Ob razpravi v obrtništvu
Za - toda...
V OBCINI Ljubljana-šiška se je razvila živahna razprava o izvajanju osebnega dela z za-sebnimi sredstvi, se pravi o stanju in perspektivi zasebne obrti. Ta razprava je v pravi luči pokazala, da je v zvezi z zasebno obrtjo veliko ne-jasnosti in \rsta anomalij, o katerih je bil že dalj časa go-vor, sedaj pa je napočil tre-nutek, ko je treba postaviti piko na i.
Izvršni odbor občinske kon-fcrence SZDL je po temeljiti proučitvi problematike obrti organiziral dve javni tribuni: prvo v Dravljah, drugo v Šentvidu. Udeležba na njih in široka izmenjava mnenj sta pokazali kako aktualna je ta tema, saj je 15 odstotkov vseh zaposlenih v občini, to je več kot 3000 občanov vklju-
čenih v terciarne dejavnosti, in da dela v tej komuni okrog 600 zasebnih obrtnikov. Po drugi strani pa je vedno bolj prisotna potreba občanov po obrtniških storitvah. Zlasti je treba poudariti, da je bila javna obravnava potrebna tu-di zaradi ocene sedanjih iz-vajanj družbenoekonomskih odnosov in zaradi odstranje-vanja idejnopolitičnih nejas-nosti. Navajamo povzetke udeležencev javne tribune.
Izhodiščna točka razprav je bila ugotovitev, da v občini terciarne dejavnosti, posebno še obrtništvo, zaostaja za splošnim gospodarskim raz-vojem, za zahtevami standar-da občanov, kakor tudi za po-trebami splošne in osebne po-trošnje. Ker je osebno delo z zasebnimi sredstvi tudi del gospodarstva in s svojo funk-cijo dopolnjuje industrijsko in kmetijsko proizvodnjo, ga je potrebno krepiti smotrno in preudarno. Upoštevati je treba načelo, da zasebna obrt ni tuja naši ureditvi, če je pravilno organizirana kot družbeno potrebna dejavnost. Zato pa je nujno uveljaviti takšne ukrepe in predpise, ki bi zasebni in hkrati tudi družbeni obrti omogočili ena-kopravno sodelovanje pri iz-vajanju gospodarske refor-me, saj sta kooperanta indu-strije. Dclno bi bilo moč po-magati razvoju obrtništva z doslednim izvajanjem seda-nje zakonodaje in z njeno dopolnitvijo tako, kot to zah-tevaio čas. sDecifičnost posa-meznih ve.j obrtništva, kakor tudi potrebe potrošnikov obrtnih storitev.
Pri tem bi bilo treba od-praviti limit zaposlenih v za-sebni obrti. Ta naj bi bil enak za vse stroke, to je pet zaposlenih. So obrti, ki po-trebujejo samo dva ali tri delavce vse leto, druge pa morda v določenem trenutku tudi 10 ali več sezonskih de-lavcev. Zato naj bi veljalo na-čelo, da je mogoče zaposliti neomejeno število oseb, toda davčni sistem bi moral real-
no oceniti, ali je potreba po večjem številu zaposlenih v posamezni obrti in v nekem času zahteva občanov in iz-poljevanje njegovih potreb, ali pa se skriva za večjim številom že manjša industri-ja, ki diši po »bogatenju«. Po-dobno je tudi s predlogom, da sme biti površina obrtne delavnice oziroma lokala največ 70 kvadratnih me-trov. So namreč obrtne de-javnosti, ki potrebujejo velik prostor, druge samo tolikšne-ga, kakor je dolga in široka nekoliko večja kuhinja.
Iz teh ugotovitev šišenskih obrtnikov izhaja, da je na-pačno reševati ti dve vpraša-nji z administrativnimi pred-pisi, ker bi s tem lahko tudi zavrli mehanizacijo in avto-matizacijo, skratka moderni-zacijo  obrti,   ki  je   danes  v
marsikaterem primeru že zelo zastarela.
Neposredno v zvezi z moder-nizacijo zasebne obrti se po-javlja potreba po združeva-nju obrtnikov v strokovno or-ganizacijo, kjer bi se obrtniki dogovorili o skupnih naporih za okrepitev obrti, za njeno razširjeno reprodukcijo, za potegnitev ostre meje med proizvodno in storitveno obrt-jo. S tem se poraja zahteva zasebnih obrtnikov po scdežu v občinski in repubiiški skup-ščini. Tako bi tudi zasebna obrt dobila pravno sigurnost in močno bi bila zmanjšana možnost mahinacij in preti-ravanj, saj bi lastna strokov-na organizacija trdneje usmerjala obrtništvo v tir iz-vajanja reforme.
Razen predloga o ustano-vitvi združenja je bil dan tu-di predlog o ureditvi načinov ter pogojev kreditiranja obrt-ništva, da bo bolj kakovost-no in bodo njegove storitve cenejše. Nekateri predlagajo ustanovitev lastne hranilno-kreditne zadrage ali banke, če ne bo rnoč vprašanja kre-ditiranja rešiti v sklopu ob-stoječega bančnega sistema.
Ugotovljeno je, da je seda-nji zakon o vajencih potre-ben temeljitih dopolnitev. Gre za ureditev odnosov med de-lovno organizacijo, šoloinva-jcncem; nadalje za realen si-stem nagrajevanja po delu, za preciziranie odgovornosti vajenca do dela itd. Slišijo se tudi glasovi, da sedanji učni sistem vajenskih šol ni najboljši, ker daje premalo tistega strokovneea znanja, ki ga učenec notrebuje za iz-popolnjevanje lastnega prak-tičnega znanja. Zato bi bilo prav, da bi pri sestavi učnih programov šol sodelovali ra-zen prosvetnih delavcev tudi obrtniki in drugi gospodarski strokovnjaki, saj se mora uč-ni program prilagoditi inten-cijam gospodarstva in obrt-ništva še posebej, ne pa ob-ratno. Ob tem velja omeniti predlog, da bi s predpisom določili,   za   katere   obrti   ni
vajenccm potrebna končana osemletka.
Status dopolnilnega dela v obrti je tudi eno izmed do-kaj kočljivih vprašanj. Ude-leženci javnih tribun so bili mnenja, naj bi dopolnilno de-lo omejili na storitveno de-javnost, kakor tudi, da mora tisti, ki je že redno zaposlen v neki delovni organizaciji, pa zaprosi za dopolnilno obrt, dobiti soglasje svoje de-lovne organizacije. In še to: strožji naj bo kriterij pri iz-dajanju obrtnih dovoljenj. So namreč primeri, ko dobi obrtno dovolienje nekdo, ki nima zadovoljive kvalifikaci-je. Tako se legalizira nekako-vostno nudenje storitev ozi-roma možnost nekaterim, da pod več imeni (žena, sin, hči) opravljajo tako razširjeno obrt, ki je že bolj podobna industrijski  dejavnosti.
Osnovno načelo davčne po-litike mora biti — podpirati razvoj obrtništva, zasebnega in družbenega. Vendar ne samo z izdajanjem zakono-daje, pač pa tudi z boljšo in številnejšo eksekutivo. Le tako se bodo preprečili iz-koriščanje, špekulacija, čez-merno bogatenje na račun potrošnika in na račun tuje-ga dela. Vendar mora biti davčna politika enotna za vse občine, vsaj v določeni regiji.
in ne, da je v sklopu treh ali petih sosednih občin z enakimi karakteristikami do pet različnih davčnih vijakov.
Pojem samoupravljanja v obrtništvu tudi še ni razči-ščen. Ko gre za dokončno od-pravo mezdnih odnosov, je potrebno temeljito izobliko-vati ne le pravice pri delitvi in organizaciji dela, temveč tudi odgovornost pri prevze-manju rizika pri delu in pri investicijah. Žato se mora uveljaviti načelo po ustreznej-šem načinu nagrajevanja in stimuliranja zaposlenih delav-cev — s pogodbo med delav-cem in  delodajalcem.
Vsekakor obe javni tribuni, v katerih je sodelovalo več kot dve sto obrtnikov, nista mogli iti mimo tega, da bi bilo treba nujno urediti so-cialno zavarovanje za obrtni-ke—zasebnike in izboljšati gmotni položaj ostarelih obrt-ni kov—upoko j encev.
Ta kratek zapis o mnenjih občanov, ki so angažirani v zasebni obrti na območju ši-šenske občine, je sicer po-manjkljiv, vendar dovolj zgo-voren dokaz, da je tudi vpra-šanje osebnega dela z zaseb-nimi sredstvi konkretno ob-ravnavanje problemov prek tvorne izmenjave mncnj. In to je bil namen obeh javnih tribun v Dravljah in Šentvidu.