QlSS/om f-yu6uce... NO. 15 Ameriška Domovina AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 22, 1962 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Bolgarsko 'vohunsko' letalo na ileh v Haliji Bolgarsko vojaško Malo vrsto MIG 19, opremljeno s fotokamerami in polno o-boroženo, je padlo na zemljo potem, ko je preletelo NATO raketno oporišče v južni Italiji. BARI, It. — Lovsko letalo vrste MIG 19 bolgarskih letalskih sil, opremljeno za fotografiranje ozemlja, je preletelo oporišče za rakete NATO pri Gioia del colle v južni Italiji, nato pa r-e pri nizkem letu zadelo ob neko drevo, si odlomilo krilo in padlo na tla. Pilot je bil ranjen, vendar je ostal živ. Letalo je padlo na tla v bližini Acquavive kakih 16 milj južno od tod, komaj 6 milj od raketnega oporišča NATO. Poročilo iz italijanskega vojaškega vira trdi, da je letalo preletelo oporišče, da je torej verjetno i-melo podobno nalogo kot znano ameriško letalo U-2, ki ga je vodil preko Sovjetske zveze Francis Powers 1. maja 1960. Letalo je moralo leteti preko Jugoslavije, Albanije in preko Jadranskega morja, da je doseglo poročje Barija. Radar je po italijanskem poročilu odkril tri do pet letal v višini kakih 40,-000 čevljev. Eno od njih se je nenadno začelo spuščati in je nato padlo na tla. Prijeti letalec jo por. Miloš Podgoros z letališča Gabrovica v Bolgariji. Star je komaj 22 let. Kennedy se razgowarjal z II Therifem nad dve url NEW YORK, N. Y. — Predsednik J. F. Kennedy je bil v petek v New Yorku in se je v ho-lflu Waldorf-Astoria sestal v navzočnosti poslanika ZDA pri Združenih narodih Stevensona 2 glavnim tajnikom ZN U Than-tom. Razgovor je trajal nad dve uri. Kennedy in U Thant sta brez dvoma pretresla vrsto vprašanj, Fi zanimajo tako ZN kot ZDA. vendar o vsebini razgovorov ni bila podana nobena izjava. Predsednikov sestanek z U Thantom na3 bi poudaril važnost, ki jo Združene države dajejo Združe-r|im narodom in njihovemu de-lu pri ohranjanju svetovnega miru. Zadnje vesti PUNTA DEL ESTE, Urug. — Zunanji ministri Organizacije ameriških držav so sklenili, da bodo konferenco uradno začeli šele jutri, današnji dan pa uporabili za privatne razgovore, ki naj olajšajo in pripravijo sporazum. Glavno vprašanje k o n f erence predstavlja Castrova Kuba. TWIN LAKES, Colo. — Ogromen plaz z Mt. Elbert včeraj zjutraj je pokril tri domove in eno kočo. Sedem oseb, med njimi pet otrok, je mrtvih. Truplo 10 let starega Mihaela Adamicha je ostalo globoko pod plazom in ga bodo mogli najti šele spomladi, ko bo sneg skopnel. Med mrtvimi je tudi Mihaelov dve leti mlajši bratec, med tem ko sta oče in mati ostala živa med ruševinami hiše, ki jo je plaz podrl. RIM, It. — Italijanska vlada je protestirala pri Bolgariji zaradi poleta njenega letala nad italijanskim ozemljem. Bolgarski poslanik je zatrjeval, da se je “neizkušen pilot izgubil” in zahteval vrnitev letala in letalca. Italijanske oblasti so med tem dobile dokaze, da je bilo letalo na vohunskem poletu. Pilot sam je izjavil, da je skušal pi-istati na italijanskih tleh, ker je hotel zaprositi za politično zatočišče. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy bo danes predložil Kongresu poročilo o gospodarskem položaju v deželi. -----O----- Ameriški vojaki v Zah. Nemčiji preveč pijejo! NEW YORK, N.Y. — Tako je trdil nemški časnikar in član bonnskega parlamenta Altma-yer, ko je imel predavanje v New Yorku. Opozoril je na pojav, da okoli vsake nove ameriške vojašnice v Nemčiji rastejo nove točilnice alkoholnih pijač kot gobe po dežju. Največ med njimi je navadnih nemških gostilnic. Vse to daje povod za pijančevanje, izgrede, nočna razgrajanja. Altmayer misli, da je to glav Unije navdušene za 5 urni delovni dan! Služi naj ko sredstvo za polno zaposlitev delovne sile, ko avtomatizacija zmanjšuje število delovnih mest v industriji. NEW YORK, N. Y. — Električni uniji se je posrečilo kljub odporu predsednika ZDA Kennedy a doseči skrajšanje delovnega tedna in delovnega dne od običajnih 40 na 25 ur. Električarji v New Yorku bodo v bodoče delali le pet dni po pet ur na teden, obdržali pa dosedanje plače. Novo pogodbo smatrajo delavske unije za prvi uspeli poskus, ki naj služi kot zgled in smoter drugim v njihovi borbi proti vedno večji avtomatizaciji dela. Unije nimajo danes nič proti uvajanju strojev, kot je bilo to v začetku takozvane industrijske revolucije, zahtevajo le skrajšanje delovnega časa. Na ta način naj bi bilo število delovnih mest, ki ga avtomatizacija zmanjšuje, ohranjeno. Washington pripravlja posojilo Santu Domingu WASHINGTON, D. C. — V državnem tajništvu so veseli novega razvoja v Dominikanski republiki. Upajo, da je dežela prešla iz glavne krize in da sme upati na umirjenejše politično življenje. Vojaška junta, ki je pod vodutvom gcp. Echevarria pretekli teden .-kušala prevzeti vodstvo države, se mora za svoj neuspeh zahvaliti predvsem odločnemu nastopu Združenih držav. Javnost je navdušeno sprejela odstop predsednika Balaguer. ja in nastop Boneliya, vodnika Narodne civilne unije, glavne opozicijske stranke proti nekdanji diktaturi Združene države pripravljajo večje posojilo, ki naj Dominikanski republiki pomaga gospodarsko zopet na noge. Odobrena „e tudi kvota za uvoz sladkorja v ZDA. Železničarji bodo štraj-kali proti združitvi železniških družb NEW YORK, N. Y. — Unija transportnega delavstva je napovedala, da bodo njeni člani začeli februarja štrajk na vsem omrežju New York Central in Pennsylvania žel. družb, če ne bodo dobili od njiju zagotovila, da z njuno združitvijo ne bo zmanjšano število delovnih mest. Zastopniki železniških družb so izjavili, da bi bila taka stavka v nasprotju z določili Zako-iia delavstvu na železnicah in da bodo zato podvzeli vse zakonite ukrepe, da stavko preprečijo- -----o----- Vsakoletna tekma med pivovarnami dala lani nove rekorde WASHINGTON, D.C. — Med našimi največjimi pivovarnami vlada že desetletja huda tekma, katera bo producirala več piva. Ali naj bodo člani vladajoče dinastije obsojeni v brezdelje? LONDON, Ang. — Kot vemo, se je nekdanji dvorni fotograf /Armstrong-Jones priženil v angleško kraljevsko družino. Med tem ga je njegova svakinja, angleška kraljica, povišala v grofa Snowdona. Mož težko prenaša brezdelje, morda bi rad imel tudi nekaj slojih dohodkov, zato se je dogovoril z uredništvom angleškega tednika The Sunday Times, da bo opravljal službo svetovalca za umetniške zadeve. Občinstvu je bilo to prav, začeli so pa protestirati časopisi, ki jim Sunday Times konkurira. Časopisna debata se je že začela, sledila ji bo po angleški navadi tudi parlamentarna. Angle DANES ZAČETEK POSVETA 0 KUBI V PUNTA DEL ESTE V znanem urugvajskem letovišču Punta del Este so se zbrali zunanji ministri Organizacije ameriških držav (OAD) ;na razgovor o nevarnosti, ki jo predstavlja komunistična Kuba za vso Ameriko. ’.Združene države se zavzemajo za ostre ukrepe proti Kubi, Latinska Amerika omahuje. PUNTA DEL ESTE, Urug. — Tu so se zbrali zastopniki vseh 21 držav, ki so povezane v organizaciji ameriških držav za skupno obrambo pred skupnimi nevarnostmi od zunaj in znotraj. Sestanek je bil sklican na zahtevo Kolumbije, ki je predložila dokaze o nevarnosti, ki jo predstavlja Kuba vsej Ameriki, Severni, Srednji in Južni. Združene države Amerike in države Srednje Amerike se zavzemajo za odločne ukrepe proti Kubi, ki je uvedla komunizem in£a skuša s pomočjo Sovjetije in rdeče Kitajske širiti tudi v druge dežele Amerike, posebno Latinske. ‘ Velike štiri” države Latinske Amerike, Mehika, Brazilija, Argentina in Čile, se ne morejo odločiti za noben ostrejši ukrek proti rdeči Kubi češ, da bi bilo to vmešavanje v njene notranje razmere, kar je v ostrem nasprotju z enim osnovnih načel Organizacije ameriških držav. ________________ Ameriški državni tajnik Dean ži bodo imeli svojo zabavo, grof prišla sem še v soboto zvečer. Na Snowdon pa svojo skrb: pravijo-namreč, da bo mož zgubil letni zaslužek v znesku $42,000, ako se bo pod pritiskom javnosti moral odpovedati službi. ni razlog, zakaj je domače preU Lani je bila prva Anheuser-bivalstvo včasih nezadovoljno z1 Bursch iz St. Louis, ki je pro-ameriškimi vojaki. Predlagal je ducirala 8,000,000 sodčkov. Njej tudi zelo preprosto in učinko- je sledila tovarna Schlitz s Astronavt Glenn poleti v vesolja v četrtek CAPE CANAVERAL, Fla. — Polet prvega ameriškega astro-l avta Glennu je prestavljen na I-rihodnji četrtek izmed 7:30 zi dc 12:30 popoldne. Njegovo vesoljsko vozilo vrste Mercury so Poimenoveli “Prijateljstvo 7. •n Ni še gotovo, ali bo poletel o-koli Zemlje enkrat) cvakrat <11 trikrat. Pristal bo na morju nekje južno od Cape Canaverala, Bahamskih otokov in Bermudov, kjer bodo čakale nanj ladje Vojne mornarice z letali in helikopterji, da ga spravijo na varno. Vremenski prerok pravi: Milo, deževno, na noč se bo dež nemara spremenil v sneg. Najvišja temperatura 42. vito sredstvo za pobijanje pijančevanja. Vojakom naj se ne izplačujejo polni prejemki, naj se rajše naložijo in lastnikom izročijo, ko se vrnejo domov. 5.775,000 sodčki. Takoj za njo je pivovarna P a b s t s 5,216,000 sodčki. Z tretje mesto sta se potegovali tudi pivovarni Carling in Falstaff. Strokovnjaki izboljšali kontaktne leče WASHINGTON, D. C,—Strokovnjakom, ki so v službi vojnega letalstva, se je posrečilo, Rusk je pred odhodom iz (a 1960 y San ingtona podčrtal pomen sestan- \ 4, . , . , ° c . Jose. Združene države so upale, ka in ponovno opozoril na dej-! , ,, , , f . - V T_ , |da bodo dosegle ze tedaj kak od- stvo, da je Castrova Kuba za- ° ,. „ t , .... ,. I locen ukrep proti Castru, ven- vezmea v komunistični zaroti, s , .. , . . „ . , , , v a . , .dar jim to ni uspelo. Precej dr- katero skusata Sbvjetija m rde- . T , A i ■ l ^ . __. , , zav Latinske Amerike je tedaj ca Kitajska vreči demokratične ... . . . ... , T. , J odklanjalo trditev, da je Kuba komunistična in da predstavlja resno nevarnost za ostale države Amerike. Od tedaj se je v tem pogledu marsikaj spremenilo. Jastro sam je priznal svojo pri- ..padnost. komunizmu in ponovno poudaril svojo povezavo s Sov- jetijo in celim komunističnim blokom. 'Kljub vsemu bo imel ameriški državni tajnik Dean Rusk težko nalogo. Velike štiri države Latinske Amerike se še vedno upirajo vsakemu odločnemu nastopu proti Kubi. Na eni strani se nočejo zameriti prenudo komunističnemu bloku, s katerim žele ohraniti dobre stike, na drugi pa se boje, da bi vsak od-očen korak proti Kubi in Ca-stru sprožil lahKO težave pri njih doma. ------o------ vlade v Ameriki in jih nadomestiti s komunističnimi diktaturami. Izjavil je, da upa, da bodo na konferenci v Punta del Este našli pota in način zavarovanja “naših svobodnih družb in skupno varnost zahodne polute” pred nevarnostjo. Pred svojim odhodom se je Rusk sestal s predsednikom Kennedyem, ki se je preje posvetoval o položaju s sen. Fulbrightom, načelnikom zunanjega odbora Senata. Kuba tudi zastopana Kubanska delegacija pod vodstvom predsednika Dorticosa je letališču v Montevideo jo je pričakala skupina kakih 2000 ljudi, večinoma mladine, ki je kričala “Cuba si, Yankee no!” (Kuba ja, Yankiji ne!) Predsednika Osvalda Dorticosa so pozdravili kot poglavarja države z 21 topovskimi streli. Ko je pregledal- častno četo, se je odpeljal v Punta del Este. Policija je vzdrževala red in mir ter zadržala kakih 300 Ča- da so močno zboljšali kontaktne ^ strovih pristašev, ki so se name-leče. Oči ne trpijo več toliko pri j nili iz Montevidea peš v Punta rabi novih leč, pa tudi vidnost'del Este v znak podpore Cas je zboljšana. Tiskovni urad tajništva za trgovino je o tem dal tiskati po- tru. To je že drugi poskus Organizacija ameriških držav sebno knjižico, ki je že v proda- je razpravljala o Kubi in nevar. ji. I nosti, ki jo predstavlja za celo Afrški politiki imajo zopet nove skrbi ZDRUŽENI NARODI, N. Y.— prizadeti prebivalci, bi naenkrat V srednji Afriki sta dozoreli zopet dve pokrajini, Ruanda in Urundi, za neodvisnost in svobodo. Ne že jutri, ampak še to leto, tako je trdil v Združenih narodih belgijski zunanji minister Spaak, ki pripravlja v imenu ZN obe pokrajini na samostojno državno življenje. Belgija je že izvedla glasovanje v o-beh pokrajinah, kaj hočejo biti. Prvi sklep, ki sta ga napravili, je bil, da nočeta imeti skupne države, ampak vsaka svojo. To je hudo razburilo nekatere afriške države, ki bi rade na vsak način dosegla, da ostaneta obe pokrajini v okwru ene države. Razlog za njihovo razburjenje je nenavaden, ampak razumljiv: Urundi hoče biti monarhija, Ruanda pa republika. Če bi šlo vse tako, kot hočejo nastala sredi Afrike nova monarhija, ki bi seveda prekrižala mnogo računov novopečenim afriškim republikancem. Saj še abesinskega cesarja ne gledajo lepo. Belgijski zunanji minister n vnet za idejo o dveh državah, toda pravi, da je treba spoštova ■ ti ljudsko voljo. Afriški demo-kratje pa še niso tako daleč v svoji demokraciji in premišljujejo, kako bi iz obeh pokrajin vendarle napravili eno držav, seveda republiko. Dva bloka držav Na drugi strani vrste afriških držav niso več strnjene. Obstojata zaenkrat že dva bloka; kaj jih prav za prav deli, še ni popolnoma jasno. Vidi se pa že, da se en blok nagiba na francosko stran. V njem je velika večina bivših francoskih kolonij lik. Ta blok ime trenutno svojo konferenco zunanjih ministrov v Lagosu v Nigeriji. Koncem meseca se bodo tam sestali tudi državni poglavarji republik, ki spadajo v to skupino. Značilno zanjo je, da ne odobrava politike alžirske uporniške vlade, ker se ji zdi preveč nepopustljiva. Zato zaenkrat tudi niso alžirske delegacije povabili na konferenco v Lagos. Drugi blok ima tudi ravno sedaj svojo konferenco v Akri v Gani. Stoji pod vplivom levičarja Nkrumaha. Zanimiv je pri tem položaj Maroka. Maroko bi spadal prav za priv na konferenco v Lagosu, kjer so zastopane bwšc franco-■ke kolonije. Ker pa je v Lagosu zastopana Mavretanija, sovražnica Mlaroka, se je Maroko odločil, da potegne z gansko sku- in nekaj drugih afriških repub-1 pino. Vkljub temu ima Maroko dobre zveze z De Gaullom in močno pritiska na alžirsko uporniško vlado, naj se poravna s Parizom. Maroški politiki se namreč s kraljem vred bojijo obeh alternativ, ni bi utegnile slediti ponesrečenim pogajanjem med u-porniki in De Gaullom. Ali b' De Gaulle razdelil Alžirijo v dva dela in zase obdržal tistega, kjer živi glavnina francoskih priseljencev, ali pa bi De Gaulle padel in bi oblast prevzeli voditelji Tajne armadne organizacije (OAS). V obeh slučajih* Vietnamski komunisti ustanovili svojo stranko SAIGON, J. Viet. — Komunisti iz Severnega Vietnama so objavili po radiju, da so njihovi tovariši v južnem delu dežele ustanovili svojo samostojno stranko, ki bo skušala “tako ali tako prekucniti režim predsednika Diema. Nova stranka bo seveda delovala podtalno. Komunisti v Južnem Vietnamu že imajo podtalno politično organizacijo, toda ljudem na deželi še niso povedali, da jo imajo. Sedaj so prišli z barvo na dan. Protikomunisti v Južnem Vietnamu imajo namreč sedaj tudi svojo politično organizacijo na deželi, ki se je spustila v političen boj s komunističnimi gverilci. Državljanska vojna v Južnem Vietnamu je zmeraj hujša. To se da sklepati iz radijskih poročil, ki prihajajo iz prestolice komunističnega Severnega Vietnama. Poročila celo povedo, da se je protikomunistična gverilska armada pokazala že v okolici Hanoija. -------o------- bi državljanska vojna zopet zdi- Suez piometnejši od I an ante vjala in dobila še hujše oblike j Sueški prekop je dolg okoli kot jih ime sedaj. To bi seveda 100 milj, veže Sredozemsko mor-delalo velike skrbi tudi maro-lje z Rdečim in ima povprečno škemu prebivalstvu. Ako si blizu ognja, moraš zmeraj paziti, da se ne opečeš. na leto skoraj še enkrat več prometa kot Panamski prekop, ki veže Atlantski in Tihi ocean. Iz Clevelanda in okolice Novi odbor— Podr. št. 47 SŽZ ima za 1. 1962 sledeči odbor: duh. vod. J. Oman, čast. preds. Terezija Bizjak, predsed. Roselyn Shuster, podpredsed. Jennie Cvelbar, taj. Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Heights 25, O., LU 1-4230, blag. Antonija Dolinar, zapis. Jennie Praznik, nadzor. od. Anna Kresevic, Nettie Bolden, Stefania Mahnich, za-stop. za SND na E. 80 St. A. Dolinai in T. Bizjak, za SND na Maple Hts. A. Kresevic, njihova namestnica J. Pugely, za skupne podr. SŽZ v Ohio J. Pugely in J. Cvelbar. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu vsak 2. mesec v SDD na 10814 Prince Ave. ob dveh pop. St. Clair Grove No. 98 T.M. ima za 1. 1962 sledeči odbor: predsed. Anna Tomšič, podpredsed. Jennie Vidmar, taj. in olag. Josephine Seelye, 34803 Roberts Rd., Eastlake, Ohio, zapis. Josephine Bencin. Iz bolnišnice— G. Karl Šmalc z 27150 Highland Rd., Richmond Heights, se je vrnil iz bolnišnice in se za-nvaljuje za obiske, cvetlice, druga darila in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo. Podjetna rojakinja— Ga. Milka Berk bo jutri odprla P. & M. Market na 16001 Holmes Ave., kjer bo na zalogi vse vrste grocerija, zelenjava in mesnina. Zadušnica— Jutri ob 6:30 zj. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Miklič ob 19. obletnici smrti, smrtna žrtev požara— V petek pozno popoldne je lastal ogenj v stanovanjskem poslopju na 14012 Lake Shore Blvd. V ognju je našel smrt JO let stari Fred Bukey, šiiri jsebe so bile rajnene in so jih odpeljali v bolnišnico, okoli 75 pa jih je izgubilo streho. Ograjo bodo postavili— Po sredini Shorwaya od Clifton Rd. pa do Bratenahla bodo postavili železno ograjo, ki naj oi preprečevala, da bi avtomo-oili zašli v nasprotno smer vodeči del ceste. Tako ograjo bodo postavili tudi na novi Iner-oelt avtovelecesti. Predvidoma oosta obe postavljeni še pred koncem letošnjega leta. Roparja so prijeli— Policiji se je posrečilo prijeti v petek še preostala roparja iz roparske trojice, ki je oropala več avtobusnih voznikov in potnikov v avtobusih' in udrla tudi v neko trgovino. Ko sta stala na cestnem oglu, ju je spoznal neki voznik busa, ki je bil tudi med oropanimi. Zadušnica— Jutri ob sedmih zj. bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Andrewa Hrvatin na 30. dan njegove smrti. Popravek— V “Spominu” za pok. Mrs. Frances Cimperman bi moralo biti ime najmlajše hčerke zapisano pravilno Mrs. Esther Dule. Naj prizadeti napako oproste! Pogreb— Pogreb pok. Franka Perko bo iz Grdinovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. danes ob devetih dop., nato na Kalvarijo. Pokojni je zapustil ženo Mary, brate Jamesa, Johna in Edwarda, sestri Mary Vidmar in Ann Yanak, nečake in nečakinje. Bil je član Podr. št. 8 SMZ. Ameriška Domovina -» C Evan isštrovič (V hvaležen spomin na svo j ega bivšega profesorja iz zagrebške umetniške akademije su Cleveland, O. — Omahnilo je Zakaj pa?” se je čudil oni.Iumrljivo telo svetovno slavne- Mesto vrvi mu bo, ko bo 6a kl,Par.1a Ivana Mestroviča in zvonil Jezikov lutrovci ne njeS0V vell,kl-močni in ustvar‘ podrežujejo ” jalni duh je splaval na večne po. “Fotepenec ni norskisc je L™6 ,k nef0,lin'«s oglasila neka ženska ob Each- St''ar,mk“- ko J« pomil sedem m sedemdeset let Nisem,” se je okrenil k Inad vse plodnega zemakega ŽH • • v., <