ki jim je to dobroto naklonil in ga prosijo, da bi tudi prihodnje leto nanje ne pozabil. Toda ko je žetev-mlačev končana, je redka indijanska družina, ki bi si še privoščila to riževo razkošje. Cena divjemu rižu je namreč tudi za ameriške razmere zelo visoka. Z majhnim nihanjem navzgor a-li navzdol je povprečna cena enemu samemu kg tega riža pet dolarjev! pva in polkrat je dražji od kave. Jasno je, da pri taki ceni ni manjkalo belih ljudi, ki so si hoteli na ((modernejši« način namlatiti tega daru severnih plitvih jezer ter tako ogromno zaslužiti. Privlekli so v tiste oddaljene kraje motorne čolne in so z njimi pustošili ta jezerska «polja», kakor da bi spustil slone na cvetlični vpt. Za njimi je bilo uničenje. Na srečo so državne oblasti škodljivost tega početja še pravočasno preprečile in sprejele zgkone za varstvo divjega riža in pa za varstvo indijanskih družin tudi.. Beli človek, ki hoče tam nabirati zrnje riža, mora imeti za to posebno dovoljenje, ki ga Indijancem ni treba. Pri nabiranju sme rabiti le majhen čoln brez motorja in tudi brez mehaničnih priprav za hitrejšo mlatev. Za Indijance je namreč nabiranje divjega riža življenjsko potrebno, ker brez njega bi poginjali od pomanjkanja, dočim za bele pustolovce ni. Potem je pa tudi še to; Indijanci pri nabiranju nikoli ne omlatijo latovja do čistega. Zmeraj pustijo neko količino zrnja na njem. To zrnje je namenjeno divjim racam in drugim ptičem, ki čez zimo ostanejo tam in bi poginjali, ko vso pokrajino pokrije sneg in led. Divji riž je tem živalim poglavitna zimska hrana. Jndijanci tudi skrbijo, da pri mlačvi odpade primerna količina zrnja v vodo, da počaka na dnu pomladi in v prihodnjem letu da nov pridelek. Največ divjega riža daje Minnesota (80 odst.), ki ima deset tisoč jezer. Ostale količine pridejo iz Visconsina in Kanade. Za to kulturo primerne so le vodne površine, ki so manj kot meter globoke, kjer je voda čista in tudi v poletju mrzla in ni stagnat-na. Letni pridelek z minnesotskih jezer znaša okoli četrt milijona kilogramov ali 2500 stotov; viskonsinška in kanadska jezera dajo skupno nadaljnjih 500 stotov. Divji riž se prodaja v A-meriki po vseh boljših trgovinah, dokler pač traja zaloga. Kot živilo služi za vse tiste namene kakor pravi ali navadni riž, le da je v vsakem primeru čudovito boljšega okusa in je zato tako drag. prava delikatesa je, ko je serviran pri fazanovi pečenki, pri pečeni divji raci in pri divjačini sploh. Radio aparati - Gospodinjski električni aparati - Lestenci Električni material - Popravila - Cene ugodne, na obroke RADIOTELEVIZIJA TRST - Opčine Trg Monte Re 4 (pri šoli) Zaloga „Liquigasa" in vseh vrst štedilnikov Zoppas ■ «'V .N*' . It* Vse za dom z nojigodoej- širni plačilaimi pogoji pri K or 70 Oaritmldi 4 - Trat - Tel. 4U24S namesto za 22.000.- (j Ob priliki odprtja ob-mejnega prometa pre-dajamo i RAD10APARATE K 5 žarnic sprejemajoče vse valovne dolžine, samo za 12.000,- Sr ENOLETNO JAMSTVOI RADIO TRIESTE Dreu. m. sepiambra is POZOR »imemioiiiiii Razorodaia vseh vrst lesene vinske Dosntfe, hreni, breniaeev, sit, nm L i d. Po izredno nizhih cenah I Turdha herže trst, irg s. eiovanni 1 - Tel. 35ma MOfmiSKO POME FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za birmo, obhajilo, poroko, krst itd. GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel 33-113 fs MOTO etteUi r\ Zastopnik - DL TKSA 23 Tolefun 41 23« Vplinjači aDELLORTOa Verige aELlOSii Ferodi za zavore »FREN-DO« Luči ((CAHELLOa Kroglični ležaji Ventili in peresa za rao-torje Nadomestni deli in pribor za motorna kolesa in skuterje — Gume kCEATh in sMichelina UGODNE C F N E I K AVTOGARAŽA ..Roiano TRST-ROJ AN — UL. MOHEHI ST. 7 — TEL. 35-60« privatno tel. 27-240 — (Zadnja postaja filobusa št. S) Prostori za parkiranje avtomobilov in motornih koles — Odprto tudi ponoči — Prevoz potnikov z osebnimi avtom«, bili na vse kraje, tudi v inozemstvo Ribarič Ivan IMPORT ♦ E X P O R T VSEH VRST LESA LN IH DIH GORIV TRST - ULICA F. CH1SPI 14 - TEL. «3-502 ULICA UELLE MII.1Z1E 19 — TEL. 96-510 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI TRST - UI.Moreri 7 telefon šl 28373 v vse kraje, tudi v inozemstvo TVRDKA JOŽEF SILA UVOZ IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST - Ulica F. FH*i štev. 23 - Telefon 37-004 Naročniki! KUPUJTE pri TV ki oglašajo v našem listu! GORIŠKI !N BENEŠKI DNEVNIK Novi odloki a. komisariata NADALJEVANJE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V LAHKI ATLETIKI Kinio Skedrnj PO NKUTKMELJKNIH OROŽNIŠKIH PREISKAVAH GABRIJAH Novo Javnost zahteva navedbo vzrokov za preiskave se 19 pnce,° v priljubljenih antifašističnih družinah predvaja danes 1. t. m ob lt. uri (ilm: Včeraj je bila Za otroke večine. osnovnih šol šolska maša, jutri pa ho pričetek pouka. Nižja srednja in strokovna šola bosta imeli šolsko mašo jutri, pouk pa se bo pričel v torek. Ce dodamo, da bodo prihodnji ponedeljek pričeli s poukom tudi na višji gimnaziji, liceju in učiteljišču, potem lahko sumo še ugotovimo, da so učenci in dijaki z eno nogo že prestopili šolski prag. Potem pa ie nekaj dni, in že bomo sredi truda in znojenja v borbi za čim boljše rede. Ob pričetku šolskega leta želimo vsem: učencem in dijakom kot učiteljem, profesorjem in ravnateljem čim večjih uspehov na šolskem področju. predvaja danes, 2. t. m. z začetkom ob lt. jutri 3. oktobra z začetkom ob 18. uri Rihard Levjesrčni Orožniki niso povedali, zakaj so izvedli preiskave - ljudje, ki so žrtvovali vse v antifašistični borbi zaslužijo, da po desetih letih živijo v miru casso štev. 15 v Gorici. Ta je z motornim kolesom vozil po Ul. Angiolina, ko je v njega trčil neki avtomobil. Pri nesreči si je poškodoval desno rame, za kar so ga v bolnišnici pridržali na zdravljenju. Rezultati: Disk - ženske: 1. Paternoster, 45.52 m; 2. Nanetti 38.05 m; 3. Coletto 37.43; 4. Bonndesan 37.35 m; 5. Ricci 36.57 m. 400 m: 1. Lombardo 48”2; 2. Grossi 49”; 3. Pancera 49”4. 100 m: 1. Gnocchi 10"6; 2. D’Asnach 10”8; 3. Griselli 10”9; 4. De Murtas 11”; 5. Monta nari 11”. 110 m zapreke: 1. Massardi 15”1; 2. Nardelli 1"1; 3. Venturini 15”5. Daljina - ženske: 1. Fassio 5,70 m; 2. Musso 5,50; 3. Mar-tana 5,37; 4. Massocco 5.29; 5. Faggion 5,27 Krogla: 1. Meconi 15.90 m; 2. Monguzzi 14.73; 3. Consolini 13.96 m. 100 m - ženske: 1. Leone 12”; 2. Greppi 12”3; 3. Bertone 12”6, 4x100: I. Atletica Riccardi 2. Fiat Torino 42”2; 3. Liberta Dopiperi Novara 42”5. 1500 m: I. polfinale: 1. Ba-raldi 3’58"8; 2. Bassano 4’00”8. II. polfinale: 1. Scavo 4’01”2; 2. Casini 4’01”4. 400 m zapreke: I. polfinale: 1. Mattei 54"7; 2. Martini 54”7. II. polfinale: 1. Fantuzzi 54”7; 2. Sacchetti 57”. II. polfinale: 1. Bassano 55”1; 2. Latini 56”5. Kopje - ženske: 1. Turci 41,84 m; 2. Rossi 40.61 m; 3. Burattini 36.08 m. Višina - ženske: 1 .Paternoster 1,55 m; 2. Giardi 1,55 m; 3. Masoero 1,50; 4. Scotti 1,47 m; 5. Ferri 1.47; 6. Massocco 1,40 m; 7. Giordano 1,40 m. predvaja danes, - 2. t. m ob 17. uri film: Danes nogometna tekma Juventina-Zagrai Danes popoldne ob 15.30. bo na novem nogometnem igrišču v Standrežu prijateljska tekma med domačo Juventino in Zagrajeni. Obe enajstorici igrata v »promozione«. Cez štirinajst dni se bo pričelo prvenstvo. Danes v Gorici praznik grozdja Danes je v Gorici tradicionalni praznik grozdja. Izložbena okna trgovin s sadjem so lično okrašena z grozdi žlahtnega sadeža. Tudi številni bari m trgovine so za ta dan čim lepše okrasile svoja izložbena okna; marsikdo je to napravil tudi v upanju, da mu bo ocenjevalna komisija, ki je že sinoči pričela s svojim delom, prisodila nagrado. Glavni del praznika bo danes dopoldne v ljudskem vrtu. Ob 10 bo otvoritev ob prisotnosti predstavnikov oblasti, od 10.30 do 11.15 bodo plesali plesalci iz Ločnika, do 12.30 pa bo igrala godba. Popoldne bodo ob 16 igrali godci iz Turjaka, sledili pa bodo plesi šc nekaterih folklornih skupin. KINO V K RIŽU 4-letna Rosina Recchia iz Raštela štev. 41 v Gorici, sc je včeraj okrog poldne igrala s psom volčjakom, ki jo je nenadoma ugriznil v desno rame. Močan dekličin jok je takoj privabil na dvorišče starše, ki so poklicali rešilni avto in deklico odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer si ji nudili takojšnjo zdravniško pomoč. predvaja danes, 2. t. m ob 16. uri ruski film: CORSO. 14.00: «Zgubljen kontinent«, cinemascop. VERDI. 14.00: «Brigadoon», G. Kelly, C. Charisse. VITTORIA. 15.00: »Varana«, L. Bose in P. Grassoy. CENTRALE. 15.00: »Znak z dimom«, D. Andrews in P. Laurie. MODERNO. 15.00: «Avtobus smrti«, W. Morris in R. Ca-meron. prelepa ruska pravljica v barvah ima redno dobro založeno trgovino vsakovr* ČEVLJEV Z Ji. VSAKO SEZONO Skladišče vsakovrstnih vreč na drobno in debelo DONATO CAPURSO - nasledniki TRST, UL. TORREBIANCA 19, TEL. 37839 Zaloga Jutovega platna za domačo uporabo in tapecerijo PO VIDEMSKEM SPORAZUMU Z\DOVOLJlVA IZJAVA goriškega javnega delavca Za vse vaše pošiljke pridite k nam in boste hih m dobro postreženi. — Vaše pošiljke bodo Pr’s v najbolj oddaljene kraje najkasneje v 10 dne*1' Jamčimo za vsako pošiljko. POŠILJAMO: živila, tekstil, šivalne stroje, sprejemnike, hladilnike, električne kuhalnike, P‘‘ stroje, kolesa itd. DE7.URNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Korzo Verdi 17 - tel. 28-79; od 8.30 do 12.30 pa je dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia 105 - tel. 31-52. SPD iz Gorice priredi 9- oktobra letos enodnevni izlet na Trstelj pri Dornbergu. Vabljeni so vsi člani in prijatelji, ki imajo propustnico ali svoj potni list. Odhod ob 7.30 s kolesi z jugoslovanskega bloka v Rožni dolini. Skozi Renče se bodo izletniki odpeljali v Lipo, kjer bodo pustili kolesa in šli na vrh peš: na povratku pa se bodo iz Lipe peljali skozi Dornberg in Volčjo drago nazaj v Gorico. Trst, Ulica Fonderia 1U tel. 90-720 NOGOMETNI POKAL JUGOSLAVIJE Živahen četrtkov sejem O g o r i s k e m četrtkovem sejmu bi lahko tudi mi rekli z Aškercem: «Sejm bil je živ...« Telovadni trg. ki je že precej časa središče vseh kramarjev, je bil natrpan z raznimi stojpicami in policami, kjer je bilo razstavljenega za vse okuse nič koliko najrazličnejšega blaga. Poleg rednih domačih razstavljavcev, ki prodajajo čevlje, pločevinasto posodo, tekstil in podobno, je bil včeraj tudi neki novi gost, ki je svoje blago prodajal kar s kamiona. Z zvočnikom si je pomagal, da so ljudje z vse-gi trga obrnili pozornost nanj. Ko jih je bilo dovolj, je prodajal pločevinasto, stekleno in »porcelanasto« posodo po cenah, ki so se celo rednim obiskovalcem četrtkovega sejma zdele smešno nizke. Tolkel je s krožnikom po krožniku, metal kozarce po tleh, zniževal cene za petdeset odstotkov, ko da bi bilo blago zastonj in da se ga hoče znebiti, prej ko je mogoče. Njegov glas je bil neizčrpen. Zato ni nič čudnega, da so ga bili siti celo njegovi stanovski tovariši, ki so imeli svoje blago razstavljeno poleg njegovega. Izbire ni dopuščal. Prodajal je samo, kar se je njemu zdelo. Nastopal je tako oblastno, kot da je blago res daroval. «Ce si blago hočete ogledati in ga otipati, potem pojdite v Stando«, je govoril. In kupci so res kupovali, kot da bi imeli zavezane oči; po domače se temu reče »kupovati mačka v vreči«, Kaj so kupili, to bodo kupci sčasoma sami ugotovili; sicer pa so že pri nakupu vedeli za znani rek, da je »za malo denarja malo muzike«. BEOGRAD, 1. — V četrtfinalni tekmi za nogometni pokal Jugoslavije je Crvena zvezda danes v Beogradu zasluzeno premagala zagrebški Dinamo s 4:1 (1:0, 1:1). Zvezda je razbila nasprotnika šele v podaljšku, ker se je tekma v regularnem času končala neodločeno. Najboljši strelec na današnji tekmi je bil Toplak, ki je dal tri gole Nov predsednik Zveze industrijcev Na četrtkovi seji Zveze jn-dustrijcev se je “predsednik Mucchiut spomnil desetletnice ustanovitve zveze ter podal po desetletnem delu ostavko na položaj predsednika. Našle, dil ga je dr. inž Franceseo Caccese, za podpredsednika pa sta bila izvoljena Zacca-ria Lupieri in Carlo Ribi. Prejšnji predsednik Mucchiut je lastnik tovarne nogavic v Gradiški, v kateri so delno ukinili proizvodnjo, preeejšnie število delavcev pa odpustili. Vse pritožbe delavcev ter njihove upravičene rehtpve ravnateljstvo ni upoštevalo. ZA ZIMSKO OLIMPIADO V CORTINI Koliko bo prostora za gledalce CORTINA, 1. — Sporočajo, da bodo imeli razni športni prostori za gledalce na VII. olimpiadi v Cortini sledeča števila mest: Olimpijski Ledeni stadion (tam bo otvoritvena svečanost, umetno drsanje, hokej, zaključna svečanost) 12.700 Snežni stadion (smučarski teki) 10.000 Proga Olimpia (moški smuk) 10.000 Proga Canalone Tofane (ženski smuk) 7000 Proga Ilio Colli (moški veleslalom) 8000 Proga Ilio Colli (ženski veleslalom) 5000 Proga Col Drusciž (moški slalom) 12.000 Proga Col Druscič (ženski slalom) 9000 Skakalnica Italia 60.000 Stadion Apollonio (pomožni stadion za hokej) 2500 Proga v Misurini (hitrostno drsanje) 9000 Proga za bob 5000. Matere, ki jim je pri srcu prihodnost "i* ( otrok, ne skrbijo samo za njihov duševni razvoj, več tudi za telesni. Zato pazijo, da dobra obut«v ruje nežne noge njihovih otrok, ki naj jim 011,01 prosto gibanje in naravno rast, ne da bi se Pfet‘ skali ali se sprepletali. Vse matere se lahko prepričajo o popoln’ godljivosti obutve nogam otrok s pomočjo rent*el1 ga »parata »Pedescope«, ki deluje v oddelku za otf£ obutev v prodajalni čevljev Donda. Matere, če hočete dobro in higiensko obuti otroke, obrnite se x zaupanjem na Darovi za Dijaško Malico Za Dijaško Matico so darovali: Mavri Ivan - Gorica 700 lir, Tomšič Alojz - Sovodnje 500, N.N. 100 lir, Devetak Ludvik Dol 1.000, Namesto cvetja na grob pok. dr. Franca Jakončiča so darovali za Dijaško Matico: družina Premru 1.000 lir, Andrej Jarc 500, Milica Kogoj 200, N N. 1.000 lir. otroški oddelek prodajalne čevljev Lestvica učiteljev večernih tečajev Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča, da je na sedežu skrbništva ter didaktičnih ravnateljstev na vpogled lestvica prosilcev za poučevanje na večernih tečajih v šolskem letu 1955-56. Morebitne pritožbe zaradi nepravilnega ocenjevanja v lestvici je treba predložiti šolskemu skrbništvu do 7. oktobra t. 1. Trg Barriera Vecchia Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • Trs* --------------------- a ceSte z izsušeno prstjo. Nato sva stekla čez planoto d0 u po tej ob pobočju Razklanega hriba navzdol. bi Tu je bilo zatišje pred burjo. Sončna krogla se J ^rJ'• polagoma obzorju in je začela polagoma toniti ' ^ V diru sva prečkala spet zgornjo novo cesto, Z“rJ bil* železniške postaje in umirila sva se šele, ko sV* , sredi Svetega Ivana. j Bil je že popoln mrak, ko sem končno Prjfo0 U1 Mama je bila v skrbeh, ker me tako dolgo ni tod» je oštela. Pripovedoval sem o nenavadni prig°dl’ tj, h1 j opojne groze, ki sem jo bil občutil na kraški P mogel posredovati z besedami. Pač pa sem j° i0 sem ležal v postelji, še dolgo v noč in občutil s jagtO^ in pozneje nekolikokrat, ko sem se zbudil i® P° pošastno opojnih sanj. so se oči privadile temi. Zagledal sem poleg sebe Ivanov obraz, ki se mi Je zazdel bled kakor platno. Sedel sem na skalnat obronek in se naslonil na vlažno steno. V srcu mi je bilo obenem neznansko tesno in nekam čudno veličastno. «Ne vem, morda sva odkrila popolnoma novo jamo«, sem dejal Ivanu. »Tudi meni se zdi, da tu še ni bilo človeka«, je odvrnil. Polotil se naju je nekakšen veličasten odkrivateljski zanos. Vrgla sva se na kolena in začela z rokami grebsti prst, ki se je bila nabrala v debeli plasti na skalnatem dnu. »Tu je kost, živalska kost!« je zaklical Ivan. »častna beseda, tudi jaz sem eno našel.« Razgrnila sva vsak svoj robec, grebla kleče naokrog in v globino in metala kosti in kosmiče, ki sva jih našla, na svoja robca. Ves prevzet od odkrivateljske strasti sem pozabil na vse okrog sebe. Ivan je bil, ki me je opozoril, da se utegne kmalu stemniti. Zavezala sva robca s kostmi v culici in se splazila iz jame. Sonce je moralo biti že dokaj nizko nad morjem, ker je h>la kraška planota, kjer sva se nahajala in ki so jo zastirali proti zapadu vrhovi Razklanega hriba in gorske verige v soseščini, že v senci. Zunaj je požvižgavala burja in vse okrog naju naju je navdajalo z neko sladko, opojno turobnostjo. Razgrnila sva culici in si ogledala najin plen. Nekatere kosti so bile zavite v plast rdečkaste kraške zemlje, druge so se belile, kakor bi bile pravkar oglodane od kake živali. Bile so drobne, drobcene in ko sva ugibala, ali pripadajo kaki predpotopni jamski živali ali pa morda kaki sedanji, ki jo je v jamo zavlekla roparica, je Ivan nenadoma dejal: »Kaj pa, če so to koščice kakega otroka?« Mrzel srh me je spreletel po hrbtu. Domišljija mi je pričarala pred duha razne čudne možnosti. Burja je brila nad nama in nad planoto se je zmerom globlje spuščala večerna senca. Treba je bilo pohiteti domov. »Pustiva koščice v jami«, sem dejal. Stresla sva vsebino culic na zemljo nekaj korakov znotraj jame in jo pokrila Vladimir Bartol* MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) Ql. = Četrto poglavje^NAJRlPRAVNICl ZLGlMNflZlJO - BALKANSKA VOJNA • LOVEC je temačno vodila poševno navzdol. Srce mi je zastalo za trenutek od presenečenja. Vhod v jamo je bil posut z izsušeno rdečo zemljo, vendar ni bilo opaziti znamenj, da bi semkaj zahajali ljudje. Morda je imela tu zatočišče kaka divja žival, zajec ali lisica, lahko pa da je tudi kak človek kdaj pogledal tja, kak okoliški kmet, ki pa je pred negostoljubno divjino spet zagrnil srobot. Srce mi je močno utripalo od razburjenja. Zlezel sem na skalnati sklad in se ozrl za Ivanom. Ni bil daleč. Poklical sem ga. Ko je prišel, sem ga potegnil skozi srobot k jami. Nekaj časa sva gledala vanjo molče in z roko v roki. Potem je rekel Ivan, ki je bil drzovitejši od mene: »Zlezel bom vanjo.« Vrvi nisva imela in luči tudi ne. Ivan je zlezel skozi vhod, skozi katerega bi se bil lahko prerinil tudi večji mladenič, in se nato ritenski plazil po vseh štirih naprej in navzdol. Naenkrat mi je izginil iz vida. Po nekaj dolžinah plazenja je zmagoslavno zaklical: »Tu je večji prostor, tu se lahko sedi. Prilezi za mano.« Oklevaje in z zadržanim dihom sem lezel za njim. V rovu je bilo črno kot v noči, da nisem videl tudi ne pedi pred sabo. Zdrznil sem se, ko se je Ivanova roka dotaknila moje in me potegnila k sebi. Otipal sem večji prostor, tako da sem se mogel vzravnati na kolenih. Od vhoda je prihajal svetlobni žarek in kmalu kako pravljico, ki je še nisem poznal. Te Pa> toirna£ Le knjigi, sem obvladal in jih večkrat bral in .. pfi-j Ivanu. Tisk je bil v gotici, ki sem se je bil ,u,t,Vbici'/iVžfli na Akvedotu, vsekakor pa temeljiteje na iž$,gic sva k zgodbi o čarovnici in ko sem bral, se ^ gotski x za dvojni r, tako da sem iz «Hexe» naredil Herre. Ivan me nekaj časa posluša, nato pa pravi- fNadaljevO’^*