10. štev.
V Kranju, dne 9. marca 1907.
VIII. leto.
i«haja vsak« soboto m-v«6or
in stan« za Krtoj 4 K., po posti za celo lato 4 K, u pot leU i K, u druge driave stane 6 60 K. Poeauesna številka po 10 vin. — Na niročbe brez iatodobne vpoiiljatve naročnin« m m osira. — uredništvo in upravniitvo j« o« prisUvi goap, K. Floriana t »Zvezdi*.
Mesečna priloga
„Slovenski retaflr
gol itrani 80 K, u
Inierati m računajo za celo itran 60 K,
četrt strani 20 K. Inserati m plačujejo naprej. 2a manjaa oznanila m plačuje za petit-vrato 10 vin., če m tiska enkrat, za večkrat znaten popuft — Upravnitttu naj m blagovolijo po*Ujati naročnina, reklamacije, oznanila, »ploh vr upravne zadava, uredništvu pa dopiai in norica. — Dopiai naj ae izvolijo frankirati. — Rokopiai aa na vračajo.
In vendar ne izprevidi!
Zadnjega dne preteklega meseca se je zopet pomikal žalosten sprevod po ljubljanskih ulicah proti hotelu «Union*. Naia la potvetnost vneta duhovščini je na ukai svojega Škofa in njegovega generala dr. Šušterliča prignala iz vse kranjske dežele svojo čredo, da pokale svetu, da za njo stoji •slovensko ljudstvo* tudi v političnih zadevah. Ovčice so ile za svojimi pastirji, backi so beketali, ko jim je trobil črednik, po klerikalnih časopisih pa se je zmagonosno zatrjevalo: Tako je govorilo slovensko ljudstvo na shodu zaupnikov, samo si je izbralo svoje kandidate za državni zbor!
Ali si more človek misliti večjo laž in hinavstvo? Klerikalni časopisi pravijo, da je bilo na shodu 3000 mož; tako so tudi poročali cesarju, če ga niso nalagali, saj je tem ljudem laž življenjska hrana, brez laži in hinavstva si te svojati sploh ne moremo predstavljati. Torej tntisoč naj bi jih bilo. Po kaj ao prišli v Izubijano? Izbirat si svoje državnozborske poslance! Saj tako je stalo na vabilih, tako sta pisala «Slovenec» in «Domoljub», lista, ki jih urejujejo malniki, katerim bi morala biti vendar vsaka lat smrtni greh.
In kako so se izbirali kandidatje? Nehote nam prihaja na misel prizor iz dunajskega «Wurstel-praterja». Pozvoni — in iz luknje se prikaže narejen možic, pokima malo, posmaje se, pokloni ter zopet izgine. Ljudje, povečini seveda otroci, ker resni ljudje ne gledajo dolgo takih otročarij, začno ploskati, klicati «dobro, dobro*, da ae apet pokaže drugi možic, ki atori isto kakor prvi.
Tako je bilo na odru v hotelu «Union». Orni rdečkar ter abstinent Krek je privlekel — seveda ne za lase — kandidata izza kulis, ta se je lepo poklonil zavednim zaupnikom, govoril dve, tri
besede, ljudstvo je v svojem notranjem prepričanju za vpilo «2ivio, nal poslanec*, pa je bil kandidat izbran. Nič debate! To ni za backe, ti naj be.ee-tajo, izbirajo pa generali Suitersič, Šuklje in Krek.
Niti eden si ni usodil ugovarjati kaki kandidaturi, ko so vendar bili postavljeni za poslance možje, ki po večini spadajo vse drugam nego v državno zbornico. Enoglasno se je slilalo na vsak predlog: I—a.
Mi pa mislimo, da bi zaupniki kamniškega skoro izključno poljedelskega okraja vendar lahko imeli toliko moštva v sebi, da bi se uprli kandidaturi črnega socijalista Kreka, ki zna pridigovati pač ljubljanskim cigararieam, o kmetskih težnjah se mu pa le ne sanja ne. |n Cočov France tudi ni tak kandidat, da bi mu ponosen kmet iz kranjskega okraja brez ugovora lahko zaupal svoje zastopstvo v državnem zboiu, o Gostinčarju (hel) in Pogačniku niti ne govorimo;
Toda tako mora biti v klerikalni stranki. Tu nimajo zaupniki niti beseda, ne, oni so zato tukaj, da ao za ministrante Sušteršiču in pajdašem njegovim. Ali bi bil bežal iz dvorane, kdor bi se bil le upal izreči malo pomislekov proti kakemu poslancu!
Vendar ljudstvo, zbrano na zaupnem shodu, tega ni izprevidelo ali vsaj hotelo niizprevi-deti. In dokler bo duševna onemoglost ter notranje hinavstvo tako razširjeno med našim ljudstvom, dotlej mu ni pomagati. Naj bo tudi samo odgovorno za posledice, ki nastanejo iz tega, naj le nosi milijonska bremena za zvišanje duhovskih plač, naj mu duhovnik kakor v Borovnici onečašča nedolžne otročiče, zapeljuje mlada dekleta, naj plačuje davke za to, da se škofu odpisujejo davki, ljudstvo samo je krivo temu!
Kmečki pogovori.
i.
150.000 kron ljubljanskemu škofn.
Dragi bralci! Vsakdo bi ae zveeelil, ko bi mu kdo podaril takole nekaj tisočev kron. Kako se je pač mogel razveseliti ljubljanski škof, ko mu je vlada odpustila 150.000 kron, da mu jih ni treba plačati. Vsak kmetic pozna tiste znane davkarske bukvice, k jih mora vsako leto nesli k davkariji in tam lepo plačati predpisani davek do zadnjega vinarja. Ali je že kateri kmetic doživel to, da bi mu odpustili davek in mu rekli: Je že dobro, za letos pa ne boš plačal! Mislimo, da ni med nami tako srečne za človeka. Vendar ljubljanski škof je tako srečen. Plačati bi imel po cesarskih postavah 180.000 kron, plačal jih je pa aamo 30.000 kron, drugih 150.000 kron ao mu pa lepo odpustili. Poglej, kmetic, kakšnega dara je deležen škof! Pa ne misli, da to ni rea, da so se kaj takega izmislili hudobni liberalci. Ne! To se je zgodilo letos pred par meseci. Ko boš nekoliko premišljeval ta čudež, ali ti ne pride na misel vprašanje: Kdo mu je odpustil davek? Kajne, radoveden si in rad bi vedel za tistega moža, ki odpušča davke, da bi še ti šel tja k njemu in mu razložil, da tudi ti težko plačaš davek, naj še tebi odpusti vsaj polovico davka. Na to vprašanje ti le povemo, da, kdor prosi in berači, ta izprosi in izberači. Tudi z ljub« ljanskim škofom je bilo tako. Vlada mu je odpustila 150.000 kron a tako lahkim srcem, kakor ti pokadiš fajfo tobaka. Vprašaj se pa naprej: Ali je pa to pravično, da ljubljanskemu škofu ni treba plačati vsega davka, ti ga pa moraš? Mislimo, da nam bodeš odmajal z glavo. Pa kar je, to je. Poznaš pa še nekega moža na Kranjskem, vsaj po imenu, če ne drugače. On ni škof, pač pa advokat
PODLISTEK.
Bistro Motnosti pa umetniški užitek.
Predaval Mihael baron Zoii dne 9. marca zvečer v fizikalni sobi kranjske gimnazije.
Umetnost spremlja človeka, odkar se je po* javil v zgodovini. Sledove umetnosti moremo zasledovati celo nazaj v prazgodovinsko dobo.
Umetnost nile postranski okras, ampak ima izpolnovati višjo nalogo. Umetnost posreduje čustva in tako dovršuje duševno delovanje človekovo.
Z vprašanjem o umetnosti so se bavili vsi veliki misleci. Iz njihovih razmišljanj so nastali razsežni sistemi umetnosti, lepote in estetike.
Nekateri so postavili svojevoljno gotova načela in so po taistih presojali umetna dela. Napačno postopanje. Drugi (med njimi prof. Lange v Tubingu) so z umetniških del samih posneli umetniška načela in pravila. Ti zadnji so prišli do velcvažnega zaključka: bistvo umetnosti obstoji v tem, da vzbuja ona iluzije. Iluzije so merilo vsake umetnosti, toda le tiste iluzije, katerim se vdamo prostovoljno. Ako opazujemo panoramo ali zbirko podob iz voska, smo v resnici varani; ne vemo več prav, kje se neha videz, kje začenja istina. Tako varanje nima
na sebi nič estetičnega in ne vzbuja prostovoljnih iluzij, zato tudi ne moremo panorame ali zbirke podob iz voska prištevati k umetnosti.
Vsaka umetnost vzbuja iluzije in poraja v nas dozdevna čustva.
Bereš zanimivo povest. Z zanimanjem zasleduješ razvoj dejanja in s sočutjem spremljaš nastopajoče osebe, dasi veš, da so povesti večinoma plodovi pisateljske domišljije in da se dogodki najbrže v istini niso vršili tako, kakor jih je naslikal pisatelj. Vdaš se radovoljno iluziji.
Pred sabo imaš plastično delo. Kip predstavlja boga Herkula, kako počiva. Pravzaprav ni v kipu nobenega življenja. Vendar se ti zdi, kakor da bi se bil Herkul res po dolgem potovanju vdal dobrodejnemu počitku; kip torej ni brez življenja. Herkul si oddiha, a vidi se, kakor da bi ta odmor kmalu minil in bog bo zopet nadaljeval svojo pot.
Kako mogočno vpliva na nas arhitektura! Stopiš v mogočen gotiški dom. Raz.ia čustva se te polaste ondi, predvsem seveda čustvo pobož-nosti. Pred sabo zreš množico vitkih stebrov, ki mogočno kipe kvišku. Ogleduješ jih. Zdi se ti, kakor bi rasli pred tabo iz tal, kakor bi se pod stropom razprezali v mnoge veje. Občutek imaš, kakor bi ti stebri strop dvigali, ne ga pa nosili; strop na njih takorekoč plava.
Tudi ples vzbuja v nas iluzije. Pred nami množica plesalcev v svetli dvorani. Gledamo jih in se čudimo njihovim gibčnim kretnjam. Obide nas čustvo, kakor bi tudi nas nekaj vleklo, da bi se uvrstili med bodre plesalce in ž njimi zarajali.
In glasba! Zvok (ton) sam na sebi ni niti vesel, niti žalosten. Ako pa je zbranih več tonov v lepo zlagajočo se skupino, morejo v nas vzbujati vesela, žalostna i. t. d. čustva. Vplivu glasbe se mora celo vkloniti v kulturi zaostali divjak. Na omikanca pa vpliva glasba z nepremagljivo silo.
Dekorativna umetnost vzbuja v nas iluzije in dozdevna čustva v visoki meri. Oremo v preprosto kmečko hišo. V kotu vidimo skromno mizo, okrog nje navadne stole. Pri pogledu na mizo in na stole nas obide čustvo, kakor bi se tudi mi hoteli vsesti za to mizo in se ondi udobno odpočiti.
Umetnost gledaliikih igralcev poraja v nas množico iluzij. Da, igralska umetnost živi in mrje z iluzijami. Spreten igralec zna tudi sicer neznatno dramatično delo oživiti, uveljaviti.
Isto velja o slikarstvu. Na steni visi slika, ki predstavlja pokrajino. Ali je to res pokrajina? Ne, le kos platna, na njem razne črte in barve. In prav s temi črtami in barvami pričara slikar pred naa pokrajino, ki se razgrinja pred nami obširna, romantična, kakor je v ratnici.
f pobijani: Dr. Sušteršič. Ti je bil izvoljen pred šestimi leti po neumnosti ljudi za državnega poslanca. Takrat se je iirokoustil, koliko bode storil za kmeta in delavca. On je veliko pripomogel, da je bil škof deležen lepega daru 150.000 kron. Kdo bode pa plačal sedaj teh 150.000 kron namesto škofa? Morebiti dr. Šustertič. Kaj le! Tisti bodo plačevali, ki plačujejo davke, tedaj kmetje. Poglejte tedaj, da je storil dr. Sušteršič zares mnogo za kmeta in kdor trdi drugače, ta ne govori resnice. Samo kmetje se morajo lepo zahvaliti takemu dobrotniku, ki tako «dela» zanje. Umevno je tedaj, da sta škof in dr. Sušteršič prijatelja, zakaj 150.000 kron je že vredno prijateljstva enega Škofa in enega advokata. «  * e
ao.000 kron dim „Gospodarski zvezi".
Vsak izmed vas pozna škofa, ne pozna pa «Gospodarske zveze*. Vendar sta škof in »Gospodarska zveza* v neki zvezi. Kakor je dobil škof lftO.OOO K daru, tako je dobila «(Gospodarska zveza- v Ljubljani 20.000 K. To je sicer nekaj manj, a med nami je tudi to čedna vsota, ki pa ni morda odpuščen davek, ampak lepo izplačano denarce v podobi papirnatega in srebrnega denarja. Tej 'Gospodarski zvezi» je tudi boter dr. Sušteršič in 20.000 kron za eno leto je lepo birmansko darilo. Povedati še moramo, da je tudi že prejšnje leto dobila ^Gospodarska zveza* tak dar. Kajne, čedno lastnost ima dr. Sušteršič, ki za svojega prijatelja in blrmanko tako lepo skrbi, in le škoda je, da mora te darove plačati davkoplačevalec, ne pa dr. Sušteršič sam. Slovenski kmet, poglej milo na te darove in reci: Hvala ti, dr. Sušteršič, ker tako lepo skrbiš zame, ubogega kmeta! Pride pa se lepše.
* • *
9 milijonov za uboge ln lačne duhovnike.
Kmet in delavec, ali pa delavec in kmet, oba sta trpina, kogarkoli vzamemo naprej. Se večji trpini so pa duhovniki. Ti reveži imajo tako majhne plače, da se morajo vsakemu smiliti v srce. To duhovsko siromaštvo je prišlo na ubo celo do Dunaja in tam so bili prepričani o veliki bedi in revščini, pa so sklenili, da naj se duhovnikom povišajo plače samo za 9 milijonov. (Duhovniki so namreč zahtevali 21 milijonov.) Velika revščina zasluži veliko miloščino, tako je tudi bilo z duhovskimi plačami. Dr. Sušteršič je posebno zahteval in govoril, da se mora zvišati plače duhovnom. Ker je bilo še več drugih poslancev, ki so bili ravnotako katoliškega prepričanja, kakor dr. Sušteršič, pomagali ao, da je beseda postala denar. Veseli se tedaj, davkoplačevalec, da je dr. Sušteršič tako skrbel za te v državnem zboru, da se ti davki ne znižajo. Poglej, pobožni kmetic, kako lepa darila so ti prinesli katoliški poslanci z Dunaja. Celih šest let so hodili na Dunaj, zato so pa tudi dosegli nekaj.
Prinesli so ti pa še drugo darilo, od katerega se bodeš tudi malo ždebelil.
* * *
Bistvo umetnosti so torej iluzije.
Za vzbujanje iluzij porablja umetnost najrazličnejša sredstva. Umetnost je produkt svojega časa, svojega miljeja. Pri raznih narodih je umetnost različna. Kar se je zdelo staremu Grku umetno, to se ne zdi umetno recimo sedanjemu Japancu. Drugače si predstavlja umetnost preprost človek, drugače olikanec in estetik. Skromne slike po skrinjah, panjih, steklih se zde preprostemu narodu prave umetnine, za katere jih seveda ne more smatrati omikanec. Pojem lepote in umetnosti se menja v raznih časih, pri raznih stanovih, pri raznih narodih. Vsakdo ima svoj lasten pojem o lepoti in umetnosti. Kako lepo to izraža naš naroden pregovor, ki pravi, „da imajo vsake oči svojega malarja".
Kar se tiče umetniškega užitka, velja stavek, da vsak človek razume o umetnosti nekaj, četudi Še tako malo. Seveda je treba pri tej stvari nekoliko truda. Ako opazujemo kako umetnino, se moramo vprašati: kaj je hotel povedati umetnik? Vglobiti se moramo v dotično delo in izkušati moramo, da občutimo v svojem notranjem ob pogledu na umetnino nekaj tistega, kar je Čutil umetnik, ko je stvarjal to delo. Na podlagi raznih slik (DUrerjev „Totentanz", Prel-lerjeve slike k Ilijadi in Odiseji, reprodukcije raznih plastičnih in arhitektičnih del i. t. d.) nam je pojasnjeval predavatelj, kako moramo uživati umetniška dela. Končal je s pripomnjo, da je
Volilna reforma.
To je tista velikanska dobrota, ki je veljala 9 milijonov, 150.000 in 20.000 K. Sedaj bodeš prost vseh skrbi, ko je ta volilna reforma veljavna. Ćez šest let pa se vprašaj zopet, kaj bodi - imel od teh poslancev in mi U lahko že naprej prerokujemo, da bode dr. Sušteršič že prinesel dobrote z Dunaja, pa ne tebi, kmet in delavec, temveč duhovnikom in škofu.
Prvo poročilo
o delovanju , Deželne zveze sa pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem".
Dne 16. februarja 1907 je imela deželna zveza — kakor že omenjeno — svoj prvi redni občni zbor. Predsednik Ubald pl. Trnkoczv je pozdravil zastopnika c. kr. deželne vlade gospoda deželno-vladnega svetnika G. Kulavicsa, zastopnika trgovske in obrtniške zbornice podpredsednika F. Kollmanna, zastopnika mestne občine ljubljanske g. JankotaBlei-weisa pl. Trsteniškega in zastopnika društva za privabitev tujcev v Bohinju g. Jos. Havhekarja ter vse došle člane. Poročilo tajnika g. dr. B. Marna o zvezinem delovanju se je vzelo z odobravanjem na znanje, istotako računsko poročilo g. blagajnika prof. dr. Jos. Tominšeka. Za računska preglednika sta bila izvoljena dosedanja preglednika gg. dr. Vladimir Focrster in kanonik Ivan Sušnik. O izpre-membi pravil je v odborovem imenu poročal tajnik dr. R. Mani. Glavni izpremembi obstojita v tem, da se je za člane III. skupine nasvetovala najmanjša članarina 5 K mesto dosedanjih 10 K, da se na ta način zvezi pridobi več članov. Druga važnejša izprememba meri na to, da bi poleg deželnega odbora kranjskega ter občinskega sveta mesta Ljubljane imeli pravico v osrednji odbor deželne zveze imenovati svoje zastopnike tudi c. kr. deželna vlada, trgovska in obrtniška zbornica, c. kr. železniško ministrstvo in c. kr. priv. južna železnica. Nasvetovane premembe so se po daljši debati soglasno sprejele.
Zgradba nove železnice, ki ima vezati severne kraje naše države s Trstom in odpreti celo vrsto doslej tujskemu prometu zaključenih krajev, med temi tudi kraje, ležete v središču alpskega sveta na Gorenjskem, je dala mislečim, za razvoj Kranjske dežele vnetim rodoljubom neposredno povod, propagirati idejo ustanovitve društva, čegar namen bi bil, skrbeti, da se privabijo tujci v deželo. Za promet tujcev v gotovih oblikah so mnogo storili slovensko planinsko društvo, kranjska sekcija nem* škega in avstrijskega planinskega društva, upravni odbor Postojnske jame in zdraviška komisija, oziroma društvo za povzdigo prometa tujcev na Bledu. Slovensko planinsko društvo si je pridobilo tekom svojega 13 letnega obstanka nevenljivih zaslug za razkritje alpskih krasot na Gorenjskem, pridobilo si je tudi v tem oziru zaslug, da je znalo privabiti v naše kraje češke turiste. Tudi jamska komisija v Postojni in zdraviška komisija, oziroma omenjeno društvo na Bledu sta z reklamo in udobno prireditvijo jame, oziroma letovišča Bled privabila mnogo tujcev na Kranjsko. Dasi torej tujski promet na Kranjskem ni bil tako neznaten, vendar je zaslužila Kranjska spričo neštevilnih svojih krasot na vsak način večjega obiska, ki naj bi jo povspel na tisto stopinjo, na kateri so že davno drugi alpski kraji. Treba je bilo predvsem,
dosegel svoj namen, ako je v tem ali onem poslušalcu vzbudil veselje do umetnosti, ali to veselje vsaj podkrepil in utrdil.
Predavanju je sledila burna pohvala od strani občinstva, ki je bilo do zadnjega prostorčka napolnilo prostorno fizikalno dvorano. Začasni vodja kranjske gimnazije, g. dr. Frančišek Perne je g. predavatelja iskreno zahvalil v imenu mnogoštevilno navzočih dijakov. B.
Opat Saba.
Spisal Josip Prem k. Dalje.
Po gozdni stezi je jezdil prav počasi, ogledoval orjaška debla, košate smreke, ker vse je zanimalo njegovo oko . . . Tako je jezdil že kaki dve uri vedno dalje po gozdu, kar se nekaj zgane v grmičevju. Emanuel ustavi konja in napne puško. Vedno bližje je prihajal šum in tam med gostim vejevjem je zagledal, da se premice nekaj temnega. Žo je hotel sprožiti, kar zakliče iz grmičevja neki glas:
«Stoj!» In takoj nato se prikaže med vejevjem starikavi menih z dolgo brado. Začudeno je gledal Emanuel starikavega redovnika, ki se mu je smehljaje vedno bolj približeval.
»Ako nisi ropar, menda ne boš streljal ljudi, ko imaš divjačine dosti. Menda si danes prvič na lovu, ker si tako neoprezen.* Zadnje menihove besede so razkačile Emanuela, češ, da se mu posmehuje ta redovnik. Stopil jo raz konja prav pred meniha.
da se privabi tujce na umeten način, kakor so delali in še delajo drugi kraji, ki so znani po številu obiskujočih tujcev. Toda če se vabi potujoče občinstvo, je naravno, da mu je dati tudi udobnosti. Ker je pa teh pri nas v prav mali meri, te je moralo zanje skrbeti, in to tembolj, čimbolj se je bližal Čas, da se obrne tok tujskega prometa v naše kraje v večji meri nego doslej. Obstoječa društva z namenom, privabiti tujce, niso mogla v tem smislu toliko delovati, zato je postala ideja ustanovitve posebnega društva za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem na najširši podlagi tolikega pomena, da se preko nje ni smelo iti. Ideje za ustanovitev društva za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem se je s posebno vnemo oprijel župan deželnega stolnega mesta Ljubljane g. Ivan Hribar. Pridružili so se mu dr. Vinko Gre-gorič, primarij v Ljubljani, dr. Valentin Krispcr, odvetnik v Ljubljani, Ubald pl. Trnkozcv, lekarnar in občinski svetnik v Ljubljani, in še mnogo drugih
gospodov. Dalj« prih.
Dopisi.
Z Brda pri Lukovici. Če opazujemo razmere med uradništvom, pridemo do prepričanja, da mora biti stališče sodnikovo z ozirom na njegov vzvišen stan v uradu in izven urada najtežavnejše. Sodnik, ki razume izvrševati svojo službo strogo nepristransko in pošteno, ki si zna pridobiti tudi med širšim ljudstvom neomejeno zaupanje in spoštovanje, tak sodnik je po našem mnenju pravi umetnik v svojem poklicu. Ko to omenjamo, spominjamo se našega spoštovanega sodnika, gosp. Josipa Zmavca; spominjamo se hvaležno njegovih dobrih del za ves naš sodni okraj, o priliki, ko odhaja v Ljubljano, kamor je imenovan sodnijskim tajnikom. Njega so dičile vse te lepe lastnosti tekom njegovega tukajšnega službovanja. On nam je bil moderni sodnik. Vsak je našel pri njem pravne pomoči. Svoje akademične naobrazbe ni nikdar zlorabljal na noben način. Vsakemu je bil enako pristopen in vsem stanovom brez razlike prijazen družabnik. Gosp. Žinavec je bil naš ljubljenec kot človek, in splošno spoštovan kot dober in izboren sodnik. O tem se je saj deloma lahko prepričal pri odhodnici, katero so priredili njegovi prijatelji njemu in njegovi ljubeznivi gospe soprogi na čast dne 22. p. m. v salonu g. Veverja. Imeli smo sicer najslabše vreme, a vzlic temu je bil prostoren salon ves zaseden od odličnega občinstva od blizu in daleč našega sodnega okraja. Prekrasne napitnice, posebno one gg. dr. Senčarja, notarja Rahneta in nadučitelja Tomana so ganile vidno poslavljajoča se, čemur se prav nič ne čudimo, saj so prihajale nam vsem iz srca. Prepričala sta se tudi lahko g. sodnik in njegova ljubka gospa soproga o naši odkritosrčni vdanosti napram njima na dan njunega odhoda v Ljubljano dne 1. t. m. Zbrali smo se bili na kolodvoru v Domžalah še enkrat prijatelji od vseh strani našega okraja, domačini in uradništvo. Vsak je hotel videli še enkrat vrlo rodbino g. sodnika in ju pozdraviti najiskrenejše slednjič, predno nas zapusti. Pridrdral je vlak iz Kamnika in v bližnjem trenutku že ni bilo več naših dragih med nami. Srce se nam je krčilo žalosti, ko smo solznih oči dvigali robce za odhajajočim vlakom. Da, slava takemu sodniku kakor je bil naš g. Zmavec! Čast in hvala mu tudi, ker se je pokazal odkritosrčnega in neizprosnega nasprotnika zastarelega birokratizma.
«Ti stara redovniška pokveka, ako se meniš norčevati iz mene, ti takoj pokažem na tvoji nagubani koži, da ne nosim danes prvič puške. Kaj pa laziš po gozdih mojega očeta, kakor tihotapec ali tat?*
Menih je začudenja široko odprl usta in počasi izpregovoril:
«Kaj, ti si — Emanuel sin duplskega graščaka. Oprosti mi, ako sem te razžalil, menil sem, da si kak tatinski lovec ali ogleduh.*
<Meniše, kako pa znaš ti za moje Ime, saj te vidim danes prvič 1* je poprašal začudeno Emanuel.
«Ha, hal Ti ne veš, da sem jaz sveti oče Saba, prijatelj tvojega očeta in pogosten gost v gradu ?»
«Ne, to mi ni znano, oče Saba, ali kaj iščete tukaj v gozdu?* je povprašal. Saba se mu je zdel vsekakor interesantna oseba.
<No, pravkar sem došel iz svojega stanovanja, katero imam streljaj od tukaj, bil sem namenjen v grad*.
«Kaj tako sami stanujete tu v gozdu?* ga je povprašal Emanuel.
«Da, ako ne veruješ, se lahko prepričaš. Slikar si in moja votlina je kaj romantična.*
Saba se je obrnil in Emanuel radoveden, kako bivališče mora imeti ta menih, je stopal za njim in vodil konja za uzdo. Po globokem jarku sta prišla do nekakih starih razvalin. Emanuel je privezal konja k drevesu in stopil za Sabatom v votlino. Takoj pri vhodu je posegel m^nih po neki svetilki.
prlloja „Gortiijcu" it. 10 U L1907
li dkolje Loke. Narodna čitalnica v Škof ji Loki priredi dne 17. marca 1907 zvečer ob pol 9. uri v društvenih prostorih ljudski koncert v proslavo Simona Gregorčiča s sledečim vtporedom: 1. Ksaver Meško: »Simonu Gregorčiču*, deklamuje g. Franica Sink; 2. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj», metan zbor; 3. »Simon Gregorčič, človek in pesnik*, predava g. dr. Karel Zakrajšek; 4. Simon Gregorčič: »Jefteva prisega*, deklamuje gosp. Josip Ziherl; 5. Narodne: a) »Njega ni*, b) »Vigred se povrne*, mešan zbor, barmoniziral Oskar De v. 6. K. Bendel: a) »Pomlad, dekle razkošnih lic*, b) »Žitno polje*, ženska dvospeva s spremljevanjem klavirja; 7. P. H. Sattner: »Ujetega ptiča tožba., poje g. Franica Kalan s spremljevanjem klavirja; 8. Simon Gregorčič: »Soči*, deklamuje g. Antonija Višnar; 9. F. S. Vilhar: »Naša zvezda*, moški zbor s tenor solo; 10. Dr. 6. Ipavic: »Pozdrav*, mešan zbor. Vstop vsakemu prost. Čisti donesek je namenjen za Gregorčičev spomenik. — V nedeljo, dne 10. t. m. ob 4. uri p r e d a v a v društvenih prostorih »Narodne čitalnice* v Škofji Loki inzener g. Jakob Turk »o hrani in hranjenju rastlin*. To predavanje bo združeno z eksperimenti, je veleza-nimivo, velepoučljivo, sosebno za poljedelce, gospodinje i. t. d. Vstopnina znaša 40 vin.
8 Hruilce ob karavanskem predoru na Gorenjskem. Marsikatera vas je bila pred gradnjo karavanske železnice tu na Gorenjskem popolnoma javnemu svetu neznana in prepuščena le svojim domačinom v oskrbovanje in vzdrževanje, za olepševanje pa se ni nikoli nihče brigal. Koliko imamo vasi tu na Gorenjskem, v katerih se nahaja mnogo še dosedaj nepoznanih naravnih krasot. Da, lahko se reče biserov, kateri so dosedaj bili še neodkriti in nepoznani, ki jih ni znalo naše domače ljudstvo ceniti po njih vrednostih, kakor jih zna tujec, kateri je začel ob gradnji karavanske železnice prihajati v to ali ono vas, ter bode še vedno v večjem številu prihajal ter občudoval, in tudi v svoje koristi izpulil marsikateri teh biserov iz naših rok. Pozor tedaj, občinski očetje na Gorenjskem, posebno ob progi karavanške železnice, ker tu jo največjega pomena vsaka najmanjša naravna krisota. Koliko je lahko pristopnih gričev, s katerih so murni razgledi po naši divni Gorenjski dolini. Lahko pristopni so tudi osivelem j starčku, kateri si lahko po kratki, složni poti ob lepem solnčnatem dnevu omladi svoje, od dolgoletnega truda onemoglo truplo ter si oživi svoje, po mnogih življenskih mukah že otrple ude, s tem ko srka naš sveži gorenjski zrak, se greje ob solnčni gorkoti, ter se mu predstavljajo krasote naših Karavanskih in Julskih planin. V vaseh pa se dobi zadostno primernih in zračnih stanovanj, vsega potrebnega živila, posebno okusnega, pristnega mleka, tira, masla i. L d., s katerim naši vrli Gorenjci vsakemu radi postrežejo. Ena takih vasi je tudi »Hrušica* ob karavanškem predoru. Prijazna vasica ob šumečem dira biserno čiste Save. Opremljena je z vodovodom naj-bistrejšega gorskega studenca za pitno vodo, ki se nahaja skoro pri vsaki hiši. Lega solnčna, med prijaznimi griči in holmci ter lepimi travniki ob državni cesti. Pol ure oddaljena od «Jesenic*, svetovno znane, glavne zveze prometnih železnic. Zrak čist in svež, posebno spomladi in poleti ob bujno duhtečih smrekovih in borovih gozdih, ki se razprostirajo ob desnem in levem bregu Save, po katerih so na vse strani različna pešpota za izpre-hajanje. Eno uro nad vasjo prekrasna Hrušovska
ki je stala na tleh jo prižgal in svetil po votlini, katere ni hotelo biti nikdar konec. Votlina se je precej razširila in Emanuel je začul, da ne stopa več po kamenju in zemlji, ampak po deskah. Postal je in začul globoko pod seboj šum in bobnenje vode, potem pa je hitro stopil za menihom, ki je korakal precej brzo, a ta kraj zdel se mu je grozen za bivališče Človeka. A dalje se ni mogel ozirati, ker Saba je odprl neka hreščeča vrata in stopila sta v visoko obokano votlino sredi katere je plapolal ogenj.
cVdiš tu je moje bivališče,* je spregovoril menih. Emanuel ni zapazil v votlini nič drugega kakor v kotu dva zaboja in nekaj razmetanih, troh-nelih desk, a ob steni mnogo slame, na kateri se je poznalo, da je ležalo na njej več oseb.
»Kaj vam je vendar bilo v pameti, da ste si izbrali ta pošastni kraj za svoje bivališče?* je povprašal Emanuel.
«E, mladost mi je že odeveteia in sedaj hočem preživeti daljno moje življenje v nekaljeni samoti in ga posvetiti ob sveti molitvi Bogu. No tukaj imam nekaj za zajutrk, upam da se ne boš branil, ker človek je na lovu vedno lačen, vsaj meni se tako dozdeva. Sedi k ognju.* Saba je stopil k onim zabojem, a Emanuel je hotel sesti, kar začuti neko stvar pod nogami. Pobere in pogleda pri ognju, a na svoje veliko začudenje je videl žensko krilo iste barve in prav tako rožasto, kakršno jopico je videl pred nekaterimi dnevi, da jo ims sestra Flora.
planina, v bližini pol ure »Dovika planina* in eno uro višje prekrasna »Golica* s znano Ksdilnikovo kočo, opremljeno s točno postrežbo, podnevi in ponoči z različnimi jedili in pijačami ter z izvrstnimi ležišči za dame in gospode po zmerno nizkih cenah. Pota so na vse strani zaznamovana. Mimogrede se ne sme pozabiti na »Kopičarja* v Planini, mimo katerega ravno tudi pot pelje, da te tam človek malo okrepča, ker on kot gostilničar tudi rad marsikaj proda. Spredaj se razprostira skalo-vita »Možaklja», kjer skakljajo divje koze, srne, zajci in lisice, ter frfotajo divji petelini, golobje in jerebice. V bistri Savi se drste znamenite postrvi. Pa tudi žab, rakov in polžev se v postnem času dosti dobi. Tu je sedaj, ko je karavanški predor dodelan, mnogo praznih, lepih in zračnih stanovanj, da, celo cele hiše stoje prazne, katere so pripravne posebno ob spomladnem in poletnem času za oddajo tujcem, osobito kakim družinam vpokojenih očetov. Tu bi si lahko na svežem gorenjskem zraku in z različnimi naravnimi »Športi* okrepčali svoja, od dela utrujena telesa ter z občudovanjem naravnih krasot vedrili svoj, radi dolgoletnega, napornega dela večalimanj otrpnjeni duh in svoja srca po mnogoletnem, mestnem življenju oživeli z našimi naravnimi krasotami. Zagotavljajo vas, da bode naš domačin vsakemu po svoji moči uljudno postregel z vsem in kar mogoče tudi ceno. Torej vabimo vas vse brez razlike narodnosti, da se vprašate ali si pa sami pogledate ta, za vas res sposobni kraj ter vam kličemo: Na veselo svidenje ob bližajoči se pomladi. — V kratkem se ustanovi tudi odbor za posredovanje s tujci, kateri bode potem odgovarjal in posredoval na cenjena vprašanja v teh zadevah. Hruščan.
Tržiške novice.
— Krasno napredujenaše društveno Življenje. Posebno krepko razvija svoje delovanje naše bralno društvo, ki se je v poslednjih letih nahajalo v nekakšnem brezčutnem mrtvilu. Ze zadnja predpustna veselica je pokazala, da je društvu na čelu delaven odbor, ki se trudi na vso moč, da zadovolji s prireditvami svoje člane in prijatelje društva. Z občudovanja vredno energijo pa je izvršil nalogo, ki si jo je postavil: ustanovil je za naš trg toliko potrebni god beni klub. Lahko rečemo, da komaj se je sprožila misel, že se je tudi realizovala. Oglasili so se člani, naročili godala in vaje so se pričele — tekom tega meseca pa nas Že preseneti društvo s koncertom, ki bo obsegal poleg pevskih tudi godbene točke. Klubu načeluje neomorno delavni gospod nadučitelj Jezeršek iz Križev. če se pomisli, da mora hoditi gosp. nadučitelj k vsaki vaji eno celo uro daleč, se njegova požrtvovalnost prehvaliti ne more. Da bi imel slovenski narod več takih mož l — Klub Šteje članov izvežbanih 10, poleg teh pa naraščaja 6 — za Tržič pri obstoječih razmerah častno število. Da se trudijo vsi po svojih močeh, ni treba omenjati; saj je najlepši dokaz njihov tako zgodnji nastop.
— Zabavni večer bralnega društva se vrši v pondeljek 18. sušca v društvenih prostorih s sledečim vsporedom: V. Parma: Koračnica god bene ga kluba; K. Volarič: Novinci, moški zbor; Absenger: Murka, pesem za flavto in orkester; V. Krek: ljubezen in pomlad, moški zbor s tenor-
Kako pride to krilo k njemu? Ko je stopil zopet Saba k ognju* in videl, kaj da ima Emanuel v rokah, je za korak obstal in prebledel. Emanuel je opazil to prestrašenost in bledost na njegovem obrazu, a rekel ni ničesar. Použil je zajutrk, katerega mu je ponudil Saba in odšla sta po dolgem rovu zopet na svitlo.
»Sedaj pa srečno hodi, ker jaz se vrnem v votlino, da opravim moje molitve. Saj se kmalu vidiva.*
Odvezal je Emanuel konja in odšel od votline. A steze, po kateri je prijezdil od gradu, nikakor ni mogel najti in blodil je tako skoro dve uri. Dospel je na neki holm, odkoder je videl v veliki dalji rodni grad.
«Prokleti menih, kam ga nese vrag, da bi se človek skoro izgubil. Čuden človek to. In tista votlina — z menihom vred skriva kake čudne stvari. Ta njegov zviti obraz in on, da je prijatelj mojega očeta?* tako je mrmral in premišljeval Emanuel ter zrl raz holm po divji okolici, kar poči v bližini strel. Hitro se je napotil proti kraju, odkoder je prihajal ta pok.
»Ho, Pepo ali ste vi?» Pepo se je pravkar prikazal iz grmičevja je začudeno raztegnil obraz in presenečeno zaklical:
Vraga, takoj v prvih dneh vas vidim bloditi po najbolj divjem gozdu, pa še kar samega.*
Dalje prih.
solo; V. Parnu: V Alpah, valček; F. Smetana I Šesterospev is opere »Prodana nevesta* s spremljevanjem klavirja; L pLZajc: Enilija, mazurka; A. Jeklič: Pevčeva pomladanska, moški zbor s bariton-solo; t • t Koračnica. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Godbene točke proizvaja godbeni klub, pevske poje društveni moški zbor. Ker je program popolnoma nov, pričakovali je obilne udeležbe.
Jeseniške novice.
— Postne Seme. Na največji boben je udarila klerikalna stranka v »Slovencu* ter na vso sapo zatrobila v svoj sleparski politični rog: proč od Jesenic I Stari ljudje pripovedujejo, da Človek začuti največje hrepenenje po življenju takrat, ko že sliši potrkavati koščeno smrtno roko po hišnih durih... Tako se godi klerikalni stranki na Jesenicah, ki stoji na močvirnih tleh, ki se vedno bolj vdirajo, da jo slednjič pogoltnejo in zadušijo. V nedeljo 3. t. m. so se zbrali klerikalci v gostilni pri »Zvitem rogu*, žalostni in zamišljeni, da si še zadnjikrat potožijo svoje bolečine in v skupni bolesti zapojo predsmrtnico. Prišlo je kakih 16 do 80 najrevnejših na duhu, ki še trudnih korakov capljajo za umirajočo klerikalno kavko. Zaprli so se, da se pri zaprtih vratih zgovore o svoji pogrebščini. Žalostno pesem jim je zapel jeseniški župnik. Dokazal jim je s tožečim glasom, da so v jeseniški občini doigrali svojo ulogo, ker jih je celo nebo zapustilo, ki nikakor noče kaznovati upornih Jeseničanov. Edina rešitev bi še bila — ločitev Save od Jesenic. Na Savi upa dobiti klerikalna stranka še nekaj zabitih kalinov, ki naj nastavijo svoje katoliške hrbte, da se bo klerikalizem vsaj še nekaj časa metal po naši dolini. Toda celo najudanejši podaniki klerikalne stranke so dvomljivo stresali glave pri župni-kovi fantaziji o ločitvi Save od Jesenic. Končno so umolknili ter hladili svoje gorje s praznjenjem vinskih čaš. Težki vzdihi so se porajali v nekdanjem lutrškem templu, o minljivosti vsega sveta Pobožne klerikalne glave so postajale težje in težje in oči so gledale motno od preobilo vžite pijače. Naenkrat je nekdo vstal ter jecljajo za vpil: »Jeseniškemu županu dr. Kogoju moramo dati nezaup-nisol* In enoglasno so zatulili: »Nezaupnico mu moramo dati I* Potem pa je zopet vse tiho postalo in le tuintam je motilo to tihoto zateglo smrčanje onemoglih katoliških podanikov. Župnik je skrivaj odšel ter se obupno ozrl proti nebu. Proti polnoči so videli Savčani prihajati po umazani kolovozni poti od »Zvitega roga* mimo »Katoliškega doma* vpognjena klerikalna telesa, ki so se previdno oprijemala raztrganega plotu. Drugi dan pa je čita! začudeni svet sledečo brzojavko v farovškem »Slovencu*: Zbrani savski voli ki in davkoplačevalci so izrekli nezaupnico jeseniškemu županu dr. Kogoju. — Tako je obhajala klerikalna stranka na Jesenicah svojo pogrebščino.
— Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. Klerikalna stranka je iznašla neposredno pred državnozborskimi volitvami nove limance, na katere upa vjeti večje število nepremišljenih ptičev zlasti na Savi. Te iima-nice so ločitev Save od Jesenic Veliko upajo dobiti, a vjeli bodo najbrž jako malo. Klerikalci smatrajo delavstvo in sploh Savčane še za nepopisno neumne, ki jim naj verjamejo, da je vse zlato, kar se sveti. Kdo še danes klerikalcu kaj verjame? 1 To so le ljudje, ki sploh ne znajo sami misliti, ampak slepo verjamejo, kar jim natrobi župnik ali pa vsaj kaplan. Torej ljudje brez lastnih možganov. Edina njihova tolažba je, da jih čakajo nebesa, kar sami priznajo, da so res ubogi na duhu, ker drve čez trn in drn za klerikalci. Kar premore naša občina duševne revščine, se bo gotovo vsula za klerikalnimi sleparji, ki tako vpijejo na Savi proti Jesenicam, da človeka res smeh lomi. Mi se pri tem zabavamo in čakamo, kdaj bo konec te najnovejše farovške komedije, ki klerikalce zopet za eno blamažo obogati.
— Lahko bi odgovarjali klerikalno-nemškim prismodam na njihovo vpitje o razdelitvi občine, toda stvar je tako neumna In smešna, da bi bilo škoda vsakega stvarnega odgovora. Kdor se hoče brezplačno kratkočasiti, naj čita sobotne •Slovence* in posluša naše farovške rogovileže, ki igrajo tako klaverno ulogo.
— Smešno. »Slovenec* poroča i velikim veseljem, da bodo kaznovani na podlagi novega volilnega zakona vsi napredni odborniki, ki so sodelovali pri hrupni obstrukciji. Dotična občinska seja je bila 15. februarja 1.1., zakon pa je bil razglašen štiri dni po seji. Vsaka postava pa stopi v veljavo z dnevom razglasitve, kar stoji izrecno v zakoniku. Naprednjak! so le hvaležni klerikalcem, da so jih pravočasno opozorili na dotično mesto novega volilnega reda, da vedo v bodoče postavno postopati v silobranu proti klerikalnim zverinami
— Nad 200 železničarjev nima na Jesenicah volilne pravice, ker še ne bivajo eno leto v občini, kakor zahteva zakon. Klerikalcem je to seveda jako po volil, ker bi drugače lahko Pogačniku trda predla pri volitvah v državni zbor.
— Okrog 1000 volilcev ima v naši občini volilno pravico na podlagi splošne, enake in direktne volilne pravice. Pri volitvah v državni
zbor bcmo imeli d<e volilni komisiji. Pri tni eoH Save, pridrufi p* Jesenice, Hruška in Planina I
— Ni zaupnem shodu klerikalne stranke ▼ Ljubljeni, ki te je vršil 2*. februarja t L, M bili: tucmtk Zabukovec, kapUn Prijatelj, kroječ Če bul j in gostilničar ter bivat or»snitt Tanear. Pri Tanesrju nej opomnimo, daje 7agriien klerikalec Itf intimen prijatelj onega župnika, ki itkušs na vse načine denuncirsti tuksjire železničarje. In vendar podpirajo ravno teleanlčsrjl tega farovškega petetoika! Kje jo stan >v»ks zaveti? Kaj pravi k lemu »Arbeittrvviilc* in »Kssen-bahnerzettung»?! Bomo videli!
— Legionarji se ne bodu igrali to n<drljo kakor je bik) prvotno namenjeno, tcnneč s« le pri hednjo nedeljo, t j. 17. t. m. Nitčo naj ne rammli poseliti te vilezabavne predstave. V igri je več pevskih točk s spremljevanjem klavirja!
Umetnost in književnost.
Slovenski Čebelar. Urejuje Frančišek Hoji na. Leto X. Štev. 3 Viib:na marce ve številke: Mesečna navodila. Spisu je M. Humek. Dr. Jo-anes Dzierzon. Iv. Juiančič. Čebelarstvo in čas. Spisal Hinko Zirkclbach. Dopisi. Drobi/. Rt-cunska naloga. Poročilo o IX. občnem zbrru »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani*. Naznanila osrednj gi društva. Vesli is podružnic. Ustnica uredništva. Mala noznan la.
Tedenski politični pregled.
Med avstrijsko in ogrsko vlado teto po|4« janja glede obnovitve avstro-ogrske po;olbe. K»r so pogajanja tajna, je vsako ugibanjo in rnzinotrivanje neplodno. Avstrijska vlada j • videla toliko nezadovoljnosti ljudstva s sedanjim stanjom, da bi bil naravnost njen samomor, ako bi popustila ogrskim zahtevam tako, kakor se je popuščalo dosti j. Paziti ne bode treba, da se no pokaže slulnoit In nepopustljivost v praznih formalnostih na račun stvarnih interesov avstrijskega prebivalstva. Državni zbor bode imel takoj, ko se snide, izvršili važno nalogo v tem cziru.
V tržaškem deželnem zboru je sprejet novi dižclnozborski volilni red, črgar nnmen je, oropnli Slovence vsakega zastopstva. Volilni nd je bil sprejet med nepopisnim viharjem, piskanjem in tro-bentanjem. Sprejetje je povsem protizakenili. Slovenski poslanci so nastopili z vso eneržijo. Posluževali so se v govorih tud' slovenskega jozika. — Po poročilih, ki smo jih dobili doslej, je ravnalo pred-sedništvo deželnega zbora naravnost brutalno in protizakonito. Večina se jo ponašala, knkor kup poulič-njakov, kako pa je po takem vrgledu razsajala galerija, si je lahko misliti.
V francoskem ministrskem svetu namerava učni minister Briand baje predlagati, naj se ustanovi centralno blagajno za upravo dohodkov iz cerkvenega imetja, ki je namenjeno dobrodelnim zavodom. Te dohodke bi rabilo sa vzdrževanju cerkva. Sodi se, da ministrski svet ne pritrdi temu načrtu.
Pri volitvah v nitko dano j« vlada odločno pogorela. Njenemu terorizmu se jo sicer posrečilo, spraviti 85 reakcionarjev in 52 zmernih do »zmago*, ali opozicija ima že danes več kot dvakrat toliko glasov gotovih. Posebno značilna jo pa (sprememba na levici, kjer so bili v prvi dumi »kadelje* vodilna stranka. Sedaj je pripadla glavna uloga socialistom, ki imajo s tremi frakcijami žo dnnos 88 poslancev, med njimi 48 socialnih demokratov; ostali se razdele med socialne revolucionarje in skupino dela. Najvtč uspehov so dosegli socialisti na jugu, kjer so zmagovali po mestih in po deželi z ogromnimi večinami.
Ruska dami se je sella v torek. Za predsednika je bil izvoljen »kadet* Golovin. Otvoritev je bila slavnostna, ali razpoloženje lju Islva in poslancev ni blo v soglasju z dekorntivniml priveski in s teatralno gesto. Desnica jo poskusila s patriotičnim hrupom, ki pa je naredil klavern vtisk. Socialni demokratje so pri Al i v dvorano, ko je bila končana »slovesnost*. Delavci so priredili svojim poslancem ovacije.
Godovi prihodnjega tedna:
10. 40 rnučenikov. Dragoj«, Slana j 11. Kozina, Radoja; 12. Gregorij, Božena; 18, Niceforij, S vrlo vid, Roža; 14. Matilda, Deslmir; 15. Longin, Velislav; 16. Hilarij in Ticijan, LJublslava.
ttejmi na Gorenjskem prihodnji teden:
12. v Radovljici (za živino) in Kamniku.
Novičar.
Seja kranjskega občinskega odbora od 7. t. m.
Zupan poroča, da se »Narodna Čitalnica* zahvaljuje za K 200—, koja svota so ji je dovolila kot prispevek za ustanovitev javne ljudske knjižnice, Nadalje naznani, da Je glasom dopisa deželnega odbora od 12. februarja t, I. lakonski načrt vodovoda za Kranj in okolico zadobil najvišje polrjenjo
in da bo oVetni odbor izdelal za iivršitev vodovodnega projekta potrebni dogovor med vlado, deželo in intereeiraniml občinami. O tem dopisu je obvestil župan tudi prizadete kmetske občine. — Računi gasilnega društva za leto 1000 se vzamejo na rnanje in se odobre. — Potrdijo se občinski računi za leto 1906 t dohodki K 51.578 75. izdatki K 35.209 76 in prebitkom K 10 368*99 nadalje račun ubožnega zaklada Ur s rotišnice s prebitkom K 14343 in računi V. Pleiw«-i*sovo, F. Omersove ter S. Robičeve ustanove. Pregledo-talcem računov se izvolite občimka odbornika I. Rakove in V. Rus. -- Na predlog flnančneg.i odseka odbor odobri računski zaključek in bilanco mestne hranilnice, ki kale skupnega dobička K M 473 81 in izreče zahvalo hranilničnemu upravnemu odboru ter ravnateljstvu na uspešnem delo vanju. — Kot zastopnika občine se izvolita v naborno komisijo občimka odbornika J. Krenncr in I. Bukove. — Odbor se izjavi deloma ugodno, doloma neugodno o dveh prošnjah za podelitev koncesije pivotoča, odnosno Žganja — in vi no toča čez ulico in za stoječe goste. — Komčno vzein« odbor odobruje na znanje računski zaključ k dijaške kuhinje za I. polletje 1900/07 ■ prebitkom K 511 13. določi preglH lovalcem računov občinska odbornika M. Matia'iča in K. Pučnika ter izreče odboru dijaške kuhinje zahvalo na trudoljubirem in uspešnem delovanju.
Novi zakon o volilni svobodi je jako strog. Kdor bi bil kaznovan zaradi prodopka njegovih določb, izgubi tudi volilno pravico. Naj torej zlasti vročekrvni pazijo, da mu ne pridejo v zanjke. Kažnjivo ni samo razbijanje shodov, ampak kaznuje so n. pr. lahko tudi tistega, ki so brez pravice udeloži kakšnega shoda, pa so no odstrani, ako se ga pozove. Recimo: Klerikalci skličVjo vo-ldni shod za volilce »Slovensko ljudske stranke*. Ako pride tja naprednjak, pa mu pravijo, naj odide, so mora od Uraniti, sicer se ga lahko obtoži. Sploh svetujemo volilcom, naj se seznanijo z novim zakonom, ker ju to nujno potrebno. Seveda bodomo zahtevali tuli od nasprotnikov, da so strugo drž« zakona,
Jeseniški častni občani. Pred upravnim sodiščem so je — kakor žu omenjeno — vršila minuli četrtek seja, na kateri se je razpravljalo pod predsedstvom senatnega preds. bar. Sehvvartzenau-a o dveh pritožbah Kranjake industrijsko družbo na Savi o imenovanju 13 častnih članov in o sprejetju taisti v volilni imenik. Upravno sodišče jo obema pritožbama ugodilo, češ, da saje odborov sklep izvršil formelno protipostavno(?). Industrijsko družbo je zastopal ljubljanski odvetnik dr. Egger.
Dršavnosborskim kandidatom za mosto LJubljano so minulo nedeljo proglasili pasarja Ivana Kregarja.
Delovanje Nemcev med nami. VDomžalah se je ustanovila podružnica nemškega iulferajna. Ali imajo Domžale že podružnico družbe sv. Cirila In MotodaP
Bismarka čuta v gostilni pri Čokelu na Črnučah. V prvi gostilniški sobi imajo namreč veliko Bismarckovo podobo, dasi je gospodar hiše Slovenec in gostilničar tudi. Ker zahajajo v gostilno izključno le Slovenci, smemo z vso opravičenostjo zahtevati, da se ta podoba odstrani, pa naj bo gostilničar ali kdo drug še tako prepričan o nasprotnem, če ne, bo gostilna prazna slovenskih gostov in Bismarcka naj potem ogleduje in časti, kolikor hoče Usti, ki zdaj varuje njegovo podobo. Več ljubljanskih izletnikov.
Občinski svet ljubljanski jo sprejel nov občinski volilni red, ki ima 4 volilne razrede: 1. razred, volijo plačevalci skupnega direktnega davka po 200 K, 2. razred, ki plačujejo direktnega davka 50 do 100 K, 3. razred, volijo oni, ki plačujejo manj kot 50 K, 4. razred, vsi občani moškega spola, ki so dopolnili 24 ltt ter bivajo 2 leti neprestano v Ljubljani.
Narodna čitalnica v Krnniu priredi 18. in 19. t. m. dramatično predstavo. Vprizori so prvič velika Ganghoferjeva drama Valonska svatba. To je drama velikanskega obsega in krasno pretresljive vsebine ter zahteva voliko od svojih pred-atavljalcov. Naši vrli diletantje so se lotili težke dramo z največjo pridnostjo — in prepričani smo, da povoljni uspeh ne bo izostal.
Vojska bol Najbolje informirani list na Slovenskem »Slovenec* lovi laško ogladuho po Gorenskotn. V ponedeljkovi številki je ujel kar tri In sicer v prolopi Hadovljici. Ker je mesto Hadovljica v neposredni bi 2ml laško meje, obeta
postati v kratkem času v ttrategičnem ostra veleval nega pomena. Kar se tiče pa vohunov, samo sledeče: V Radovljici se rnuie te nekaj dni trije tržaški lesni trgovci, ki kupujejo in prevzemajo les pri g. Derniču. In iz teh treh kupcev je napravil najbolje informirani list na Slovenskem kar tri laške vohune. Ker so se pedali ti trije trgovci v nedeljo domov v Trst, »zamehuril* jih je »Slovenec*, češ, v Radovljici jih ni, torej so v <špehkamri*. Omenjani trije trgovci s« menda v kratkem predstavijo najbolje informiranemu uredništvu »Slovenca* ter ga upajo temeljito poučili, kako se mora o poštenih ljudeh poročati. Slovenskemu svetu pa naj služijo te vretice < dokaz, kako zanesljiva in temeljita, a obenem resnična «o poročila najbolje informiranega lista na Slovenskem — »Slovenca*.
Velikonočne počitnioe se prično po drl. srednjih šolah 26. t. m., ne 27., kakor je predpisano.
Umrl je minulo neduljo v Kranju trgovec g. K. Fabiani. — V Smokuču pri Lescah je umrl trgovec g. Janez Bulovec — V Kandiji na Dolenjskem je umrl sodni svetnik in okrajni sodnik na Brdu, g. J.
Starta
Povozil je v poti leljuk vlak na Svetju pri Medvodah konja in sam. Konj je gospodarju ušel izpred goitilno in jo potem zavil pri nekem prelazu na železniški tir, kjer ga je zasačil vlak. Bdo jo to prav blizu železniškega mostu, ki drži čoz Soro. Nejreča se je zgodila pri osebnem vlaku, ki pelje ob */. M« ur> v Ljubljano.
Uspeh nabora v političnem okraju Kamnik. 1. in 2. t. m. je bil nabor v Provojah za okraj Brdo. 4. in 5. pa v Kamniku za sodni okraj Kamnik. Prišlo je na nabor 072 fantov, od katerih jih je bilo potrjenih 121, torej 17%- Druga leta jih je bilo potrjenih primeroma več.
Nesreča Dne 27. februarja sta sekala bukve Tomaž Sodja iz Češnj cc pri Podnartu in njegov sin Jože. Ko je klestil očo spodnjo veje, začela je padati bukev. Sin ga je opominjal, naj se umakne, a zamotan v hosti ?« ni mogel naglo rešiti. Bukev jo padla nanj in mu skoraj polomila hrbet, izbila dva zoba in pretrgala ustnico. Mož se je že tretjič ponesrečil in doslej še srečno prestal.
Novo izobraževalno drnštvo. Vlada je potrdita pravila društva »Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Velesovcm*.
Bolnica v Bohinja. C. kr. gradbeno vodstvo /eieznice je veliko zidano bolnico z vso opravo in kirurgičmmi instrumenti prodalo zdravstvenemu zastopu na Boh'nji*i Bistrici. S tem je Bohinj pridobil zopet veliko, kur se namerava napraviti iz te bolnico javno bolnico, katora ima že sedaj za 50 bolnikov in vse drugo osobje prostora. Merodajni faktorji naj uvažujejo to misel, ker v Ljubljani je itak že vso prenapolnjeno, v Bohinju pa čist gorenjski zrak.
Vodovodno društvo v Škof j t Loki, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo, vabi na svoj V. redni cbčni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. marca 1907 ob 5. uri popoldne v ondotni mestni dvorani s sledečim sporedom: 1. Poročilo o izvršeni obligatorični reviziji. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1906. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Izvolitev načelstva in računskih preglednikov. 5. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, kateri sme v smislu § ;if>. pravil sklepati brezpogojno, t. j. brez ozira na število navzočih zadružnikov. Pripomnimo, da letos, meseca septembra, poteče ona petletna doba, v kateri bi bila opravičena mestna občina prevzeli pod gotovimi pogoji zadružni vrdovod v svojo lastno upravo in da v tem oziru doslej še nI nič podvzela.
Po 100 K podpore sta dobili od deželnega odbora podružnici slovenskega čebelarskaga društva na Bohinjski 11 li in v Gorjah za po ipcše vanjo izvažanja živih kranjskih čebel.
V Begunjah pri Lescah i in a jutri v nedeljo ondotna kmetijska podružniba svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. Začetek ob treh popoldan.
V Šiški so je ustanovilo žensko telovadno društvo.
e  * *
Pasivna rezistenca je prenehala, ker je dovolila državna železnica delavcem 10% poboljšek, poduradnikom in stalno nameščenim uslužbencem pa regulacijo plač kakor jo dobe drugi državni uradniki počenši s 1. aprilom 1007. Plače pod- • uradnikov in uslužbencev Južne železnice bodo enake novim plačam uslužbencev na državnih železnicah v Trstu in istotako leta avancementa.
tenaka in volilno pravico. V Londonu j« zborovalo veliko število žensk, katere so zahtevale volilno pravico v parlament. Po zborovanju so »le pred parlament, kjer je ravno zborovala spodnja zbornica in hotele vdreti v posvetovalno dvorano. Prišlo jo opetovano do spopadov s policijo, katera jo v celem zaprla 49 žensk.
Največje Jajce na svetu je kupil zoološki muzej v Berolinu. Jajce je pred 20O leti na Madagaskarju iz umrlega ptiča iz nojevega rodu (Aepvornac), vendar je jajce še petkrat večje kot nojevo, ker tehta 1 '488 kg ter bi bilo v njem prostora za 6 499 litrov vode, t. j. toliko, kolikor bi šlo v 5*41 nojevih in 135 kok šj li jnjc.
.-
Izredea otročji blagoslov. V Lajosszentpetiu na Ogrskem je tena kmeU Balo g a porodila ce-Ivorčke. Zdravo je vre, otroci in mati. Balog je dobil te dvakrat dvojčke in enkrat trojčke.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem t Kranju dne 4. t. m. Primalo se je 214 glav goveje živine, 0 telet, 78 domačih prašičev in — koz. — Pšenica po K 7*50, proso po K 7 —, rž po K 7*—, oves po K h —, ajda po K 8*75, fižol ribničan po K —, Keks po K — in krompir po K 2"— za 50 kg.
Trimesečen mlekarski tečaj priredi c. kr. kmetijska družba kranjska dogovorno s kranjskim deželnim odborom na Vrhniki, in sicer od dne 1. aprila do 80. junija t. I. Tečaj bo teoretično-praktičen ter se bo poleg spoznavanja, preizkovanja in ravnanja z mlekom poučevalo poglavitno o izdelovanju presnega masla in sira. Nadalje se bo vi šil tudi pouk o mhkarski kemiji in bakteriologiji ter se bo poučevalo o oskrbovanju in krmi molzne živine, o kužnih boleznih ter o mlekarskem knjigovodstvu in računstvu. Pri praktičnem pouku se bo oziralo na vse načine ravnanja z mlekom in poleg tega tudi na oskrbovanje mlekarskih strojev in tudi parnih kotlov. V tečaj, ki bo brezplačen, se sprejme le 12 udeležencev, ki dobe brezplačno stanovanje. Za hrano bo moral vsak udeleženec sam skrbeti. Nekaterim nepremožnim udeležencem bo mogoče dati podpore iz državnega, oziroma dtželnega prispevka. Prošnje za sprejem je poslati do 20. marca t. I. na podpisani odbor. Prednost za sprejem imajo tisi i, ki so že v kakšni mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge. Po končanem tečaju se morajo udeleženci podvreči izpitu ter dobe o njem spričalo, ki jih usposobi za voditelje mlekaren.
Mlekarski in perutninarskl tečaj za gospodinje in njih hčere priredi c. kr. kmetijska družba od 20. do 23. marca 1.1. na družbeni gospodinjski šoli v Ljubljani, v Marijanišču na Poljanski cesti. V tečaj, ki bo brczplačen, se spnjme omejeno število gojenk, ki bodo moralo za hrano in stanovanje same skrbeti. Za sprejem se je zgtasiti do tO. marca 1.1. Pouk bo trajal vsak dan dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 2. do 6. ure. Poučevalo se bo praktično in teoretično o mlekarstvu sploh, o oskrbovanju molzne govedi in Zlasti o posnemanju mleka s posnemalnikom, o izdelovanju čajnega masla in nekaterih vrst mehkega, namiznega sira. Glede perutn>narstva se bo poučevalo vse, kar spada v to stroko, zlasti se bo oziralo na oskrbovanje in krmljenje perutnine, na valjenje s strojem, na gojitev piščancev, za hranjenje jajec in na perutninske bolezni. Udeleženke tečaja so bodo morale praktično baviti v mlekarni in v kokošnjaku. Poučevala bosta ravnatelj kmetijsko družbe Gustav Pire in mlekarski nadzornik J. Legvart; praktične vaje se bodo vršile pod vodstvom in nadzorstvom učiteljice gospodinjske šole gospe sestre Vincencije Lah in deželnega sirarja J. Mastnaka.
Izjava. Kmet.-kem. preskušališče v Ljubljani je objavilo meseca novembra 1. 1. skoraj v vseh listih kranjske dežele spis, kjer brezpogojno priporoča za gnojenjo porabo razklejene kostne moke namesto Tom asove žlindre, ali celo namesto super-fosfata spomladi za jarino. Vsled tega spisa je nastal neprijeten časnikarski prepir, iz katerega se je celo izvajalo, da jo c. kr. kmetijska družba kranjska z oddajo Tomasove žlindre kmetovalce v deželi na nedopusten način oškodovala. Podpisano predsedništvo je svojemu uradniku velelo končati ta prepir, in sicer z utemeljitvijo, da se zadeva na dostojen način reši z izrekom skupščino, ki bo sestavljena iz udov družbenega glavnega odbora, kuratorija kmet. kera. preskuševališča, zastopnikov «Gosp. zveze*, vseh kranjskih kmetijskih strokovnih učib 1 jev ter iz dveh izverikranjskih agrikullurnih kemikov. Ta skupščina je zbirovala 21. februarja t. 1. ter sta bila navzoča kot poklicana strokovnjaka gg. dr. Edvard Hotter, ravnatelj kmet.-kem. preskušališče v Gradcu, in dr. Henrik Svvobcda, ravnatelj kmet.-kem. preskušališča v Celovcu. Na podlagi posvetovanj, izrekov omenjenih gospe do v strokovnjakov in oziraje se na tozadevno strokovno literaturo  razglaša podpisano predsedništvo naslednjo soglasno odobreno izjavo omenjene skupščino: »Razmere med veljavo učinka fosforovo kisline v kostni moki in Tomasovi žlindri ni še praktično in vednostno končno dognano za razne podnebne in tame razmere, vendar sta učinek In rcntablliteta pri porabi Tomasove žlindre vednostno in praktično tako ugotovljena, da je oddaja tega gnojila po C. kr. kmetijski družbi kranjski strokovno popolnoma upravičena,* Predsedništvo c kr. kmetijske družbe kranjske. Predsednik: Detela s. r.
Občni zbor čebelarske podružnice v Medvodah se vrši jutri v nedeljo dne 10. t. m. ob 8. popoldne v gostilni pri Pavlinu. Predava urednik »Čebelarja*.
Čebelarski shod nn Primskovem pri Kranju
bo dne 10. t. m. ob dveh popoldne v tndotni šoli. Predavali bodo: Nadučitelj L i kosar o namenu čebelarskih društev in čebelarskih listov ter glavne napake naših kmetovalcev-čebelarjev; 2. nadučitelj Lusnir o pomenu čebelarstva s pedagogiškega in socialnega stališča; 8. Nadučitelj Roji na o spomladanskih opravil pred čebeljnakom in 4. nad«
učitelj Humek o sjedinjenju vseh gorenjskih podružnic in zastopnikov trgovskih tvrdk za enotno mero in obliko panju, namenjenega za kupčijo in o kupčiji sploh. — Opozarjamo vse tiste, ki se zanimajo za čebelarstvo, da pristopijo k naši čebelarski podružnici. Udnina znaša le 2 K na leto, za ksr dobiva vsakdo tudi društveno glasilo »Slovenski Čebelar*.
Milostiva gospa,
aH veste, lakaj morate pri nakupovanju sladne kava Izrecno poudarjati Ima »Kathralnar« T
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemckbrci vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathrelnerjeva kava.
Zakaj le
Ha thretnerje v a H ne ipp ova
slad na kava
Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In oku a irnate kav«.
Zupomnite ni torej natnnko,milo-
V najem se odda
ae-i
štiva da dobivate pristno
Katlneiiiorjavo kftVO itrolj v u* prtili t« viru i h zuvojih r napisom: »Km tir. inorjova Knoi >pova hIrU-nn kiv». m s sliko Župniki K no. p u kot varstveno znamk<>
Listnica uredništva.
G. dr. Fran llallčl Vas" odgovor na zadnji podlistek je nora) za danes radi pomnn.kanjt« pro-ttora — žal izostati. Pride zanesljivo prihoJnjiĆ.
Dopisniku iTrziških novic* v zadnji številki • Gorenjca« v Trlirtu: Prosimo, berite današnje poslano g M a. I ,u t a rja. Iteseilo imate sedaj Vi.
Poslano.*)
Z ozirom na članek v 9. stev. »Gorenjca* z dne 2. t. m., v katerem trdi dopisnik, da sem po nizki ceni kupoval les iz srenjskih gozdov, sem primoran odločno izjaviti, da je to poročilo popol noma izmišljeno in brez vsake podlage. Zato pozivam pisca dotičnega članka, naj se s polnim imenom podpiše, sicer ga moram smatrati lažnjivcem in obrekovalcem. 88
V Tržiču, dne 7. marca 1907.
Matevž Lončar
trgovec z lesom.
*) Za vsebino lega je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
226-19
Iv, Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoma svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
Trgovina
v lepem kraju poleg Zupne cerkve, pripravna za začetnika ali tudi žensko.  Majemnlna niska.
Kje? Pute upravnistvo »Gorenjca*.
lepa meblirana soka
z razgledom na trg in električno razsvetljavo se odda takoj v najem v Kranju št. 112. Več se zve istotam. 40
špecerijske stroke, vestnega in zanesljivega
sprejme, ta Ko j
pod ugodnimi pogoji v svojo trgovino
J. Kušlan
39 Kranj.
Učenec
se sprejme takoj v ključavničarsko obrt pri
Ivanu Pušavcu
Primskovo pri Kranja.
Isti se priporoča tudi za vsa ključavničarska dela, kakor štedilnike, želesne ograje i. t. d. 37 i—8
popravila
vsake vrste kmetijskih strojev po najnižjih cenah
Prešernova klet v Kranju.
V Kokriškem predmestju štev. 28   (Rooss-ova hiša)
otvorila
se bode v NEDELJO, dne 10. sušca
L
v kateri se bode prodajalo vino in pivo na drobno in jjafr     na debelo.
Zatrjujoč, da se bode točila vedno najboljša pijača, prosi za mnogobrojni obisk
R. & E. Rooss nasl.
87
*#*###♦*«
•***>{. m -f x.
Oziraje se na moje »Prednaznanilo* in »Poslano* v prejšnjih številkah »Gorenjca*, naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel v najem pro-dajalniSki prostor
v Kranju, glavni trg št. 192
kjer se nahaja sedaj zaloga Singeijevih Šivalnih strojev.
Začetkom meseca aprila t. t otvorim svojo trgovino
s čevlji, usnjem in čevljarskimi potrebščinami
pod tvrdko
Janko Pollak.
Blagovoli naj torej slavno občinstvo počakati še toliko časa z nakupom enakega blaga do otvori t vo, ker se bodem v resnici pot.udil, vsem zahtevam cenj. odjemalcev v vsakam oziru ustreči ter se priporočam
s spoštovanjem
84 8_2 Janko Pollak.
S9-S7
Tdnnies
torama u stroj«, tri«o to kovino livarn* ▼ I4«b«JaAi
priporoča kot posebnost i*#a In rse stroje sa
obdelovanj« lesa, Franci i-turbina osobito ss tatine naprave svezan«
nsposredno i vratilom. Sesalno -generatonki plinski motori, najcenejša gonilna sila l do 3 v. za konjsko silo in uro.
ZWfjfrtiiit:|tf«i.?»rt^WllM
Najbolji« kosmetlćno ZObOtfstllno sredstvo
Jzdtlovattlj
0« Styđl
,bljana, SpitaL-Stritar.ul.7
Večkrat premirano!
Glinaste peči »«
Itedlinlke, banja xa kopeli, kakit rudi kipe, vue In droge glinaste izdelke ? ▼ieh barvah, trpeine ti cens priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peći in glinastih izdelkov v LJubljani.
Ia vsakovrstna ključavnićartka itli kakor
štedilnike, nagrobne in vrtne ograje, železna vrata in okna, balkone, vsakovrstne okove i. t d. i. t. d.
35 io-l se priporoča
Rudolf Florjančič
ključavničar KRANJ, predmestje, Pungrad ite? 32.
popravila se izVr$« točno in solidno.
Tli«
ovi 51 Valni stroji
so najboljši za druiinako rabo.
17). ^odkrafok
frizer li dane In gospode
ljubljena, Sv. Petre cesta 80. FlUJelke ns-14042        sproti hotele „Union"
Svib« t«**
priporoma fojfiav las in
»leve nilko čeni
umivanj« trojidrav-prt poro-gorko In mnlo iraent sušilni aparat Suli brat nad-lein« vročine. Ne proviročuje skrčenja Ua. Vpliva dobro na pospeševanje
ruU iai. Zilm vttkovrttill iHitk smicali is lMttaiu
Oddelek ia dam« i separatnim vhodom.
Aleksander Ambrožic
nrar In trgovec na Bled«
^^s^^s^s^si^^B^^a^s^a^^a^a^n^^^
Sivilo, pošlvavajo, vežejo. — So nedoseini za obrtno svrhe. — Šivajo naprej in
nazaj. — aar Teko na krogljicahl
Glavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana Kočevje
mestni trg 19. 131—86 na gradu.
3
I
i I
O
K) O
P"
dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih w, virialo, prstenov, uhenoy i. t. d., vse po naj-7S-44 nitjih cenah.
Najcenejša in najhitrejša v o in) a V AmeriKo Je a parniki jSevornonemškega Lloyda'
iz Bremena v )<ew-york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wllhelm n., Kronprinz Wilhelm, Kaiier Wilhelm der Orosse. — Prekomorske vožnje traja 5 do 6 dni
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Izubijani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah it 35
nasproti občeznane gostilno «Pri starem Tialerju*.
Odhod lx Izubijane je vsak torek, četrtek Id soboto. Vea potovanja se Ukajoča po-jaanila točno in breiplačno. Postrežba poltena, roelna in solidna.
Potnikom, namenjemm v sapadne driave kakor: Colorabe, Meziko, (Kalifornija, Antona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in WashingtoD nudi nale druitvo poaabno ugodno In izvanredno ceno tez Galdeitoa. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal tim ore in na vse ostale dele sveta, kakor lira-lilija, Ruba, Buenos Airas, Colombo, Slngepore, v Avstralijo itd. itd. 2*28—17
mig«ij"'i>-,   *   — '----»    ... j
■s
J0S. W£IBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomsikovo   ulio« *t.
SUvUti Hitio ii kaulnilttiliko uiobvalCantvi. ticao omresje ne stroj, ogreje ne mirodvoru, obmejnooinreaj e,veznavrata, balkoni, verande,
stolpne krile, štedilnike 1.1, d.
Specijaliteta: H—89
veljični nestori (Roilbelken).
***** tU,   tfJtl   tžJLJ   tL3f   ttJ t   « Mt If-tl
Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni.
v
ao 26—2
I Zupnje« staro zlato In »rebro po najtlšjl dnevni ceni.
F r. Čuden • urar
LJubljana, Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana
priporoča svojo bogato tovarniško zalogo najboljših in najfinejših ur, zlatnine, srebrnine, kina-srebra in dragoc. kamnov«
Razpečavam le prvo vrste blago. Zadovoljujem so z malim dobičkom. Na zahtevanje pošiljam ooniko (s koledorjem) brezplačno in poštnino prosto.
S
§3
Loterijska srećka dna 2. marca 1.1.
Trst   14   66  7   46 36
Zahvala.
OJbor «Prostovoljnega gasilnega d mit v a v Kranju* izrtka lem potom slavni c. kr. pri v. zavarovalnici »DUNAV* najsrčnejšo zahvalo za povodom zadnjih dveh požarov v Stražišču in Kranju — njemu po svojem glavnim zastopniku gosp. Rudolfu Kokalju v Kranju blagohotno naklonjeno denarno podporo.
V Kranju, dne 1. suva 1907.
Odbor.
Zahvala.
Slavno »Kreditno druHvo v Kranju* je povodom za* k ljubke svojega letnega rakuna blagohotno naklonilo 'Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Kranju* veliko s>oto v društvene namene, vsled cesar izreka odbor tem potom najsrčnejšo zahvalo.
V Kranju, dne 1. suica 1907.
Odbor.
Zahvala.
OJbor 'Telovadnega društva Sokol* v Kranju* izreka slavnemu Kred tnemu društvu v Kranju za večji znesek, katerega mu je isto naklonilo povodom svojega letnega računskega zaključka v društvene namene — najsrčnejšo zahvalo. V Kranju, dne 1. suka 1907.
Odbor.
Mavrici] Smolej
urar in trgoVec na Jesenicah
priporoča svojo veliko zaloga pravih švicarskih
Z Jepoib tir
vsake vrste, dalje budilke, ure na nihala, prstane in verižice L t d. po najnižjih
cenah.
17 6
popravila
so izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nikih cenah.
Ceneje kot povsod drugod. Potrebščine za kolesa in gramofone.
Zaradi kakovosti in nizke cene posebno priporočam   preezijsko uro tlntakt*.
Samo
dni
jtovrc-Jlevv-torli
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
lani, ?ariz in jČaVrc i ftnerito.
Veljavne voane liste in breaplalna pojasnila daje aamo
£d» Šmarda
oblast« potrjena potovalna pisana
▼ LJubljani. Dunajska cesta 18
v novi hiši c Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu».     4 26—8
Ludovik Borovnik
puakar v Borovljah (Ferlaob na Koroškem)
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnik sa lovce In strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokreaaice, vspre-joma vsakovrstna popravila, ter j.h točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnicl in od meno preizkušene. 204 62—32 Iluatrovan i oenllcl nastonj,
HOTEL „ILIRIJA'
w 62 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. -*- Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Poatreiba točna. Cene niike.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Frlc Novak.
Novo!
Novo I
=v 30. oblikah=
lasclolti ne
ii močna kovina, fino ponikljane. Lučjo krasna in polovloo oenejia kot petrolejska.
Priporoča se gostilničarjem , obrtnikom in sploh vsakomur. 179 26—1 Kdor si hoče prihraniti oči, naj kupi
Tjjjj-ijjS
Dobi te tamo pri:
JL. J. Ivano u
Izubijana, Bola« ulio«, It. S.
Podpisani se usnja naznanjati p. n. slavnemu občinstvu, da je otvori 1 dne 15. januarja t. 1. svojo o
obr
na Savi pri Markotu.
Priporočajo se zlasti poprr vila. Ure budilko se popravljajo po 1 K 10 h, Žepne ure po 2 K in ceneje. Večja popravila se zaračunijo po najnižjih cenah. Vsa popravila se izvršijo pod jamstvom ali garancijo in se vsako naročilo izvrši natanko in točno. Cene za popravila so kljub veliki draginji
brez konkurence.
Igtotako se popravljajo tudi šivalni atroji točno to cono.
PriporočujoČ se vsem starim in novim naročnikom, bilježim z odličnim spoštovanjem
Otokar Jedlička.
14 -7
Pozor, gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem ie več nego 80 let, ee mi je posrečilo, iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brada In laa, proti izpadanju brk In laa in to je KAPILOR it. I, On deluje, da laaja In brka poatanejo goatl In dolgi, odotranjuje prhljaj In vaako drugo kostno bolezen glava« Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo pri znal nic in zahvalni c. — Stane franko na vsako polt« I lonca k a K 80 h, 8 lončka 5 K.
Nafočajte samo pri meoi pod naslovom 10 20—8
PETER JURIŠIĆ
lekarnar v Pakracu štev. 67 v Slavoniji.
Najbolje Je najceneje.
4>
a
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
v katerih ie prodajajo samo Bingerjevi šivalni stroji
ca
S
E
i Singer Ko., ako. druž. sa šivalne stroj*
§• 36 52-10 Kranj, glavni trg 192.
* Zaloga olja, šlvank in posameznih delov.
^       Nad 5000 filljalk po vsem svetu.
Pozor, gospodje in gospodično!
V svoji lekarniški p taksi, ki jo izvršujem le već nego 80 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPILOR atav. 2.? Povzroča, da poatanejo laeje dolgi in goatl, odstranja prahaj In vaafj kožno bolezen na g avl. Nsrocila nuj bi si ga vsaka druiiua. lumin premnogo zahvolnie in priznalnic. Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 L 60 h, 2 lončka I K.
Naroča naj se samo od mane pod naslovom 10  BO—b
PETER JURIŠIĆ
lekarnar v Pakracu štev. 87 v Slavoniji
"O
TI i
fli r-i-
3 &
*__
Ol
3 a
S CM.
e* -»
ai
i a i tj
C
cV
6431
t
form, lalenJkih, tirlstor ^ ^ iklh In kolesarskih oblak l" Oflrla)al tar havelekov. Vedno bo-g*1* zaloga angleškega, francoskega is brnskega sukna. Naročila se izrisujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Isto tam se dobe tudi vsakovrstni del-aikl in Minfalki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 1*4.36
krojaški mojster
Radovljioa H. 41
Jaaartloa it. tO
priporoča cenjenemu občinstvu tvojo delavnico v izdelovanje vrst oblek ia gospode, uradniških ni-li
aajeeaajaa ia aajveeja eksportna tvrdka.
Rasponi ljanje Ivieariklk rte kraje svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
<5>
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ar, kakor najbolj sloveči h znamk Šafhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Ilataiae ia srebrnlne, kakor nakras-kl, verižice, uhaii, prstani, obeski L 1d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokai, da jo moje blago zares fino ia ceno, |o to, da ga raz pošiljam po cele« svetu ta Imam od Jemalce tudi ararjo ia ilatarjo glaV-gt 60S.   Nikelnaela aaker- Bih BOSt
."■■■"■rfl'JjH »T"** Ravno Jo liiolnajaovojil veliki cenik, A'ii^'tiTaV kateri 10 pošlje zastonj ia poštnine
Uta i dvojna Um trtim ara- DTOStO.
brnim  moćnim pokrovom - .        . ...
f\ 6 60 in naprej.     Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
m
St 606. Prava »rebrna eilia-der-remontoar, trp etno ko* leeje in moćni pokrovi, fid. 4-86, leta i dobrim ankar kolećjetn fId. 6-96 in naprej.
6-10
etaSU
Zoto- uuu »tel)<
Oton 5«y-t
pri g. dr. E. Globo 6nikii v Kranju
Zobovja, tudi ne da bi se odstranile kor© nine, i ali brez nebne plošče, iz kav6uka kakor tndi alata, dalje vravnalnioe in obturatorjl te izvršujejo po najnovejlik 1008H metodah.
Plombe t alatu, poroelaaa, amalgama in oementu kakor tudi vse ■oboadrav-nilke operaoije izvrstne tu speoijallat
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. aro
* £jiiljm(KolizO) \\. £attg Marfle Terezije cesta
Bogata ialo&a pati H tv a vsaka vrata r vseh cenah. Otfe dala, slike r rseh velikostih.
19 2.i io zalagatel] društva
o. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški atoli.
Pohištvo It Maza, otroška postelja /a vozički  po' viški
M/l/.
čudovito poceni /a hotele, vilo In za lotovllU 52 V d,
Za spalno sobo od 180 ild, napraj. Dlvan z okraski.
Opravo /a Jedilne sobe, salone, prod-acbe,oale garnitura.
specijalitete v nevestinih balah, toliki prootorl, prl-tllčno In v 1. nadstropju.
Z i aobo: postolja, nočna omarica, 0-mlvalna miza, obešalnik, mlia, stensko oglodalo.
Rezervna zaklada: E 88.277.
Denarni promet v 1.1905: K 8,218.500.
Posojilnica v Radovljici
regiatrovana zadruga i omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
4no
2 10
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 5V«7e, na menice pa po 6Ve. — Eskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Poštno-hranilnični račun št, 45.867.
151-82
»Gorenjca'
prodaja
po 10 vin. v
Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržeč, in g. K. Fa-b i a n i, trgovec h. št. 105;
Skotil Loki g. M.
Ž i gon, trafika, gl.
trg;
Tržiču g. J. Aha-
čič, trgovec;
Radovljici g. Oton Homan, glavna trafika;
Bleda g. Iv. Pretnar, trgovec;
Jesenicah g. Jakob
Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrušici g. Štefan Podpac, trgovec;
Bohinjski Bistrici
g. M. Grobo tek, trgovec;
Kamniku g. Marija Ažman, trafika;
LJubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ul. fit. 52
Izdaja konjf*cij «(Jorenjr«»,
Odgovorni urednik La vogla v Mikuš.
Lastnina in tisak iv. Pr. Lampreta v Kranju.