69
A – apnenec (Limestone); L – laporovec (Marlstone); K – rjava pokarbonatna tla (brown 
calcareous soil); R – rendzina (Rendzina).
rafael terpin, branko Zupan, polona strgar,  
peter strgar & igor dakskobler
Viola pyrenaica Ramond ex DC.
Novost v flori Karavank in nova nahajališča v Julijskih Alpah
Novelity in the flora of the Karavanke range and new localities in the Julian 
Alps
9648/1 (UTM 33TUM93): Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, nad pl. Zapotok, strma rama 
pod Grivo, 1620 m n. m., kamnito subalpinsko travišče, Avenastro parlatorei-Festucetum 
calvae. Leg. & det. I. Dakskobler, Polona in Peter Strgar, 27. 7. 2012 in I. Dakskobler, 14. 
8. 2012. Novo nahajališče v že znanem kvadrantu, prvo znano nad Zadnjo Trento.
9649/2 (UTM 33TVM14) Slovenija: Gorenjska, Krma, Zasipska planina, okoli 880 m n. m. 
Det. B. Anderle, 11. 5. 2011, avtorjev popis.
9749/1 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Bohinj, Ukanc, vznožje Pršivca nad 
Bohinjskim jezerom, blizu izvira Govic in na meliščih proti Ukancu, od okoli 560 do 
650 m n. m., na več krajih. Det. B. Zupan in I. Veber, 3. 5. 2009, potrdil B. Zupan, 30. 3. 
2011, popisi avtorjev. Nova nahajališča v že znanem kvadrantu.
9749/2 (UTM 33TVM22) Slovenija: Gorenjska, Bohinj, Nomenj, ob cesti proti Bitnjam, 
490 m n. m. Det. B. Zupan in I. Veber, 19. 5. 2010, popis avtorjev. Novo nahajališče v že 
znanem kvadrantu.
9550/4 (UTM 33TVM34) Slovenija: Gorenjska, Karavanke ob poti na Stol, med Žirovniško 
in Zabreško planino, gruščnat stožec, porasel s kranjsko krhliko (Rhamnus fallax), 
1260 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, I. Veber & B. Zupan, 30. 8. 2012 in B. Anderle & 
I. Dakskobler, 28. 3. 2012, LJS; ob poti na Stol, Monštranca nad Valvasorjevim domom, 
Zaporedna številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 Pr.
Geranium phaeum E1 1 . . 1
Galium mollugo E1 + . . 1
Pimpinella major E1 . . + 1
Trollius europaeus E1 . . + 1
Thlaspietea rotundifolii
Adenostyles glabra E1 . . 1 1
Astrantia carniolica E1 . . + 1
Mahovi (Mosses)
Ctenidium molluscum E0 . . + 1
Schistidium apocarpum E0 . . + 1
Hladnikia 30: 59-72 (2012)

70
melišče, 1230 m n. m. Det. I. Dakskobler, I. Veber & B. Zupan, 30. 8. 2011; Žirovniška 
planina, pašnik na pobočnem grušču, 1170 do 1230 m n. m. Leg. & det. B. Anderle in I. 
Dakskobler, 28. 3. 2012, LJS.
9551/3 (UTM 33TVM34) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, ob poti na Stol, Zabreška planina, 
poraslo melišče z bukvijo in sveže posekan pionirski smrekov gozd na pobočnem grušču, 
1325 m n. m. Leg. & det. B. Anderle & I. Dakskobler, 28. 3. 2012, LJS.
Arealno karto vrste Viola pyrenaica v Sloveniji smo v zadnjih desetih letih že večkrat 
dopolnjevali, nazadnje leta 2011 v reviji Hladnikia (dakskobler 2011). Do zdaj znano 
razširjenost v Julijskih Alpah dopolnjujemo s tremi novimi nahajališči v njihovem gorenjskem 
delu, pri čemer je novo nahajališče v dolini Krme prvo zunaj Bohinja, in enim v primorskem 
delu, nad Zadnjo Trento. Bistvena novost je pojavljanje v Karavankah, kjer pirenejske vijolice 
do zdaj niso poznali (hartl & al. 1992: 369). Ta vrsta je v avstrijskih vzhodnih Alpah zelo 
redka in ogrožena (fischer & a l . 2 0 0 8 : 4 3 5 ) . V K a r a v a n k a h , n a m e l i š č u M o n š t r a n c a i n 
med Žirovniško in Zabreško planino, smo jo prvič opazili konec avgusta 2011, najdbo pa 
potrdili zgodaj spomladi 2012. Večinoma raste na bolj ali manj poraslem grušču, ob robu 
pašnikov in na plaziščih izpod Stola in sosednjih vrhov. Nahajališč in primerkov je precej in 
vrsta tu ni ogrožena. Ker v splošnem velja, da je zaradi zgodnjega cvetenja in neuglednosti 
Slika 1: Razširjenost vrste Viola pyreniaca v Sloveniji (dopolnjeno po dakskobler 2011). Zemljevid smo 
izdelali s programom FloVegSi (seliškar & al. 2003)
Figure 1: Distribution of Viola pyrenaica in Slovenia (supplemented after dakskobler 2 0 1 1 ) . T h e 
distribution map was made using the program FloVegSi (seliškar & al. 2003).
Notulae ad floram Sloveniae

71
(poleti jo prerasejo druge vrste in se jo najlažje opazi pri podrobnem fitocenološkem 
popisovanju) bolj ali manj prezrta, so v prisojnem, slovenskem delu Karavank pričakovana 
še nova nahajališča. Po dosedanjem vedenju je torej pirenejska vijolica v Sloveniji razširjena 
v dinarskem, submediteranskem in alpskem fitogeografskem območju (Julijske Alpe in 
Karavanke). Mogoča so tudi njena nahajališča v Kamniško-Savinjskih Alpah in v zahodnem 
delu predalpskega fitogeografskega območja.
Literatura
dakskobler, i., 2011: Novosti v flori zahodne Slovenije (Primorska). Hladnikia (Ljubljana) 
27: 3–25.
fischer M. a., W. adler & k. osWald, 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein 
und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz. 1391 
pp.
hartl, h., g. kniely, g. h. leute, h. niklfeld & M. perko, 1992: Verbreitungsatlas 
der Farnund Blütenpflanzen Kärntens. Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, 
Klagenfurt. 451 pp.
seliškar, t., b. vreš & a. seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
igor dakskobler, brane anderle,  
ivan veber & branko Zupan
Verbascum phoeniceum L.
Novo subspontano nahajališče v Julijskih Alpah, novost za floro Gorenjske
New subspontaneous locality in the Julian Alps, novelity of the flora of Gorenjska
9650/3 (UTM 33TVM23) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinjska Bela, nakladalna 
rampa na železniški postaji, ruderalno travišče, 490 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 8. 
6. 2012, LJS in avtorjeve fotografije.
Vijolični lučnik (Verbascum phoeniceum) je jugovzhodnoevropska-zahodnoazijska 
vrsta, značilnica suhih travišč iz reda Festucetalia valesiacea. V Alpah je razmeroma redka, 
razširjena predvsem v južnih pokrajinah in deloma na njihovem severovzhodnem robu 
(aeschiMann & al. 2004: 188). V Sloveniji je najbolj pogosta na Krasu, precej nahajališč je 
v Prekmurju, posamična so tudi drugod (Jogan & al. 2001: 398, Bakan 2006: 163, Wra Ber 
2007: 549). V Julijskih Alpah je redkost. poldini (2002: 511) objavlja podatek za osnovno 
polje 9546 (zahodno prigorje). V slovenskem delu tega gorovja je znano nahajališče na 
travnikih ob Soči pri Idrskem (v bližini Kobaridu), kjer jo je 29. 5. 1935 našel C. Zirnich 
(m ezzena 1986: 435). Travnike ob Soči pri Idrskem smo fitocenološko preučevali pred nekaj 
leti, vendar vijoličnega lučnika nismo nikjer opazili. Tudi v Karavankah ni znanih nahajališč 
Hladnikia 30: 59-72 (2012)