Uspeh bodočih arhitektk na natečaju Pokrajine Trst Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 5. FEBRUARJA 2008 Št. 30 (19.120) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Maškarada na račun interesov države Dušan Udovič Malo je bilo optimistov, ki so verjeli, da bo Marinijev mandat za sestavo prehodne vlade obrodil kakšen rezultat. Napolitanova poteza je bila sicer neoporečna in v znamenju dosledne institucionalne korektnosti, predsednik senata pa je naredil, kar je mogel, brez uspeha, kot je bilo navsezadnje pričakovati. Če pretežen del leve sredine namreč res verjame v potrebo po reformi zloglasnega volilnega zakona, po njegovem lastnem avtorju, li-gašu Calderoliju za »svinjarijo« imenovanega, so za desnico pomembne predvsem volilne sonda-že, ki ji ta trenutek pripisujejo veliko prednost. Včerajšnja Berlusconijeva in Finijeva resnobna drža, s katero sta pred mikrofoni utemeljevala nujnost, da besedo takoj dobi »suvereno ljudstvo«, je bila čisti populistič-ni marketing, navadna maškarada, pustnemu času primerna. Kajti z obstoječim volilnim zakonom ljudje ne bodo soodločali prav o ničemer, ne o strankarskih programih, ne o kandidatih ali koalicijah. Volili bodo aparatčike in ljudi, o katerih bodo odločala izključno strankarska tajništva. Če bo Napolitano danes ali jutri, kot vse kaže, razpustil parlament, se bo tudi referendum o volilnem zakonu po pravilih moral preložiti za leto dni. Vse to je desnica dobro preračunala, pri čemer je stabilnost države njena zadnja skrb. Bolje povedano, račun naj bi se izšel predvsem osebno Berlus-coniju, ki na političnem scenariju predvsem iz bioloških razlogov najbrž bije svojo zadnjo bitko za oblast. In denar, seveda, saj je kot edini premier v Evropi krepko bogatel in se obenem uspešno branil pred roko pravice. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) italija - Predsednik senata sinoči poročal predsedniku republike Napolitanu Marini vrnil mandat Nove volitve na obzorju Odločilni »ne« včeraj izrekla Berlusconi in Fini - DS sama na volitve? trst, gorica - Neprijaznemu vremenu navkljub Vesela pustovanja Na Tržaškem vrsta otroških pustnih rajanj - Množično v Sovodnjah, pustarji tudi po domačijah RIM - Voditelja FI Silvio Berlusconi in NZ Gianfranco Fini sta včeraj mandatarju Francu Mariniju potrdila, da sta za takojšen razpis predčasnih volitev. S tem se je poizvedovalna naloga predsednika senata končala. In dejansko se je nekaj ur pozneje predstavil državnemu poglavarju Giorgiu Napolitanu in mu vrnil mandat za sestavo prehodne vlade. Napolitano bo mogoče že danes razpustil parlament. Voditelj DS Walter Veltroni pa je ocenil, da bo italijanska politika na tak način izgubila še eno priložnost. Pristavil je, da se bo DS na zdaj že gotovih volitvah po vsej verjetnosti predstavila sama. Na 28. strani Sporazum za nov elektrovod med Redipuljo in Vidmom Na 3. strani Sindikati in podjetja iz FJK za odpravljanje birokracije v EU Na 4. strani Župani občin Zgonik, Repentabor in Dolina o problematiki KGS Na 6. strani V kratkem začetek del za sanacijo šolske stavbe v Števerjanu Na 23. strani 60-letna Šempetrka s heroinom in orožjem Na 25. strani SRBIJA - Na nedeljskih volitvah Tadic potrjen za predsednika BEOGRAD - Zmago srbskega predsednika Borisa Tadica (na sliki) na nedeljskih predčasnih volitvah v Srbiji je kot jasen dokaz odločitve Srbije za evropsko pot pozdravilo več evropskih držav. Sosede Srbije so izpostavile pomen volitev za stabilnost države in regije, oblasti na Kosovu pa so zatrdile, da izid ne bo vplival na načrte za razglasitev neodvisnosti. Kosovski predsednik Fatmir Sejdiu je dejal, da izid volitev kaže na voljo Srbije, da prekine s preteklostjo in se približa Evropi. Na 29. strani 64. obletnica smrti - Svečanost na pokopališču pri Sv. Ani Kugy, človek na katerega je lahko ves Trst ponosen TRST - Na pokopališču pri Sv. Ani so se včeraj spomnili štiriinšestde-sete obletnice smrti alpinista, publicista in glasbenika Juliusa Kugyga. Številni institucionalni predstavniki in zastopniki planinskih društev so izpostavili njegovo večnarodno dušo, ki odlično simbolizira tržaški prostor. Kugy je namreč govoril in pisal v italijanščini, nemščini in slovenščini, bil človek dialoga, ki je s pohodi v gore in svojimi umetniškimi zapisi gradil mostove med različnimi narodi. Človek, na katerega smo lahko vsi ponosni, je bilo slišati na včerajšnji spominski svečanosti. Na 7. strani 2 Torek, 5. februarja 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Sodoben pristop k urejanju težav Miro Kocjan_ Ni kaj. Spet smo skoraj na istem mestu, odnosi med Slovenijo in Hrvaško z ekološko-ribolovno cono in vsem ostalim. Toda korak naprej smo storili. Pristop se začenja in je drugačen. Že pred časom, ko me je obiskal tedaj še kandidat za predsednika slovenske države, eminentna mednarodno pravna osebnost Danilo Türk, sem vedel, da se bodo stvari spremenile. Tudi na njegovo pobudo, poleg Me-siceve, je politično ton drugačen. S Hrvaško bo treba mirneje, pametneje, seveda upoštevanje koristi enih in drugih. Sicer od tega ne bo nič. Dejstva so pač dejstva, ki jih je treba upoštevati, med njimi to, da je tudi Slovenija ne le obmorska, marveč tudi pomorska država. Vendar so in bodo ta dejstva dosegljiva na pametnejši način. Tako Slovenija kakor Hrvaška morata paziti, da ne bi »provocirali« soseda, nova politika pa se bo zdaj zagotovo začela uresničevati. V času Kučana je bilo prezgodaj, z Drnovškom, razen srečanja z Račanom, je potem vse zaspalo, zdaj pa je nastopil tre nu tek dru gač ne ga star ta. Črnomelj je startna črta. Razen dogovora druge poti ni. Gre za dva že stoletja povezana naroda, za dve že kar nekaj let povezani državi, za mejo, ki ne bi smela biti problem ne na kopnem, ne na morju. In naposled gre za evropsko vizijo, pravzaprav že za sedanjost, ko sta povezanost in sodelovanje zlasti med so se di ne le pri lož nost, mar -več nuja. Türk je odkrito rekel, da Slovenija podpira in bo podpirala Hrvaško pri vstopu v Unijo, hrvaški šef je dejal, da bo v nasprotnem primeru katastrofa. Oba sta bila odkrita, iskrena. Prav iskrenost pa je potreba, ki mora odslej zaznamo va ti sti ke me dve ma so se do ma. V njuno in evropsko korist. In je kar lepo, da sta se predsednika ob koncu pogovora družno udeležila slovesnosti ob 15. obletnici obstoja društva slovensko-hrvaškega prijateljstva. Z vsem tem očitno soglaša v prvi vrsti Istrski demokratski zbor, ki ga tokrat pooseblja poslanec Da-mir Kajin. Pravi, da pogovor v Črnomlju ne bo rešil problemov, bo pa omogočal eni in drugi diplomaciji, da bosta pričeli ravnati pametno, » z no ga mi na tleh«, po do ma -če. Podatek sicer nima kaj opraviti s to temo, zanimivo pa je, da je Kajin prišel na dan s trpkim podatkom: pokojnine na Hrvaškem so za 39 odstotkov nižje od povprečne plače. V Istri je položaj nekoliko boljši, vendar ne povsem. Italijanska unija pa je te dni prišla spet na dan s predlogom, zagotovo povezanim s srečanjem Türk - Mesic, naj bi se sešli na »spravnem« srečanju predsedniki Slovenije, Hrvaške in Italije. Predlog seveda zasluži preučitev. Gesta, saj bi to naposled bila gesta, čeprav politično in predvsem moralno pomembna, bi bila dragocena, je pa tudi res, da že tako živimo skupaj v Evropi, čeprav pre te klos ti ne sme mo po za bi ti. Pri vseh teh prob le mih je ho -češ nočeš zmeraj navzoča manjšina tako slovenska kakor italijanska. O slovenski vemo, da zdaj dvomi v prihodnost zavoljo sprememb v italijanski politiki, o italijanski pa velja omeniti nesporno zgodovinsko dejstvo, namreč, da je ta manjšina zdaj dejansko na Hrvaškem in v Sloveniji, je pa narodnostno ena, te ga pa ne bi sme li za ne ma ri ti. Ne v eni in ne v drugi državi. O tej »narodni enotnosti« manjšine je bil govor tudi v Ljubljani, kjer je manjšinske predstavnike sprejel Türk z nadvse zadovoljivim rezultatom. O dejstvu »enotne « manjšine so predstavniki Italijanske unije slovenskemu predsedniku predali kar dokumentirano listo. Problemov pa je še nekaj. Pretirano bi bilo reči, da izstopa, je pa aktualen. V mislih imamo Vi-demski sporazum, ki ga dejansko ni več, pred nami pa je predlog hrvaške strani, da j e bil a svojč as pomembna listina odpravljena, ne da bi upoštevali, da so uživali njena določila tudi prebivalci (med njimi Italijani), ki so živeli na hrvaški strani (Buje, Umag in Novigrad) cone B, ki jo je zajemal sporazum. Imajo svoj prav, morda bi ustrezalo, če bi ta delček meje, v dogovoru s Slovenijo, nekako prilagodili schengenski direktivi. Na to, da hrvaški del nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja ni bil upoštevan pri odločitvi in odpravi videmske-ga sporazuma, opozarja tudi Drago Kraljevič, zdaj pomemben politični mož v severni hrvaški Istri in svoj čas hrvaški veleposlanik v Rimu. Dulcis in fundo: v nekaterih tudi krajevnih hrvaških časnikih zadnje čase beremo o tem, da so socialna vprašanja jedro problema tudi nove hrvaške vlade. S slogom, ki mu je prirojen, tudi tokrat izstopa Milan Rakovac, to pa preprosto s trditvijo, da je že prav, če obdelujemo »liberalizem«, vendar naj bo ta politični in moralni, ne pa »eko nom ski«. Ve mo za kaj gre. Problem tajkunov! Hitro se bliža 10. februar, ki ga v Italiji slavijo tudi kot »Dan spominjanja«, seveda na eksodus, foj-be in vse osta lo, ne pa na tis to, kar je vse to žal povzročilo. Tudi istrski časniki (v italijanskem jeziku) poročajo o pripravah v raznih krajih Furlanije-Julijske krajine in Italije. Pri tem pa za slu ži po zor nost prostor, ki ga časniki namenjajo spominu Vincenza Giganteja v tržaški Rižarni. Pobudo so dale tržaške zgodovinarske ustanove, ki nameravajo slovesno odkriti spominsko ploščo. Gigante je bil rojen v Brindisiju v Italiji, bil je delavec, ki seje leta 1921 priključil italijanski KP, kjer je napredoval preprosto kot uveljavljena politična osebnost. Nenehno je potoval: Rusija, se pravi SZ, Poljska, Nemčija, Francija, Švica. OVRA ga je v Italiji imela še kako zapisanega, leta 1933 so ga aretirali v Milanu in obsodili na 20 let zapora. Po kapitulaciji leta 1943 je zbežal iz taborišča Renic-ci (znan tudi Slovencem), prišel v Julijsko krajino, zaradi izdaje bil spet ujet jeseni leta 1944, končal pa je žal v Rižarni. Italijanska država gaje odlikovala z zlato medaljo za vojaške zasluge. Nepozabno zgodovinsko dejanje, je slišati v vrstah istrskih antifašistov. Nekatera občila pa po drugi strani komentirajo, da je 10. februar še premalo znan ljudem v Italiji, zlasti pa na šo lah, po seb no pa pri naj mlaj ših učen cih. Za novico, daje slovenski državni zbor v bistvu le sprejel predlog italijanskega poslanca Battelli-ja, da mora toponomastika upošteva ti zgo do vi no, je kaj pak prav, da vsaj omenimo veselo razpoloženje. Prvi na vrsti je karneval: Po Istri je bilo, kakor poročajo, kar 80 pustnih sprevodov po središčih in vaseh. Tradicionalne pustne navade so posodobili z najnovejšimi kar tehnološkimi motivi, seveda posredovanimi na zabaven način. Najnovejše glasbene instrumente so dopolnjevale piščalke in drugo nekdanje zvočno orodj e. Reka je vnovič prva na lestvici: v nedeljo je na 25 mednarodnem sprevodu sodelovalo 95 večjih maskiranih skupin, osem tisoč mask in kar 82 alegoričnih vozov. Skratka, veselje, da je kaj. Razpoloženje naj bi vsaj mestoma prikrilo nasprotno stanje. BOGATIMO SVOJ JEZIK Ker je tokrat moj prispevek o jeziku padel prav na pustni torek, bom ostala kar pri kuhi. Ne bom pa pisala o krofih (nekdaj so bili krapi), ne o fancljih ali miškah in tudi ne o flanca-tih, za katere je značilno cvrtje. Ustavila se bom pri bolj preprostih starih slovenskih cmokih, ki smo jim po domače pravili knedelni, tudi knedeljni (po nemški in češki obliki, od koder so se razlezli proti jugu). Cmoke so poznali že naši daljnji predniki, med njimi tudi Pleteršnik in Ka-linškova, v Sloveniji pa so se jim, kdo ve zakaj, zamerili, in prekrstili so jih v italijanske njoke. Tako se učijo vsi tudi v gostinskih šolah, kjer učitelji, kot kaže, svaljkov in cmokov sploh ne poznajo in tudi ne ločujejo. Njoki so torej krompirjevi, slivovi ali češpljevi, ma-relični, zdrobovi, jetrni in še kakšni. Najdemo jih tudi na vseh jedilnih listih ali (novejše) jedilnikih, od koder pa vsaj zaenkrat ali na srečo še noben njok ni prodrl ne v SSKJ in ne v SP. Morda bi bilo prav, da bi slovenisti poučili tudi učitelje v gostinskih šolah, da imajo Italijani gnocche, Slovenci pa cmoke. Njok s sopomenkama sval-jek in cmok pa je že zapisan v Velikem slovarju tujk. Tam je tudi zabaione (izg. dza-bajone) z razlago, da je to penasta vin- ska krema iz jajc, sladkorja in maršale. Avtor gesla seveda ne ve, da so to specialiteto poznale že naše slovenske prababice v 19. stol. in je bila v vseh kuharskih knjigah kot tudi v SSKJ in SP zabeležena kot šato, v SP s pripombo (kuhar.) šodo, kar kaže na francoski in ne na italijanski izvor. Pico je že Toporišič v pisavi popolnoma ponašil, enako tudi lazan-jo. Zabeležil jo je tudi Šlenc. Slovar tujk nam pojasni, da je lazanja pečena jed iz rezančnega testa z različnimi nadevi, prelita z raztopljenim sirom. V novejših ital. slovarjih je povsod zapisana množinska oblika, torej le lasagne, razlaga pa mi jasno pove, da so to naši široki rezanci. Tudi v nemških slovarjih poznajo dünne in breite Nudeln, (tudi pri nas so bili to v narečju nudelni ali nudeljci). Kaj pa lasagne in forno? Celo za to jed sem našla pri Ka-linškovi slovensko ime. To je re-zančeva potica. Rezančeve krpe položimo v kozico, jo namažemo z nadevom, nanjo položimo drugo krpo, ki jo spet namažemo z nadevom in tako v plasteh do vrha; potem pa z njo v pečico! In naša najnovejša iznajdba »lazanja« postane nepotrebna. V Slovarju tujk in v Šlenčevem slovarju najdemo tudi pasticcio (izg. pastičo), ki se mu po slovensko reče testenica. Pri Šlencu sta zapisani tudi testenica z makaroni in mesna te-stenica. V kulinariki vlada pravo jezikovno opustošenje, zaman iščemo slovenske, nekdaj globoko zakoreninjene, izraze s preko stoletno tradicijo. Ali je vse to res potrebno zaradi turizma? Kolikor vem, so tuji turisti v Sloveniji najbolj navdušeni nad ljubljanskim zrezkom in pohorskim omletom, od katerih je prvi novejša iznajdba, drugi pa prilagojena francoska sladica. Kranjska klobasa pa je znana po vsem svetu. Ob vsem tem mi prihaja na misel star rek: Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Avtorji Velikega slovarja tujk so zapisali, da so ga morali »globalizirati«. Upajmo, da se vsa slovenščina ne bo globalizirala po njihovem zgledu, ker bom sicer morala spremeniti naslov teh prispevkov in reči: Ne siromašimo svojega jezika! Lelja Rehar Sancin vrba - Odprtje dokumentarne razstave Plečnikovih dokumentov O Prešernovem mavzoleju po zamisli Jožeta Plečnika VRBA - Pred bližajočim se kulturnim praznikom je Gorenjski muzej v nedeljo v rojstni hiši Franceta Prešerna v Vrbi odprl razstavo osnutkov arhitekta Jožeta Plačnika za Prešernov mavzolej. Tega naj bi v Vrbi zgradili ob sto let ni ci Pre šer no ve smr ti, ven dar projekta niso nikdar realizirali. Z razstavo zato želijo predstaviti tudi ta, danes manj znan projekt. Na dokumentarni razstavi, ki bo na ogled do konca leta, si bodo obiskovalci Prešernove rojstne hiše ogleda li ris be in ma ke te, ki jih je za mav -zolej, v katerega bi leta 1949 iz Kranja prenesli pesnikove posmrtne ostanke, pripravil znani slovenski arhitekt. Tega je v Vrbo pripeljal pisatelj Fran Sa-leški Finžgar, ki je bil leta 1939 pobudnik za od kup Pre šer no ve rojst ne hi še. Ko se je kasneje, po drugi svetovni vojni, država odločila postaviti mavzolej, je Plečnik pripravil načrte zanj, je pojasnila kustodinja Gorenjskega muzeja Beba Jenčič. Mavzolej, kot si ga je zamislil Plečnik, bi bil monumentalen, saj bi bil visok kar devet metrov in bi imel klasično centralno zasnovo. Vendar zaradi vprašanja financ in vprašanja Pleč-ni ko ve pri mer nos ti za te da nji čas, do realizacije mavzoleja ni prišlo. Kljub temu, da je projekt že padel v vodo, je Plečnik z oblikovanjem spomenika nadaljeval vse do leta 1952, ko je oblikoval bolj poenostavljene verzije, saj je v desetih letih pripravil več različic mavzoleja, sarkofaga in kamnite žare. Pleč nik je do Pre šer na pris to pil zelo spoštljivo, saj ga je kot velikega umetnika visoko cenil in je bil njegov velik občudovalec. "Ko se dva tako velika duhova srečata, čeprav ne v življenju ampak na simbolni ravni, začutita drug dru ge ga," me ni zu na nji so de -lavec arhitekturnega muzeja Ljubljana in avtor vsebine razstave Klemen Ko šir, ki je ve sel, da se ven dar le predstavlja tudi delček Plečnikovega ustvarjanja, s katerim se umetnostni zgodovinarji niso dosti ukvarjali. Ta razstava je namreč prva analitična poglobitev v vprašanje mavzoleja v Vrbi. " Do da naš nje ga dne ni sem raz -mišljal o ideji, da bi bil v Vrbi takšen mavzolej. Vendar je sedaj v kontekstu bodoče ureditve Vrbe, ki jo pripravljamo, ta ideja vsekakor vredna razmisleka, vendar pa bi se pred takšnimi odločitvami posvetovali s stroko, ali bi to sodilo v Vrbo ali ne," je povedal župan občine Žirovnica Leopold Pogačar. Jenčičeva in Košir pa ne verjameta, da bi Pleč ni ko ve na čr te za Pre šer nov borski poslanci Borut Sajovic (LDS), Tomaž Štebe (SDS) in Aleš Gulič (LDS) ter član sveta LDS Viktor Žakelj. Župan Pogačar pa je želel priložnost izkoristiti tudi za spodbuditev ideje ureditve Vrbe med politiki na državni ravni. "Vsi imajo polna usta Vrbe, na re di pa se bo re ma lo," je po uda -ril Po ga čar in opo zo ril, da ob či na sa -ma le težko poskrbi za vse, kar bi bilo v Vr bi po treb no. Kljub te mu bo po letu 2010 začela z gradnjo obvoznice, ki bo zavarovala Prešernovo hišo in omogočala večje prostor pred njo, ter z ureditvijo kulturnega centra. (STA) / DEŽELA Torek, 5. februarja 2008 3 energija - Podpis sporazuma med Deželo FJK in državno družbo Terna Spa Z novim elektrovodom bo FJK gore v fjk Povečana nevarnost varnejša pred tveganjem mrkov snežnih Nova infrastruktura med Redipuglio in Vidmom bo okolju prijazna plazov TRST - »Moderniziramo Furlanijo-Julijsko krajino s programi, kakršnih še ni bilo in ki na področju infrastruktur prekinjajo kontinuiteto,« je ob včerajšnjem podpisu sporazuma z družbo Terna Spa z neskritim zadovoljstvom izjavil deželni odbornik za infrastrukture Lodovico Sonego. Terna, državno podjetje, ki je lastnik in upravljalec nacionalne mreže za prenos električne energije, bo namreč v celoti finansiralo izgradnjo novega 380-ki-lovoltnega elektrovoda med transformatorskima postajama v Vidmu in Redipuglii. S to novo linijo se bo v FJK končalo tveganje energetskih mrkov, ki so glede na dosedanje primere prekinitev dobave eletrične energije vse prej kot teoretična možnost. »Podjetja imajo zdaj še razlog več, da se odločijo za ostanek ali za prihod v FJK, kjer bodo proizvajala bogastvo in zagotavljala delo,« je dodal Sonego. Deželni odbornik, ki je sporazum podpisal z Adelom Mo-tawijem, odgovornim za okolje pri družbi Terna Spa, je še posebej opozoril na dejstvo, da nova energetska infrastruktura ne bo obremenilna za okolje, saj bo vzporedno z njeno gradnjo stekel obsežen program odprave obstoječih elektrovodov, ki sodi v okvir aktivnosti za racionalizacijo transportnih hrbtenic. Za vsak kilometer novega elektrovoda bo razgrajeno 2,3 kilometra obstoječih linij visoke napetosti, kar pomeni odločno pozitiven izid za okolje, h kateremu je treba prišteti še ukrepe proti elektromagnetnemu onesnaževanju. Ob tem velja dodati, da projekt Terne predvideva tudi zamenjavo sedanjih 110-kilovoltnih zračnih vodov, ki oskrbujejo Videm in Spilimbergo, s podzemnimi vodi. Deželni odbornik Sonego s predstavnikoma družbe Terna Spa ob podpisu sporazuma TRST - Zadnje snežne padavine so v goratih predelih Furlanije-Julijske krajine spet povečale možnost za snežne-plazove. Po podatkih deželne civilne zaščite in poseben službe, ki ugotavlja nevarnost snežnih plazov, je ta nevarnost na lestvici, ki gre od 0 do 5 v Karnijskih Alpah 2. stopnje, v Julijskih pa tretje. Konec tedna je namreč v vzhodnem predelu dežele nad 1800 m nadmorske višine zapadlo od 40 do 60 cm novega snega. Največga je padlo na območju Kanina, medtem ko je bila količina novozapadlega snega na območju Karnijskih Alp nekoliko manjša, saj ga je konec tedna zapadlo od 30 do 40 cm. Vendar pa pristojne službe opozarjajo, da se bo stopnja nevarnosti snežnih plazov še povečala v naslednjih dneh, saj na celotnem gorskem območju pričakujejo nove snežne padavine. Zato morebitne izletnike v gore pozivajo, naj bodo skrajno previdni, predvsem pa naj pazljivo spremljajo vremenske napovedi. Za smučarje pa velja poziv, naj ne smučajo izven urejenih prog. krajevni davki - Raziskava dnevnika Il Sole 24 Ore za štiri glavna mesta pokrajin v FJK V Trstu najvišji davki na prebivalca Od leta 2005 do 2007 so se davki v glavnem mestu FJK zvišali za 24 odstotkov, v Vidmu za 11, Gorici za 6, v Pordenonu pa so se v tem obdobju zmanjšali za 2 odstotka Po podatkih, ki jih je objavil dnevnik I Sole 24 Ore, so se krajevni davki v zadnjih dveh letih najbolj povečali v Trstu ARHIV KROMA TRST - Gospodarski dnevnik Il Sole 24 Ore je objavil raziskavo o gibanju krajevnih davkih v štirih glavnih mestih pokrajin v Furlaniji-Ju-lijski krajini v obdobju od konca leta 2005 do konca lanskega leta. Iz raziskave izhaja, da so se krajevni davki najbolj zvišali v Trstu, in sicer za 24 odstotkov, medtem ko je Pordenon edino mesto, v katerem so se davki znižali za 2 odstotka. V Vidmu so bili v tem času višji za 11, v Gorici pa za 6 odstotkov. Kar zadeva Trst, je lani vsak prebivalec v občinsko blagajno v povprečju prispeval 493 ev-rov (24% več kot leta 2005). Najbolj se je zvišal občinski dodatek na davek IRPEF. V povprečju je vsak Tržačan plačal 101 evro dodatnega davka IRPEF, kar je kar 288% več kot leta 2005. Davek na smeti (158 evrov) se je povečal za 27, za reklame (3 evre) za 7, zmanjšal pa se j e davek na električno energijo (11 evrov oz. -9%) in davek na nepremičnine ICI (221 evrov, -5%). V Vidmu so prebivalci v povprečju plačali za 427 evrov občinskih davkov, pri čemer se je tudi tu najbolj povečal dodatni občinski davek IRPEF, ki je znašal 36 evrov na prebivalca (+133%). Goričani so v občinsko blagajno v povprečju prispevali 392 evrov. Davek za odvoz sme- ti j e v povprečj u znašal 160 evrov (+14%), dodatni davek IRPEF 13 evrov (+9%). Davek na nepremičnine se je v dveh letih povečal za odstotek in je v povprečju znašal 199 evrov. Ravno tako za odstotek je bil v Gorici višji davek za reklame (9 evrov), za 10 odstotkov pa se je znižal davek na električno energijo (8 evrov). Kot omenjeno, je Pordenon edino glavno mesto pokrajine v FJK, kjer so se občinski davki v povprečju znižali. 450 evrov, kolikor je v občinsko blagajno prispeval vsak prebivalec, je 2 odstotka manj kot leta 2005. V oči pade predvsem podatek o dodatnem občinskem davku IRPEF. Ta je enostavno izginil, tako da v blagajno iz tega naslova ni prišel niti evro. Tr žaš ki žu pan Ro ber to Di pi az za je v zve zi s temi podatki poudaril, da bi bilo treba pri sestavljanju takih statistik tudi upoštevati, za kaj občine potem denar od davkov uporabijo. Kot je še dejal, da je sam zagovornik »namenskih davkov«, ki so po njegovih besedah Trstu omogočili, da se je marsikaj storilo. »Prepričan sem, da smo v vseh teh letih davke zelo dobro investirali. Poleg tega je treba upoštevati tudi kakovost življenja v posameznem mestu,« je še dodal tržaški župan. fjk - Priprave na junijske deželne volitve Desna sredina strnila vrste Deželni voditelji FI, NZ, UDC in LN zadovoljni s programskim srečanjem v Vidmu VIDEM - Deželni koordinator Forza Italia Isidoro Gottardo, deželni tajnik Nacionalnega zavezništva Roberto Menia, deželni podtajnik UDC Leo par do Zap pa la in de žel na ko mi sar ka Severne lige Manuela Dal Lago so pozitivno ocenili potek včerajšnjega programskega srečanja v Vidmu. Razprava o skup nem pro gra mu za nas top na letošnjih deželnih volitvah je po besedah vseh pokazala, da so vsaj trenutno stare zamere pozabljene in da je vse bolj verjetno, da bo desna sredina enotno nastopila volitvah. Cilj je jasen: zmagati v deželi, kjer je politično desna sredina v večini, toda leva sredina ima izredno močnega predsedniškega kandidata. Udeleženci videmskega srečanja so se dogovorili, da na deželni ravni ustanovijo poseben teh nič ni od bor, ki bo imel na lo go, da pripravi osnutek programa in določi vrednote, za katere naj bi si prizadevala desna sredina. Prvo srečanje bo že v pe tek, na njem pa bo do po leg de žel nih koordinatorjev sodelovali še načelniki skupin v deželnem svetu, pojetnik Edi Snaidero, ki koordinira dejavnosti Liberidee in nekateri strokovnjaki, ki jih bodo na srečanja vabili glede na probleme, ki jih bodo obravnavali. O morebitnem skupnem kandidatu na deželnih volitvah niso govorili, čeprav je Renzo Tondo (FI), ki je moral leta 2003 prepustiti mesto ligašici Alessandri Guerri, že pričel s pripravami na boj s kandidatom leve sredine, ki bi moral biti Riccardo Illy. Stranke desne sredine so na valu vsedržavnega dogajanja potisnile v ozadje nasprotja, ki Roberto Menia so jih v zadnjem času ločevala. K mizi se je vr ni la tu di Se ver na li ga, ki je glas -no najavljala, da se bo v volilni boj v deželi spustila sama. Očitno pa je komisar ka Ma nu e la Dal La go vče raj do bi la dovolj trdna zagotovila, da bodo ostali v program zapisali tudi zahteve Severne lige, ki zadevajo varnost, federalizem, družino in boj proti zapravljanju javnega denarja, da se je še naprej pripravljena pogovarjati in verjetno na koncu sprejeti tudi kandidata, ki ga bodo do lo či le dru ge des no sre din ske stranke. pordenon - Suspendirana profesorica Od striptiza v Berlinu do poučevanja odraslih PORDENON - Anna Ciriani, pordenonska profesorica, ki so jo suspendirali, potem ko je njen striptiz na berlinskih ulicah končal na video straneh Youtube, bi se rada znova posvetila poučevanju. Čeprav je že dobila stalež, pa je brez profesorskega mesta. V prošnji za premestitev, ki jo je morala po berlinskih dogodkih napisati, pa je navedla, da bi rada kljub vsem,u ostala v San Vitu na Tilmentu, da bi na Krajevnem centru za stalno izobraževanje poučevala odrasle. »Če to ne bo mogoče, pa bom zaprosila za mesto na enem od ostalih centrov za poučevanje odraslih v pordenonski pokrajini, saj je poučevanje odraslih zame predstavljalo izredno pozitivno poklicno izkušnjo,« je povedala Cirianijeva. Vendar če na teh centrih ne bo prostih mest, bo tako imenovana »pornoprof« ponovno dobila mesto na eni od nižj ih srednjih šol. Anna Ciri-ani je o tem govorila na včerajšnji jutranji TV oddaji Claudia Brachina Mattino 5. V zvezi s suspenzom pa je povedala, da ne vel, kaj jo čaka. »Suspendirali so me do konca novembra, od takrat pa nisem dobila nobenega sporočila. Upam, da bom lahko čim prej spet poučevala, saj to čakanje ne koristi nikomur. Poleg tega pa sem na zahtevo šolskih oblasti že podpisala izjavo, da se stvari, ki so bile vzrok za moj suspenz, ne bodo več dogajale,« je povedala Cirianijeva. Glede svojih nadaljnjih nastopov na TV pa je dejala, da se je vedno pripravljena odzvati vabilu, če gre za resne oddaje. »Doslej sem z zadovoljstvom sprejela vabilo za sodelovanje v oddajah Maurizio Costanzo Show in Mattino 5, ker zelo cenim oba voditelja. Odklonila pa sem številna vabila za nekatere druge oddaje. S svojimi nastopi na Tv ne iščem poceni slave ali denarja in sem pripravljena nastopiti samo v tistih oddajah, kjer je predvidena resna razprava o katerem koli problemu,« je še poudarila. 4 Torek, 5. februarja 2008 GOSPODARSTVO / birokracija - Na prvem sestanku deželnega usklajevalnega omizja Sindikati in podjetja za zmanjšanje birokracije Predsednik Dežele FJK Illy jih je pozval, naj mu pomagajo pri delu v okviru EU TRST - Sindikalne in stanovske organizacije Furlanije-Julijske krajine bodo predsedniku Dežele Riccardu Illyju zagotovile pomemben prispevek v obliki idej, sugestij in predlogov za administrativno poenostavljanje. Predsednik bo te predloge prenesel v delovno skupino Evropske unije, ki je zadolžena za zmanjšanje teže birokracije in v katero je Illyja imenoval predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso. Riccardo Illy je razpravo o tem argumentu vključil na dnevni red omizja za deželno usklajevanje, na katerem se sestajajo predstavniki sindikatov in stanovskih združenj. Prvi sestanek omizja na temo poenostavljanja je bil včeraj na sedežu deželnega sveta, poleg Illyja pa se ga je za deželno upravo udeležil tudi odbornik za delo in usposabljanje Roberto Cosolini. Od slovenskih stanovskih organizacij sta se sestanka udeležila predstavnika Kmečke zveze Edi Bukavec in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Davorin Devetak. Illy je zbranim orisal cilje evropskega programa za omejevanje birokracije, ki naj bi se do leta 2012 zmanjšala za 25 odstotkov tako za državljane kot za podjetja. Podrobno je govoril tudi o prvem zasedanju delovne skupine EU, ki jo vodi nekdanji bavarski predsednik Edmund Stoiber, na katerem so se njeni člani seznanili s prvimi ukrepi EU za poenostavitev administrativnih postopkov, katerih ocenjeni prihranek dosega približno 500 milijonov evrov. Naslednje zasedanje v Bruslju, na katerem bodo člani delovne skupine preučili drugi paket predlogov, bo 26. februarja. »Samo z neposrednim spodbujanjem ustvarjalnosti podjetniškega in delovnega okolja, torej tistih, ki ki imajo neposredne izkušnje s problemi, bo mogoče zmanjšati težo birokracije,« je ocenil predsednik Dežele. Ob tem pa je spomnil tudi na velika prizadevanja svoje uprave za poenostavljanje administrativnih bremen, pri čemer je omenil izdelavo enotnih zakonskih besedil, ki so omogočila ukinitev številnih zakonov, ustanovitev posebnega deželnega urada za administrativno poenostavljanje, uvedbo spletne strani za neposreden dialog z državljani o kakovosti postopkov in sprožanje konkretnih pobud, kot je npr. novo informatsko okence za podjetja. V razpravi si predstavniki podjetnikov in sindikatov pokazali znatno zanimanje za obravnavano temo in se zavezali, da bodo predsedniku Dežele čim prej posredovali dokumente, analize in predloge. Sestanek deželnega usklajevalnega omizja, ki sta se ga udeležila tudi Edi Bukavec za KZ in Davorin Devetak za SDGZ peti koridor Podpis dogovora Dežele in občin Furlanske nižine ČERVINJAN - S podpisom pisma o nameri med Deželo FJK, ki jo je zastopal odbornik za infrastrukture Lodovico Sonego, in župani štirinajstih občin Furlanske nižine se je včeraj na županstvu v Červinjanu končal postopek usklajevanja o trasi nove železniške proge visoke hitrosti in zmogljivosti na petem koridorju (t.i. prednosti projekt št. 6), ki se j e začel maj a 2006. Pisma nista podpisali dve občini in Pokrajina Videm, ki je bila izključena iz postopka zaradi komisarske uprave. Po So-negovih besedah gre za sicer še ne-dokončen, a pomemben korak za uresničitev nove prometnic, pri katerem je bil lokalni interes uspešno usklajen s splošnim. Podjetje GTI, ki upravlja italijansko železniško omrežje, bo zdaj lahko nadaljevalo načrtovanje infrastrukture, pri čemer si bo pomagalo z doseženim sporazum, v katerem so predvidena tudi dela za zmanjšanje njenega vpliva na okolje. industrija - Danieli iz Butria Naročilo za ogromno jeklarno v Abu Dabiju Največji posel za neko italijansko podjetje v emiratih ABU DABI - Furlansko podjetje Danieli iz Butria bo v Združenih arabskih emiratih zgradilo velikansko jeklarno, ki bo obsegala več prostora kot 200 nogometnih igrišč skupaj. Iz bodoče je- industrija Nepričakovana smrt Ernesta Illyja Človek, ki je bil simbol kave, kakovosti in visoke moralne drže TRST - Nepričakovana smrt tržaškega podjetnika Ernesta Ilyja, znanega ne samo v Trstu in Italiji, ampak tudi v mednarodnih krogih, je močno prizadela tako tiste, ki so ga osebno poznali, kot tudi ljudi, ki so njegovo poklicno in človeško pot spremljali le od daleč. 82-letni mož nekdanje predsednice tržaških industrijcev Anne in oče predsednika Dežele FJK Riccarda Illyja (s sestro in dvema bratoma) se je pred nekaj leti umaknil iz aktivnega podjetniškega življenja, čeprav je ostal častni predsednik skupine Illy. Vendar se ni izogibal drugih dejavnosti, strokovnih in ljubiteljskih, pri katerih se je odlikoval s svojo moralno držo, smislom za kakovost, z nagnjenostjo k znanju in k širjenju obzorij. Ni naključje, daje bil pred kratkim že drugič imenovan v skupino treh modrecev, ki zbirajo predloge za kandidature za predsednika Confindu-strie. Kot tudi ni naključje, da je med tremi izvoljenimi prejel največ glasov. V italijanskih medijih je bila ži- Ernesto Illy ARHIV vljenjska pot Ernesta Illyja opisani v tesni, neločljivi povezavi s kavo. Bil je sin ustanovitelja podjetja in je leta 1947 na univerzi v Bologni diplomiral iz kemije. Leta 1956 je postal solastnik in upravitelj družinskega podjetja, od leta 1963 do 2005 pa njegov predsednik. Podjetje se je v tem obdobju neverjetno razvilo in znamka Illy je po vsem svetu postala pojem za kakovostno kavo. Zaradi svoje velike kompetentnos-ti na področju kave je bil Ernesto Illy član in tudi voditelj številnih mednarod- nih tehničnih, znanstvenih in stanovskih organizacij. 2. junija 1994je prejel častni naslov viteza dela, septembra 1996 pa je postal predsednik združenja kakovostnih blagovnih znamk Centromar-ca, ki ga je vodil kar osem dveletnih mandatov, torej skupaj 16 let. Decembra 2005 je Ernesto Illy prejel častni doktorat videmske univerze na področju živilskih znanosti in tehnologij, v utemeljitvi priznanja pa je bil označen kot »jasen zgled podjetnika, ki je v celoti dojel pomen in ključno vlogo raziskovanja kot temeljnega instrumenta za napredek neke gospodarsko-produktivne dejavnosti na poti do ciljev kakovosti«. Prostor nam ne dopušča, da bi našteli vsa priznanja in naslove, ki jih je prejel, in vsa pomembna mesta, kijih za se dal. Odhod Ernesta Illyja je morda največja izguba ravno za njegovo mesto, saj se j e Trst končno podal na pot, ki mu jo je sam nakazoval. Zal mu ni bilo usojeno, da bi doživel prihod do cilja. klarne v Abu Dabiju bo prihajalo na milijone ton jeklenih izdelkov, ki so potrebni za gradnjo cest, hiš, naftovodov, mostov, železnic, turističnih naselij in trgovskih središč, ki so potrebni v državi, ki plava na nafti in si želi industrijske prihodnosti. Predsednik in pooblaščeni upravitelj furlanskega koncerna Gianpietro Benedetti je sporazum o delovnem naročilu podpisal včeraj s šejkom Ahmedom bin Zajedom Al Nahjanom, članom kraljevske družine v Abu Dabiju (na posnetku Ansa). Gre za 745 milijonov dolarjev vredno naročilo, največje, kar jih je kdajkoli v Združenih arabskih emira-tih doseglo katero italijansko podjetje in tudi največje v portfelju podjetja Danieli, enega od treh največjih svetovnih proizvajalcev jeklarn po modelu »ključ v roke«, ali z drugimi besedami, od začetka do konca. Še več, le nekaj metrov stran od predvidene lokacije Danieli že gradi jeklarno v vrednosti 625 milijonov dolarjev; oba kompleksa se bosta raztezala na 1,5 milijona kvadratnih metrov površine, od tega 140.000 kvadratnih metrov pokrite, letno pa bosta proizvajala 3,2 milijona ton jekla. Toda iluminiranim šejkom, ki načrtujejo industrijsko prihodnost države, ker se zavedajo, da zaloge nafte niso neizčrpne, to še ni dovolj. Koncern Emirates Steel Industry (ESI), ki je v večinski lasti holdinga kraljevske družine, že načrtuje tretjo fazo oziroma tretjo jeklarno, ki bo proizvajala 1,8 milijona ton jeklenih plošč na leto. Tudi za njeno gradnjo konkurira furlansko podjetje, ki ima ta čas na gradbišču v Abu Dabiju 1700 delavcev in tehnikov iz devetih držav. Evropska centralna banka 4. februarja 2008 evro valute povprečni tečaj 04.02 01.02 ameriški dolar 1,4829 1,4889 japonski jen 1 S8,S0 1S8,S1 kitajski juan 10,6S97 10,7037 ruski rubel 36,3170 36,3320 danska krona 7,4S26 7,4S34 britanski funt 0,7S020 0,749SS švedska krona 9,4100 9,4S10 norveška krona 8,0290 8,026S češka krona 2S,7S1 2S,8S8 švicarski frank 1,61S8 1,606S estonska krona 1 S,6466 1S,6466 madžarski forint 2S6,80 2S7,38 poljski zlot 3,S72S 3,S94S kanadski dolar 1,4824 1,4847 avstralski dolar 1,6336 1,6S10 bolgarski lev 1,9SS8 1,9SS8 romunski lev 3,6347 3,670S slovaška krona 33,314 33,408 litovski litas 3,4S28 3,4S28 latvijski lats 0,6980 0,697S islandska krona 9S,98 9S,73 turška lira 1,72S3 1,7364 hrvaška kuna 7,2348 7,2294 Zadružna Kraška banka 4. februarja 2008 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,S043 1,4734 britanski funt 0,7614 0,7438 švicarski frank 1,6386 1,S987 japonski jen 162,S6S0 1S4,63S0 švedska krona 9,6S07 9,1892 avstralski dolar 1,6793 1,608S kanadski dolar 1,S084 1,4S09 danska krona 7,S96S 7,3102 norveška krona 8,2410 7,8390 madžarski florint 263,814S 2S0,94SS češka krona 26,S044 2S,211S slovaška krona 34,2432 32,S728 hrvaška kuna 7,4101 7,0486 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 4. februarja 2008 evro valute nakup prodaja ameriški dolar 1,S186 1,4S90 britanski funt 0,76S1 0,73S1 danska krona 7,6026 7,304S kanadski dolar 1,S141 1,4S48 japonski jen 162,01 1SS,66 švicarski frank 1,6386 1,S744 norveška krona 8,1926 7,8714 švedska krona 9,6408 9,2628 avstralski dolar 1,6847 1,6187 hrvaška kuna 7,37 7,08 » Banca di Cividale WM » ^B liANCAGRICOLA KMEČKA BANKA | \ J Milanski borzni trg 4. februarja 2008 Indeks MIB 30: +0,53 delnica cena € var. % A2A 2,74 -0,18 ALLEANZA 8,SSS +0,18 ATLANTIA 22,8 +0,80 BANCA ITALEASE 7,33 -0,S7 BANCO POPOLARE 13,18 -0,S1 BPMS 3,197S +0,S8 BPM 8,43 -0,81 EDISON 1,7SS +0,06 ENEL 7,49S +0,31 ENI 22,09 +1,S2 FIAT 1S,8S +0,83 FINMECCANICA 20,12 +0,0S FONDIARIA-SAI 27,77 -0,47 GENERALI 28,S +0,42 IFIL S,S3S +1,93 INTESA 4,787S +0,S4 LOTTOMATICA 2S,01 +0,00 LUXOTTICA 19,1 S -0,22 MEDIASET 6,06S +1,08 MEDIBANCA 12,79 -0,23 PARMALAT 2,447S -0,02 PIRELLI 0,711S +1,14 SAIPEM 24,68 +2,70 SNAM 4,S02S +0,73 STMICROELEC 8,64 +2,76 TELECOM ITA 2,03 +0,40 TENARIS 13,8S +1,42 TERNA 2,832S +0,30 UBI BANCA 16,93 -0,17 UNICREDITO S,07S -0,12 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN Torek, 5. februarja 2008 5 beljak - Jasne besede predsednice avstrijskega parlamenta Barbare Prammer »Po 53 letih je treba končno upoštevati državno pogodbo« Koroški deželni glavar Haider napadel predsednico parlamenta, da ne ve, o čem govori BELJAK - Socialdemokratska predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer je pretekli konec tedna v Beljaku odločno zahtevala čim prejšnjo rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. Na tradicionalnem novoletnem sprejemu Zveze socialdemokratskih akademikov (BSA) je najvišja predstavnica avstrijskega parlamenta poudarila, da topografsko vprašanje »ni le koroška zadeva, temveč obveza republike Avstrije, ki jo je dolžna izpolniti«. V svojem nagovoru je Prammerje-va tudi spomnila, da od podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP), v kateri so v sedmem členu zapisane pravice Slovencev na Koroškem in na Štajerskem ter Hrvatov na Gradiščanskem, letos mineva že 53 let in pogodba še vedno ni v celoti izpolnjena. »Pa naj so določila komu všeč ali ne, treba jih je končno uveljaviti«, je dejala prva predsednica avstrijskega parlamenta in pristavila, daje Avstrijsko državno pogodbo, »kije Avstriji prinesla neodvisnost, treba spoštovati.« Na odziv deželnega glavarja Koroške Jorga Haiderja ni bilo treba dolgo čakati. Ze včeraj se je ostro odzval na zahtevo Barbare Prammer k hitri rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. Pram-merjeva »nima pojma o tej stvari, naj se raje pri nas pozanima, ali pa utihne,« je zatrdil Haider in dodal, da potrebe po dvojezičnih krajevnih tablah ni. Avstrijski kancler Alfred Gusenbau-er pa je že v četrtek v avstrijskem parlamentu glede vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel in ustreznih odločb avstrijskega ustavnega sodišča menil, da bi bil njegov lanski »celotni sveženj« s 163 dvojezično označenimi naselji »primeren, da bi okrepil sožitje na Koroškem.« Vendar ljudska stranka temu predlogu nasprotuje z utemeljitvijo, da bi ga moral podpreti tudi deželni glavar avstrijske Koroške, je zatrdil Gusenbauer. Haider je včeraj ponovno zavrnil tudi Gusenbauerjev predlog in še menil, da »vodilni levičarji skušajo s poplavo krajevnih tabel za Koroško nagovoriti levičarske volivce v preostali Avstriji«. (I.L.) Predsednica avstrijskega parlamenta Barbara Prammer za končno izpolnitev določil Avstrijske državne pogodbe zagreb - Trditev hrvbaškega premiera pred sejo hrvaške vlade eu - Referendum Sanader: Ena od članic EU Huaid1e'; še n/ . , ., . „, . zbral dovolj neuradno ustavila hrvaška pogajanja podpisov ZAGREB - Hrvaška pogajanja z Evropsko unijo uradno niso ustavljena, neuradno pa obstaja blokada, ki se vleče iz leta 2006 v nekaterih poglavjih in ki jo izvaja ena izmed držav EU, je včeraj dejal hrvaški premier Ivo Sanader. Predsednik hrvaške vlade sicer ni omenil imena države, je pa dodal, da je v ozadju predvsem vprašanje hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (-ERC). Sanader je izjavil, da obstaja rešitev za problem, ki ga je z EU, Italijo in Slovenijo izzvala uveljavitev hrvaške ERC tudi za članice EU od začetka leta. Sicer pa vnovično ni hotel povedati kakšne rešitve bo predlagala Hrvaška. "Rešitve so v pogovorih in dogovorih. Ob zadrževanju ERC in izvajanju ERC obstajajo rešitve za problem, ki je izzval nezadovoljstvo tako Italije kot Slovenije," je še povedal Sanader pred včerajšnjo sejo predsedstva njegove Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ). Dodal je, da je Hrvaška na dobri poti proti EU. Ponovil je, da bo Zagreb storil vse za uspešno sklenitev pogajanj za vstop v unijo ter da ne bo dajal povoda za kakršno koli blokado pogajanj. Sa na der je še po uda ril, da bo Hr -vaška v peti prestavi nadaljevala približevanje uniji ter da je od vseh ministrov zahteval izvajanje nujno potrebnih reform, posebej v pravosodju. Zanikal je ugibanja o zamenjavi pravosodne ministrice Ane Lovrin zaradi zastojev v pravosodni reformi in hkrati v pogajanjih o tem področju z EU. Predsednik hrvaške vlade je pozdravil tudi ponovno izvolitev srbskega predsednika Borisa Tadica v nedeljo ter izpostavil, da ga ni strah možnosti, da bo Hrvaška vstopila v EU v paketu s Srbijo. Glavni hrvaški pogajalec z EU Vladimir Drobnjak pa je povedal, da slika pogajanj ni ne rožnata ne črna, ter da imajo pogajalci še veliko dela. "Vsekakor, stanje glede ERC se odraža na ritmu pogajanj in ne bi bilo korektno povedati, da se ne odraža, ker omenjeno stanje zahteva svoje. Sicer pa je dovolj pro sto ra za pos pe še no de lo in na me ra -vamo ga maksimalno izkoristiti, ne samo skozi kakovost pogajanj, ampak tudi s potrditvijo hrvaške verodostojnosti," je povedal Drobnjak. Vče rajš nji Ve čer nji list pa je po ro -čal, da je Zagreb v minulih dneh državam članicam Evropske unije posredoval dokument, t. i. non-paper, v katerem je skušal pojasniti situacijo glede hrvaške ekološko-ribolovne cone (ERC) in kronologijo dogajanja v zvezi s tem v CELOVEC - Koroškemu deželnemu glavarju Jorgu Haiderju in njegovi stranki BZO očitno še ni uspelo zbrati potrebnih 15.000 podpisov za uvedbo postopka za referednum o novi ustavni pogodbi Evropske unije. To meni klubski predsednik socialdemokratske stranke v koroškem deželnem zboru Peter Kaiser. »Čeprav se je vodstvo BZO že pred tednom dni širokoustilo, da je zbralo potrebne podpise, jih vsaj do sobote še ni oddalo deželni volilni komisiji,« je sporočil Kaiser v izjavi za medije. Kaiser, ki je tudi govornik koroške SPO za evropska vprašanja, je ob takšni »napovedovalni politiki« koroškega deželnega glavarja še dodal, da je vseeno, ali gre za podpore, denar davkoplačevalcev, dvojezične krajevne napise ali zahtevo za povsem sporen referendum o ustavni pogodbi Evropske unije: »Sistem Haider vedno skrbi za to, da nič ne pride tja, kamor spada,« je poudaril socialdemokratski deželni poslanec. ( I. L.) V oddaji Izostritev o gradnjah na Krasu KOPER - V redni četrtkovi oddaji Izostritev na TV Koper (začetek ob 18. uri) bo govor o nameravanih gradnjah na Krasu. Razvoja se ne more zaustaviti in to, da se bo tudi na Krasu gradilo veliko več, kot se je doslej, je neizogibno dejstvo. A za koga, koliko, kje in kako, so vprašanja, ki si jih postavljajo tako Kraševci, kot vsi ostali. Odgovornim jih bodo postavili tudi v oddaji Izostritev, da bi bil Kras z novimi stavbami še bolj krasen. V petek kulturni večer v Pliskovici PLISKOVICA - Razvojno društvo Pliska bo 8. februar - slovenski kulturni praznik proslavilo z večernim srečanjem članov društva in sim-patizerjev. Zbrali se bodo ob 18. uri na vaškem balinišču v Pliskovici. Prvi del večera bo namenjen občnemu zboru društva, drugi del pa je posvečen velikanu slovenske kulture Francetu Prešernu, v katerem bosta program sooblikovala režiser in dramaturg Bojan Podgoršek z recitacijami Prešernovih poezije, svoj del pa bo z venčkom ljudskih z igranjem na citre prispevala Marica Polh iz Divače. (O. K.) Znani nagrajenci natečaja Fotokluba Žarek iz Sežane SEZANA - Fotoklub Zarek iz Sežane je organiziral klubski natečaj na temo Miniature, na katerega je prispelo več kot 700 fotografij 16 avtorjev. Prispele fotografije je ocenjevala posebna strokovna komisija, v kateri so bili Mirko Bijuklič, (MF FZS, EFIAP), Katarina Sadovski (dipl. um. FAMU, smer fotografija) in Elica Tavčar (F 1 FZS). Po besedah predsednika FK Zarek Jadrana Čeha bodo najboljša dela tudi predstavili na razstavi v sežanski Kosovelovi knjižnici, ki se bo nato selila v vse štiri kraško-brkinske občine. V kategoriji A so 1. nagrado prisodili Maji Anderlič Može za fotografijo Alaaddin, 2. nagrado je prejela Ana Čeh (Mehurčki) in 3. nagrado Mojca Filipčič (Igra). Diplome so si prislužili: Franc Anderlič (Dežniki), Dajana Čok (Odsev 5) in Mark Ravbar (Bermina 4). V kategoriji B so za kolekcijo petih fotografij prisodili 1. nagrado Jadranu Čehu (Nastaja koš), 2. nagrado Borisu Godniču (Sprehod), 3. nagrado pa Mojci Filipčič (Arhitektura). Diplomi pa sta prejela Božica Mi-halič (Jabolka-Pika-Odsev-Drva) in Dušan Pavlica (Mazanje je po-membno-Na lokomotivi-Brez lopate ne gre-Po opravljenem delu). (O. K.) ERC in z njo povezan ribolov lahko najbolj ovira hrvaški vstop v EU zadnjih letih. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so povedali, da dokumenta zaenkrat niso prejeli. Kot ob sklicevanju na neimenovani diplomatski vir piše Večernji list, je Zagreb v t. i. non-paperju podal "osnovno argumentacijo" glede ERC, pri čemer pa ni niti predlagal kakršnekoli rešitve spora niti potrdil, da se ERC za članice unije ne uveljavlja. Kot še navaja zagrebški dnevnik, naj bi bili odnosi med Zagrebom in Ljubljano sedaj znova v fazi tihe diplomacije. Izključeno naj tudi ne bi bilo, da hrvaška vlada po tihem računa, da Bruselj vendarle ne bo dopustil popolne destabilizacije Hrvaške, glede na njeno vlogo v regiji. Taktika Zagreba je po pisanju časnika očitno v tem, da bi krizo glede ERC reševali čim bolj diskretno in se tako tudi izognili kompromitiranju na domačih tleh. Poleg tega naj bi hrvaška vlada trenutno hitela s pripravami na pospešena pristopna pogajanja z EU, do katerih naj bi prišlo v drugi polovici 2008, ko bo krmilo unije prevzela Francija. V diplomaciji se izraz non-paper uporablja za neuradni delovni dokument, ki ga diplomat neke države izroči predstavnikom druge države ali mednarodne organizacije. Običajno je napisan na papirju, ki nima uradne pisemske glave ter je brez žiga ali podpisa. (STA) bovec - V soboto ob dnevu kulture Ob domačih izvajalcih tudi gostje iz FJK BOVEC - Občina Bovec bo ob 8. februarju, slovenskem državnem kulturnem prazniku, kot vsako leto organizirala osrednjo kulturno prireditev na Bovškem. V sodelovanju s kulturnim društvom Golobar Bovec bo v letošnjem letu posvetila dogodek tudi 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja in 130. obletnici otvoritve čitalnice v Bovcu . Prireditev bo v soboto, 9. februarja 2008 ob 20. uri v veliki dvorani kulturnega doma v Bovcu. Ker je leto 2008 tudi leto medkulturnega dialoga bo prireditev imela tudi ta poudarek, in sicer s tem, da bodo v programu sodelovali izvajalci iz pobratene občine Čen-ta iz Terske doline, gojenci Glasbene matice iz Špetra v Benečiji - v sodelovanju s Slovenskim kulturnim središčem Planika iz Kanalske doline ter glasbena šola iz Tolmina z glasbenimi izvajalci iz vseh treh po-soš kih ob čin. Slavnostni koncert bo tokrat za spremembo v znamenju klasične glasbe in predvsem črno belih tipk. Smatramo, da bo za Bovčane, ki so navajeni pevskih, folklornih ali gleda liš kih pred stav ta spre mem ba dobrodošla in zanimiva- Na koncertu bodo sodelovali naslednji izvajalci: iz glasbene šole Tolmin violinistka Tina Grego, harmonikar Jani Pavletič in pianistka Ana Kravanja; iz glasbene matice v Špetru bo so de lo val har mo ni kar Le o nar do Snidaro; iz občine Čenta pa bo sodelovala skupina harmonikarjev Grupo Fisarmonicisti Tarcento. Slavnostni nagovor bo letos imel predsednik Kulturnega društva Golobar Bovec Robert Trampuž. Uvodne misli in povezava programa pa bo v rokah članice gledališke skupine BC Erne Wojčicki Ger-mov šek. ( R. B.) / ŠPORT Torek, 5. februarja 2008 6 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it kgs - Mnenja županov občin Zgonik, Repentabor in Dolina Sardoča, Križmana in Premolinove ezit - Srečanje Bistvena je nova struktura za združevanje vseh kraških občin Po črtanju predloga za ponovno ustanovitev KGS prevladuje razočaranje Razočaranje, žalost, izgubljena priložnost, skratka hladna prha. S temi besedami so izločitev predloga za ponovno ustanovitev Kraške gorske skupnosti iz zakona za gorata območja ocenili župani občin Zgonik, Repentabor in Dolina Mirko Sar-doč, Aleksij Križman in Fulvia Premolin, ki so se bili lani v razčlenjenem pismu skupno zavzeli za ponovno ustanovitev KGS, kar so tudi utemeljili s številnimi razlogi. Med temi je bila v bistvu nuja po prožnem institucionalnem telesu, ki naj bi prispeval k upravljanju Krasa kot celote in torej v obeh pokrajinah (tržaški in goriški). To bi med drugim spodbujalo ovrednotenje območja, poenostavljanje birokratskih postopkov ter razvijanje kmetijstva in sploh kraških značilnosti, še zlasti v zvezi z nedavnimi evropskimi direktivami o zaščiti naravnih območij (t.i. SIC in ZPS). Nenazadnje bi se odprle še večje možnosti sodelovanja z občinami slovenskega Krasa. Občine Zgonik, Repentabor in Dolina so v okviru evropskega projekta Kraški okraj že dokazale, da znajo skupaj uspešno upravljati teritorij, toda nujno je telo, ki bi delo koordiniralo, so nam povedali Sar-doč, Križman in Premolinova, ki smo jih včeraj vprašali za mnenje o nedavni odločitvi deželne skupščine. Odločitev sem sprejel z razočaranjem, tudi ker niso predlagali nobene alternative, je poudaril Sardoč. Potrebno bi bilo namreč vsaj omizje, če že ne KGS pa bi lahko npr. udejanjili Kraški okraj 2, ker je nujno slediti razvoju območja, ki mora biti združeno in ne razpršeno oz. razdeljeno na dve pokrajini. Župani so se v pismu zavzeli za razvojno vizijo skupnega kraškega območja in torej za strukturo, ki bi nudila vse potrebne odgovore na vprašanja, ki so doslej slonela na ramenih občin, kot je v prvi vrsti tisto o zaščitenih območjih SIC in ZPS. Poleg tega bi bila ta struktura sogovornik s slovensko stranjo, ker je Kras kot celota nenazadnje strateško območje za evropska financiranja v okviru novega evropskega programskega obdobja 20072013. To pomeni, da bodo financiranje dobili projekti, ki predstavljajo Kras kot celoto. Že res, da bi morali pomisliti na bolj dinamično enoto od nekdanje KGS, pravi Sardoč. Toda bistveno je ustanoviti strukturo, ki bo prek povezovanja vseh občin združevala teritorij s ciljem uravnovešenega razvoja celotnega kraškega območja, ki biti mora v prihodnosti protagonist. »Take stvari so možne, če je volja. Na žalost te volje ni bilo,« je povedal Križman, po mnenju katerega bi občine ob novi KGS nastopile bolj usklajeno in načrtovano. Za to je pač potrebna agilna struktura, ki bi delala na teritoriju, pomembnost sodelovanja pa so občine že dokazale v sklopu Kraškega okraja. Zdaj bo treba počakati na deželne volitve in upati, da se bo uveljavil Illy (če bo seveda kandidiral), je naglasil Križman in napovedal, da nameravajo vztrajati. Ni pomembno, ali bo to KGS ali kaj drugega, bistveno je ustanoviti strukturo, ki bo združevala vse kraške občine. »In ta bo nastala z zakonom ali brez njega,« je dodal Križman: »Dobra volja med občinami pač obstaja in si bomo torej že kaj izmislili.« Prvenstveni razlog za razočaranje so mnoga pričakovanja in prizadevanja, tudi ker je bila dana obljuba po ustanovitvi KGS, je dejala Premolinova, ki jo je prizadela »hladna prha«. Vnesli so toliko vinkulacij, da je subjekt, ki bi upravljal območje, pre-potreben, pravi županja. Naloga za lokalne uprave zdaj ni lahka. Izkušnja Kraškega okraja je dokazala, da je mogoče s skupnim omizjem marsikaj in hitreje storiti. Kaj pa zdaj? Ostali smo brez KGS in brez Kraškega okraja, sodelovanje v medobčinskih združenjih Aster pa po zakonu ni mogoče, je ocenila Premolinova. Zato je županja izrazila upanje, da »nam bodo dobili novo rešitev za skupno in še zlasti smotrno upravljanje teritorija«. Aljoša Gašperlin pokrajina trst - Natečaj za »nov« Dom pristaniščih delavcev Obnova je ženska Na natečaju velik uspeh bodočih arhitektk - Sodelovanje med Pokrajino in fakulteto za arhitekturo Nameravate prenoviti hišo ali poslopje? Obrnite se na arhitekta nežnega spola! Tako »svetuje« zgodba o natečaju za obnovo poslopja Doma pristaniških delavcev na tržaškem nabrežju. Odborništvo za javna dela Pokrajine Trst je pred letom v sodelovanju s fakulteto za arhitekturo tržaške univerze razpisalo natečaj za obnovo prostorov Doma pristaniških delavcev. Pokrajina namerava zgodovinsko poslopje na nabrežju preurediti v Dom filma. Natečaj naj bi spodbudil študente 3. letnika fakultete za arhitekturo k iskanju primernih rešitev za novo notranjo podobo 5-nadstropne stavbe. Na poziv se je odzvalo 92 študentov in študentk, porazdeljenih v 37 delovnih skupin. Gre za visok odziv, saj sprejme fakulteta v vsak letnik le 150 študentov, je poudaril dekan Giacomo Borruso. Odbornik za javna dela Mauro Tommasini je izpostavil pomen sodelovanja z univerzo, da bi študentom čim bolj približali delu na domačem terenu. Prav tako pomemben pa je bil tudi neposreden stik s spomeniškim varstvom, ki ima pri zgodovinskih poslopjih vedno svoje prste vmes in ga morajo bodoči arhitekti upoštevati pri svojem delu. Ocenjevalna komisija je v ožji izbor vključila sedem elaboratov, naposled pa podelila štiri nagrade: dve prvi in dve tretji. Nagradni sklad 1.000 evrov je bil takole porazdeljen: prvi nagradi sta prejeli vsaka po 300 evrov, tretji pa vsaka po 200 evrov. Tako bodo najboljši vsaj krili »žive« stroške, ki so jih imeli pri pripravi obsežnih map. In prav nagrajevanje je nežno zbodlo v oči. Prvo nagrado sta ex-aequo prejela skupina, ki so jo sestavljale Valentina Bregant, Alessandra Monorchio, Giuditta Negro in Francesca Ravasin ter par Marianna Rizzatti-Ilaria Sagrati. Tretjo nagrado pa sta si razdelili dve skupini: prva je bila v sestavu Elena Cri-stofari, Cristina Gardini, Emanuela Razza, Michela Spangher; drugo so sestavljali Chiara DAgostin, Alice Liani in Alessandro Tosatto. Ko bi šlo za tekmovanje po spolih, bi ženski premočno zmagal: 12:1. Naključje? »Nikakor!« je prepričan odgovorni laboratorija za restavriran-je na fakulteti za arhitekturo Sergio Pra-tali Maffei. Sam zelo dobro pozna svoje študente in študentke. V teku let je zraslo v njem spoznanje, da so študentke bolj »sposobne«, bolj »nadarjene« za re-stavriranje, obnavljanje, prenovo poslopij. Zakaj? »Ker so bolj pozorne na obstoječe. Na ohranjevanje določenih tipičnih "zgodovinskih"elementov in nev- siljivo vnašanje novih,« je pojasnil Pra-tali Maffei. »Ta pozornost morda izvira iz materinskega čuta, ki ga imajo ženske, in ki prihaja že pri študentkah na dan,« je profesor ponudil razlago za tolikšen uspeh študentskega nežnega spola pri natečaju. Kaj pa moški, bodoči arhitekti? »Študentom bolj leži projektiranje, dizajn. To se nato tudi pozna na njihovi delovnipoti,« je zaključil Sergio Prata-li Maffei. Prihodnje leto bo imel spet priložnost preveriti svojo teorijo o večji nadarjenosti študent pri obnavljanju poslopij. Pokrajinski odbornik Tommasini je že napovedal, da bo pokrajinska uprava v kratkem razpisala nov natečaj: tokrat za obnovo enega od nekdanjih paviljonov bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Marjan Kemperle Pokrajina akter delovnega omizja Na zahtevo ustanove za industrijsko cono Ezit bo Pokrajina Trst oblikovala skupno delovno omizje za vprašanje načrtovanja in programiranja novih gospodar skih ob ra tov in du strij ski coni. Tako je bilo sklenjeno na včerajšnji seji, ki jo je sklical predsednik ustanove Ezit Mauro Az za ri ta in ki so se je ude le -žili predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, njena od-bornica za infrastrukture in pre-vo ze On di na Bar duz zi ter pred -stavniki občin Dolina in Milje in pri sta ni ške ob las ti. Oblikovanje takega omizja bo po be se dah pred sed ni ce Po -krajine Trst Basse Poropat omogočilo koordiniranje vseh predlo gov po sa mez nih usta nov o ko -riščenju industrijske cone in oblikovanje splošne vizije glede načrtovanja in upravljanja z območjem, v tem okviru pa bo tudi mogoče določiti usklajen model strateškega razvoja. Predstavniki ustanov, ki želijo razvijati projekte v industrijski coni, se bodo tako lahko tako s tehnične ga kot po li tič ne ga zor ne ga kota soočali na enem omizju in se bo do ta ko iz ogni li te mu, da o svojih pobudah in projektih govorijo npr. preko tiska, kot se trenutno pogosto dogaja. Predsednik Ez ita Az za ri ta pa je iz ra zil prepričanje, da bo samo po tej po ti mo go če pri ti do or gan ske -ga okvira razvoja.Cilj je namreč določiti programski dogovor, tako kot je bilo storjeno glede vprašanja bonifikacije onesnaženih območij. Podpis takega dogo vo ra, je do da la Bas sa Po ro pa -to va, bo skraj šal čas za ures ni či -tev novih obratov na območju, izognili pa se bodo tudi morebitnim spo rom in ne kom pa ti bil -nostim med različnimi predlaganimi projekti. Prihodnje srečanje med zainteresiranimi subjekti bo potekalo 15. februarja na sedežu Pokrajine Trst. rizarna Odkritje plošče v spomin na V. Giganteja Na pobudo Občine Trst in mestnih muzejev zgodovine in umetnosti bodo danes v tržaški Rižarni ob 16. uri odkrili ploščo v spomin na Vincenza Giganteja -Uga (1901-1944). Kot čla na Ko mu nis tič ne partije in agitatorja so Giganteja leta 1933 aretirali v Milanu, posebno sodišče pa ga je obsodilo na 20-letni zapor. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je zbežal iz koncentracijskega taborišča Re-nicci v Toskani in se pridružil odporniškemu gibanju na Primorskem. Leto kasneje so ga v Trstu zajeli, po dolgem mučenju pa ga ubili v Rižarni. Posthumno je bil po vojni deležen zlate medalje za vojaške zasluge. Ob ravnatelju mestnih muzejev Adrianu Dugulinu bosta na svečanosti prisotna zgodovinar Tristano Matta, ki bo osvetlil Gi-gantejev lik, in hčerka Miuccia. vlak spomina - Sinoči zbor v Rižarni in odhod na Poljsko Dijaki so odpotovali Skoraj dvesto višješolcev iz FJK bo obiskalo nacistični taborišči Auschwitz in Birkenau S sinočnjim zborom v Rižarni ob prisotnosti predstavnikov Dežele, Občine Trst ter pokrajin Trst in Gorica se je za skoraj dvesto višješolcev iz Furlanije-Julijske krajine začelo potovanje na Poljsko z vlakom spomina, ki jih bo popeljal v bivši nacistični taborišči Auschwitz in Birkenau KROMA / ŠPORT Torek, 5. februarja 2008 7 obletnica - Komemoracija na pokopališču pri Sveti Ani ob 64. obletnici smrti Trst počasi le stopa na pot, ki jo je nakazal Julius Kugy Ob prisotnosti župana, številnih institucionalnih predstavnikov in ljubiteljev gora Velika intelektualna dediščina, ki jo je zapustil Julius Kugy, je lahko Trstu v ponos. To je bila vezna nit včerajšnje kome-moracije, ki se je odvijala na pokopališču pri Sveti Ani. Ob Kugyjevem grobu se je ob štiriinšestdeseti obletnici smrti zbrala skupina ljudi, med katerimi so izstopali učenci po njem poimenovane šole, planinci in politiki. Vsi, ki so jih nagovorili, so izpostavili tržaško večkulturno okolje, v katerem je Julius Kugy živel med leti 1858 in 1944. Tisti večjezični čas je včeraj za nekaj trenutkov ponovno zaživel ob njegovem grobu, ki gaje duhovnik blagoslovil v italijanskem, nemškem in slovenskem, a tudi v posegih sodelujočih. Deželni odbornik Gianni Pecol Co-minotto je spomnil, da je veliko ljudi odraščalo s Kugyjevimi spisi; vsi, ki so se sprehajali po Dolini Trente, taborili v Zaj-zeri, stali na vrhu Montaža ali gore Jof di Mezegnot, so vsaj slišali zanj in za njegovo veliko ljubezen do Julijskih Alp. »Morda se je kdo ob njegovi življenjski zgodbi, ob dejstvu, da je Kugy govoril in pisal v treh jezikih, tudi zamislil nad lastno tržaško identiteto. Razveseljivo je, da danes končno stopamo po njegovih stopinjah...« Po mnenju župana Roberta Dipiazze je Kugy lahko simbol Trsta, njegove večkul-turnosti in vitalnosti, podobnega mnenja je bila tudi pokrajinska odbornica Adele Pino, kije spomnila, da prireja Pokrajina Trst že več let natečaj Julius Kugy, s katerim želi njegove vrednote posredovati tudi mlajšim rodovom (letošnjo izvedbo bodo predstavili danes). Na aktualnost Kugyjeve zgodbe je opozoril tudi podtajnik Ettore Rosato: s padcem meje postaja teritorij, na katerem smo bili doslej navajeni živeti, vse večji, in podoben Kugyjevemu. Kot ljubitelj gora je tudi opozoril, da alpinizem in pohod-ništvo zbližujeta ljudi in narode. In ker je bil Kugy predvsem velik alpinist, so se mu med drugimi poklonili tudi predstavniki alpinistične sfere. Na osrednjem tržaškem pokopališču je bilo včeraj mogoče videti prapore tržaških alpinističnih društev (tudi Slovenskega planinskega društva Trst), »Kugyja-veli-kega alpinista, a tudi poeta in človeka, ki je znal slediti lastnim idealom« se je spomnil starosta tržaških alpinistov Spiro Dalla Porta Xydias, a tudi predstavnik planinskega društva iz Beljaka in predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar. Italijanski, koroški in slovenski planinci so spomnili, da že dolga desetletja plodno sodelujejo in se srečujejo na vsakoletnem kongresu, ki gaje navdihnil ravno Kugy-jev duh. (pd) Pred Kugyjevim grobom so se včeraj zbrali številni institucionalni predstavniki, med govorniki pa je bil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar (na sliki desno s predsednico Slovenskega planinskega društva Trst Marinko Pertot) KROMA dan spominjanja - Mednarodni posvet pri Milanu Za kritično razpravo o neizpodbitnih dogodkih Bliža se 10. februar, dan spominjanja na eksodus Istranov, Rečanov in Dalmatincev po drugi svetovni vojni in na vse žrtve fojb. Iz leta v leto se ob obhajanju tega dne dviga več različnih glasov in se vse silnejše uveljavila težnja po zgodovinski reviziji, se pravi po spačenju in potvarjanju slike realnih dogajanj. »Zanimanje je v preteklih letih preraslo in se prelevilo v priložnost za rehabilitacijo fašizma,« je na včerajšnjem srečanju v baru-knjigarni Knulp izpostavil predsednik Društva za varovanje vrednost protifašizma in protinacizma Promemoria, zgodovinar Sandi Volk. Ravno zaradi tega se je nekaterim združenjem (med katerimi je tudi tržaško Promemoria) porodila zamisel o prireditvi širšega mednarodnega posveta, »na katerem bi se kritično razpravljalo o zgodovinskih dogodkih in odkrivalo neizpodbitna dejstva.« Srečanje z naslovom »Fojbe: resnica zoper zgodovinski revizionizem«, ki bo v soboto, 9. februarja, v dvorani občinske knjižnice v kraju Sesto San Giovanni pri Milanu, želi ovrednotiti ključno vlogo odporništva pri političnih, socialnih in civilnih uspehih po drugi svetovni vojni, ponovno uveljaviti ideale anti-fašističnega boja v aktualnem zgodovinskem kontekstu in poudariti skratka dragoceno dediščino antifašizma pri uresničevanju drugačnega sveta, takega, v katerem bi zavladali mir, svoboda, demokracija, socialna emancipacija in človekovo dostojanstvo. Pobudnikom se je pridružilo veliko somišljenikov, med katerimi je bil prvotno tudi odbornik za šolstvo milanske pokrajine, ki je celo ponudil prostor za posvet. Ko pa so združenja Istranov dvignila vik in krik, se je odbornik naposled umaknil od pobude. Sandi Volk na včerajšnji predstavitvi pobude KROMA Sobotni program, ki se bo začel že ob 10. uri, bodo oblikovali kakovostni posegi zgodovinarjev in raziskovalcev Mattea Do-minionija, Alessandre Kersevan, Luke Bogdanica, Sandija Volka, Pola Viceja in Claudie Cernigoi, obenem pa bodo predstavili tudi knjigo »La foiba dei miracoli« Pola Viceja. Pobudniki posveta nameravajo v prihodnje prirediti še več podobnih srečanj tudi drugod po Italiji, po napovedih bo prihodnji na vrsti okrog 25. aprila. (sas) slovenca Ukradla moped in zbežala Preteklo soboto zvečer sta dva mladoletna slovenska državljana v Ul. Artisti ukradla moped. Skrila sta ga v kombi slovenske registracije in odpeljala. Na Trgu Oberdan je kombi prestregla policijska izvidnica. Vozniku je dala znak, naj ustavi, ta pa je pritisnil na plin in zbežal. Kombi je po levi strani cestišča privozil do trga pred železniško postajo, od tod zavil, vedno po levi, med številnimi nasproti vozečimi avtomobili, proti Nabrežju in po Korzu Italia do Trga Goldoni. Tu je dostavno vozilo zavozilo v križišče z Ul. Car-ducci z rdečo semaforsko lučjo in treščilo v prednji del druge policijske izvidnice, ki je priskočila na pomoč zasledovalcem. Po trku je kombi odbilo v zidarski oder bližnjega poslopja, kjer se je končno ustavil. Policisti so aretirali mladoletna slovenska državljana. Gasilci so preverili statičnost in varnost zidarskega odra. Zakaj poroka To sredo začetek vsakoletnega tečaja priprave na poroko v Marij anišču ob 20.30. Že vrsto let, preko 25, poteka v Marijanišču tečaj za tiste, ki se žele poročiti. Gotovo v teh nekaj srečanjih ni mogoče zaobjeti vse problematike zakonskega in družinskega življenja. Širina in pestrost predavanj in pogovorov pa bo vsakemu nakazala pot za boljše in kvalitetnejše medsebojne odnose in odprla mnoga vprašanja in težave s katerimi se zakonca lahko srečata v bodočem skupnem življenju. Ta tečaj je ponudba vsem, ki se žele poročiti v cerkvi. Vsakdo, ki je krščen in želi biti in ostati član te iste skupnosti, je povsem normalno, da potrdi to novo življenjsko skupnost pred Bogom v svoji verski skupnosti. Sodobni način življenja in družben miselnosti vpliva tudi na družinsko življenje. Nekoč je bil glavni problem cerkvena ali civilna porok. Danes je osnovno vprašanje, ali se poročiti ali živeti v izven zakonski skupnosti. Verjetno vpliva na tako stanje strah zaradi vse večjega števila ne uresničenih in razdrtih družin. Cilj vsakega kristjana je, da prej ali slej zakonsko življenje potrdi v cerkvi s zakramentom. Tako se dogaja, da mnogi ne poročeni sami ne želijo zakramenta poroke, želijo pa otroku dati zakrament krsta. K tem srečanjem so torej vabljene tudi izven zakonske skupnosti. Morda jim bo prav kakšno od teh srečanj pomagalo k dokončni odločitvi. Poleg pogovorov o smislu in pomenu krščanske poroke, so še večeri posvečeni vzgoji, medsebojni komunikaciji, nasveti zdravnika in babice, pravnik pa bo osvetlil tudi civilni del poroke. Potem so tu še praktični napotki. Vsa leta pa je ta srečanja krasilo prijetno in sproščeno vzdušje. Tudi to leto bo voditelj tečaja g. Tone Bedenčič. Trk na nekdanji Trbiški cesti V nedeljo, malo pred poldne, sta na nekdanji Trbiški cesti, v bližini odcepa za Bazovico trčila fiat panda in smart. Na kraj nesreče so privozili rešilec hitre pomoči in tržaški gasilci. Rešilec je prepeljal ranjena voznika v katinarsko bolnišnico, medtem ko so gasilci odstranili vozili, ki sta ovirali promet na cesti ter počistili cestišče. Požar v kabini tovornjaka V novem pristanišču so v nedeljo, malo po 11. uri, ognjeni zublji zajeli kabino tovornjaka-vlačilca. Nekateri operaterji so se zavedli požara, ko je začel iz kabine uhajati gost dim, in poklicali so gasilce. Ti so v nekaj minutah pogasili ogenj in ugotovili, da v kabini tovornjaka, na srečo, ni bilo nikogar. Vzroke požara še raziskujejo. Požar v stanovanju V nedeljo popoldne so tržaški gasilci posegli v Ul. Commerciale, v poslopju s hišno številko 50, kjer se je razplamtel požar. Opremljeni z maskami so vstopili v stanovanje v četrtem nadstropju. Gost dim je nasičil dnevno sobo. Gasilci so kaj kmalu ugotovili, da se je dim širil s stropa. Posegli so zato tudi v gornjem stanovanju v 5. nadstropju in kmali ugotovili, da so se vneli tramovi stropa med četrtim in petim nadstropjem. Zato so odstranili pod v dnevni sobi poslopja v 5. nadstropju in požar pogasili. S posebno termično kamero so tudi preverili, da ne bi tlelo na kakem drugem mestu v stropu. Po vsej verjetnosti so se tramovi stropa pregreli z gretjem kamina v stanovanju v 5. nadstropju. Škoda v obeh stanovanjih je precejšnja; zaradi varnosti so ju zaprli, da so se morali stanovalci začasno izseliti. 8 Torek, 5. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI pustno dogajanje - Kljub kislemu vremenu je bilo in še bo veselo Šeme se niso vdale, saj je pust vendar pust! Otroci so se zabavali na pustnih rajanjih, starejše maškare pa v šotorih in osmicah - Jutri pustni pogrebi Od desne proti levi (v smeri urinega kazalca): vesele pustne šeme so zaplesale pri Sv. Ivanu, v Gročani, pri Domju, v Križu in Nabrežini. KROMA .v . .Ol « V i T « J . ■ -t \> - - a -^IP»™ - r ■■ - " " ■ r v ■.P -_______ _. Jl ■ ¿s. ■.. :■ Prav gotovo jo je mokri vikend zagodel priljubljenima pustnima povorka-ma na Opčinah in v Miljah, mladi in manj mladi pustni veseljaki pa se nikakor niso vdali. Po šotorih, gostilnah, društvih in seveda osmicah so se, debelim dežnim kapljam navkljub, pojavljale razposajene maškare, ki so eno zaplesale in eno zapele ter tako pričarale tisto pristno, norčavo vzdušje ... Pust j e vendar pust!!! Med najbolj vztrajnimi in najbolj razposajenimi so bili naši najmlajši, ki so si na številnih pustnih rajanjih dali duška predvsem z barvnimi konfeti in zvitki, za kislo vreme pa se res še zmenili niso. Po raznih vaseh so člani društev zanje namreč priredili »pustne feš-te« in ob slastnih krofih ter dobrotah poskrbeli seveda tudi za živahno animacijo in poskočno, igrivo glasbo. Veselo naj bi bilo sicer tudi danes po tržaških ulicah. Če bo vreme dovolilo, bo ob 14. uri pisani sprevod mask in vozov krenil s Trga Oberdan in preplavil središče, tako da bo promet od 13.30 nekoliko omejen: vozila ne bodo morala mimo Trga Oberdan, Ulic Car-ducci, Reti, Gallina, po Korzu Italia in pa Borznem trgu, spremenjene pa bodo tudi nekatere avtobusne proge. Ob kateremkoli vremenu jo bodo danes pustno zaigrali tudi v Boljuncu, kjer se bodo na Jami že ob 9. uri zbraji člani godbe Long Žlunk s priložnostnimi godci in škrmati. Ob ritmu koračnic in veselih melodij bodo obhodili vso vas, obiskali bodo tudi vrtec in šolo, potrkali na vra ta vseh do mov od Gor nje ga konca, mimo Gorice proti Dolini in se ob zatonu vrnili na boljunski trg; ob koncu dolgega dne pa si bodo opomogli še s »frtaljo« v Partizanskem klubu. Prav tako veselo bo tudi jutri, ko se bodo v številnih vaseh poslovili od gospoda »Pusta«. Pustarji bodo žalovali na primer v Boljuncu, kjer bo Lovre ob 15. uri zapustil Gorico - svet na 22. raketi Boljunik, v Šempolaju se bo v popoldanskih urah gospod Veselko Meduzevič poslovil od pustnih prijateljev s te in one strani nekdanje meje, v Miljah pa bo mrliška vežica na Trgu Amulia odprta že od 16.30. Žajost bo zaj eja tudi Konto-vel, kjer bo Pepi Zludi podlegel hudi bolezni: s hrama Žalosti (kontovelskega Gospodarskega društva) bodo pokojnika na zadnjo pot pospremile žalostne duše s proseško godbo in vdovo Nežo Zeljetovo na čelu. In ko bo pri kontovel-ski mlaki zagorelo, bo njegova pustna duša za letos zapustila zemeljske okove. Ker pa je pust čas šal in norčij, bo kljub pustnim pogrebom, neukrotljivi veseljak v soboto, 9. februarja, spet »med živimi« ... Openske ulice bo namreč ob 14. uri končno preplavila življenjska igrivost pustnih vozov in skupin 41. Kraškega pusta. Maškare pa bodo seveda pojavile tudi v nedeljo, ko bodo odplesale zadnji pustni ples na 55. veselem sprevodu v Miljah. / ŠPORT Torek, 5. februarja 2008 9 pohorje - Dijaški dom Srečka Kosovela v v ■ • • ■ v ■ • Tržaški in beneški otroci so se učili smučarskih veščin Smučarska sezona je v polnem teku. Otroci se radi zabavajo z zimskimi športi, ob vikendih v okviru dejavnosti smučarskih klubov ali pa na belem tednu s šolami oziroma s starši. Kljub že bogati ponu dbi za zim sko za ba vo se je Slovenski dijaški dom Srečko Koso vel od lo čil, da or ga ni zi ra med no vo let ni mi po čit ni ca mi zi mo vanje na Pohorju v domu CŠOD (Center za šolske in obšolske dejavnosti) Gorenje. Otroci iz tržaške okolice in slovenske Benečije so se uči li smu čar skih ve ščin na Ro -gli pod vod stvom smu čar skih uči -teljev CŠOD. Proge na Rogli so primer ne pred vsem za za čet ni ke in mlajše otroke. Zimovanje je trajalo od 2. do 6. januarja 2008. Snežne razmere so bile ugodne, megla pa jim je kar prosek - Glasbeni dopoldan v vrtcu Na obisk so prišli člani Godbenega društva Prosek Minuli teden so mali obiskovalci proseškega otroškega vrtca doživeli prijetno presenečenje, saj so jih obiskali člani Godbenega društva Prosek ter jih razveselili z veselo glasbo. Godbeniki so ob glasnem ropotanju bobnov v ritmu koračnice vkorakali v igralno sobo, kjer so jih malčki sprejeli s toplim in iskrenim ploskanjem. Takoj so pridno posedli na klopce, godbeniki pa so jim predstavili inštrumente. Sledila je krajša vzgojna igrica, med katero je prof. Irina Perosa dovršeno, natančno in s kančkom smeha razložila, kaj so note, notno črtovje, zvok in glasba. Pozvala je k sodelovanju nekaj otrok in skupaj z godci so nato izvedli vsem znane pesmi »Mojster Jaka« ter »Čuk se je oženil«. Po začetni zadržanosti so začeli prav vsi malčki aktivno sodelovali, godbeniki pa so jih nagradili z izvajanjem ponarodelih pesmi, med katerimi smo lahko slišali »Mi se imamo radi« ter »Kekčevo pesem«. Ob zvokih koračnic pa so najprej z začudenjem opazovali korakanje godbenikov, nato pa so tudi sami stopili za godbo in ponosno korakali in ploskali. Prijeten dopoldan se je zaključil ob zvokih Adamičeve koračnice »Tra ta ta, zdaj igra naša muzika«, ko so malčki prijetno presenetili s petjem, saj so se koračnico naučili v minulih mesecih. Ob zaključku je v imenu Godbenega društva Prosek vzgojiteljice in male obiskovalce vrtca pozdravil predsednik Martin Rustja in obljubil, da bo letošnji dobrodelni koncert, ki ga bo pro-seška godba izvedla marca, posvetili prav proseškemu vrtcu za nakup pre-potrebnih novih klopc. Malčki so novico pozdravili z burnim ploskanjem, obenem pa so obdarili vse nastopajoče s pustnimi maskami, ki so jih pridno izdelali med urami ročnega dela. Včeraj danes Danes, TOREK, 5. februarja 2008 PUSTNI TOREK, ANDREJ Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.16 - Dolžina dneva 9.54 - Luna vzide ob 6.38 in zatone ob 15.19. Jutri, SREDA, 6. februarja 2008 PEPELNICA, LJUBO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9 stopinj C, zračni tlak 1016,7 mb pada, veter 20 km na uro ju-go-zahodnik, nebo oblačno, vlaga 98-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje C. [I] Lekarne nagajala. V prostem času so otroci obiskali v spremstvu vzgojiteljev Dijaškega doma in Doma Gorenje Terme Žreče, se sankali ter igrali nogomet in hokej v domski športni dvo ra ni. Tu di le toš nje zi mo va nje je bi -lo us peš no, v na sled nji zim ski se -zoni Dijaški dom predvideva organizacijo belega tedna v obdobju no ve ga le ta. Od ponedeljka, 4. do sobote, 9. februarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči - 040-212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040-212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Mt Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »La pro-messa dell'assassino«. AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Cloverfield«. ARISTON - 16.00 »Hotel Meina«; 18.05, 20.10, 22.15 »Irina Palm«. CINECITY - 20.00, 22.00 »Io sono leg-genda«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Scusa ma ti chiamo amore«; 18.30, 21.30 »American Gangster«; 16.30 »Alvin superstar«; 19.30 »Into the wild - Nelle terre selvagge«; 15.50, 17.40, 22.15 »Non è mai troppo tar-di«; 16.05, 18.00 »Mr. Magorium e la bottega delle meraviglie«; 16.30, 19.50, 22.00 »Sogni e delitti«; 16.30, 19.40, 22.00 »P.S. I love you«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Cloverfield«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Non è mai troppo tardi«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.15 »Into the Wild - Nelle terre sel-vagge«. FELLINI - 17.00, 20.30, 22.15 »La fa-miglia Savage«; 18.15 »Caramel«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Sogni e delitti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »American gangster«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10 »Estrellita -Pesem za domov«; 16.00, 18.30, 21.00 »Zaklad pozabljenih: Knjiga skrivnosti«; 18.00 »Divji safari«; 17.40, 19.40, 21.40 »Pošastno Cloverfield«; 21.20 »Pomlad v Bosni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti chiamo amore«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »P.S. I love you«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Mr. Magorium e la bottega delle meraviglie«; 20.30, 22.15 »Aliens vs. predator 2«; Dvorana 4: 16.30, 18.15 »Alvin superstar«; 22.15 »Io sono leggenda«; 20.30 »Bianco e nero«. SUPER - 17.00, 20.20 »Caramel«; 18.40, 22.00 »Bianco e nero«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.15, 22.15 »Cloverfield«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »Scusa ma ti chiamo amore«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »Sogni e delitti«; Dvorana 4: 19.50, 22.10 »P.S. I love you«; 17.20 »Alvin superstar«; Dvorana 5: 17.40, 20.30 »L'assassinio di Jesse James per mano del codardo Robert Ford«. H Šolske vesti UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009 . Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 0408329280/282). S Izleti SK DEVIN prireja vsako nedeljo študentske izlete z avtobusom v kraj For-ni di Sopra po sledečih datumih: 10., 17. in 24. februarja 2008; 2., 9., 16. marca 2008. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7. uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 348-1334086 (Erika). Prispevki V počastitev spomina na ljubljenega moža in očeta darujejo Neva, Sandi, Pavel in Tea Volk 150,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Ob obletnici smrti žene Dragice daruje Nardo Kralj 50,00 evrov za ŠD Primorec. V spomin na Francka Ravbarja in Marijo Škabar Guštin darujejo Milan, Verica in Tamara z družino 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marijo Škabar vd. Guštin darujeta Mara in Egon 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marijo Škabar Guštin darujeta Jožica in Rožeta Guštin 60,00 evrov ter Mojca in Vasilij Guštin 50,00 evrov za MoPZ Kraški dom. Ob 11. obletnici smrti prof. Gojmira Budala daruje žena Ksenija 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marijo Škabar - Guštin darujeta Jelka in Marčelo Taučer 25,00 evrov za MoPZ Kraški dom. V spomin na Marijo Škabar Guštin darujejo Marija Guštin in družina Fer-folja 50,00 evrov za KD Kraški dom. Namesto cvetja na grob Francka Rav-barja in Marije Škabar vd. Guštin darujeta Irma in Stanko 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Repnu. V spomin na Marijo Škabar vd. Guštin daruje Janko Simoneta 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Marijo Škabar vd. Guštin darujeta Tamara in Zvonko 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Srečka Simoneto daruje Ivanka Simoneta 50,00 evrov za cerkev v Zgoniku in 50,00 evrov za misijonarja Letonio v Sibiriji. t Iznenada, prerano nas je zapustil naš dragi oče in nono Auguštin Sancin Žalostno vest sporočajo sin Salvino z družino in ostalo sorodstvo Pogreb bo v četrtek, 7. februarja ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v dolinsko cerkev sv. Martina. Dolina, 5. februarja 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa 10 Torek, 5. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI v soboto, 9. februarja, 20.30 - Red b ni 9/1 bo odprl v Ulici Conti 9/11 v nedeljo, 10. februaija, 16.00 Združeni abonmaji (Redi T, C, K) ■ z italijanskimi nadnapisi info brezplačna telit. 800 214302 Georges Feydeau Režiser JANUSZ KIČA gostovanje SNG Nova Gorica igrajo: Radoš Bolčina, Blaž Valič, Vojko Belšak, Primož Pirnat, Brane Šturbejk.g., Ivo Barišič, Miha Nemec, Gorazd Jakomini, Milan Vodopivec, Helena Peršuh, Lara Jankovič, Ana Facchini, Maja Poljanec, Marjuta Slamič ¿1 Čestitke Najini prijateljici Isabelle se je rodil bratec SAŠA. Veliko srečnih dni želita celi družini Alja in Živa. Danes slavi okroglo obletnico naš dolgoletni zvesti član FRANKO VOLK. Čestitamo mu in mu želimo še mnogo zdravja, osebne sreče ter da bi mu muza umetnosti stala vedno ob strani pri slikarskem ustvarjanju. Vsi pri KD in ŽPS Ivan Grbec. V Dolini pr' Fškoveh zbrane smo vsi, pr' naše DORKE, ker 86. rojstni dan slavi. Na torti z njo bomo pihali sveče. Želeli veselja, zdravja ji in dosti sreče. Ostani nam vedno tako nasmejana predraga nona, tašča in mama. Boris in Neva z družinama, Lorenzo, Alenka z Drajotom in Valentina z Enricotom. 13 Obvestila KD ZA UMETNOST - KONS obvešča, da je vsako sredo od 17.30 do 18.30 v uradu SIC, v Narodnem domu v Trstu, na razpolago članom in vsem, ki bi radi prejeli informacije o dejavnosti društva (tel. št 0403481248 ali 334-7550610, e-mail: info@kons.it). V MARJANIŠČU bo potekal tečaj za zaročence za pripravo na poroko. Prvo srečanje bo v sredo, 6. februarja, ob 20.30. Tečaj bo trajal do 12. marca. Srečanja bodo enkrat tedensko, večinoma ob sredah. Točen razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. Vpisovanje na tel. št. 040-211113 (tel. tajnica) ali 3358186940. UČENCI COŠ P. TOMAŽIČA iz Trebč bodo koledovali po vasi danes, 5. februarja, od 10. do 12.30. UČENCI OŠ F. MILČINSKI bodo ko-ledovali po Lonjerju danes, 5. februarja, od 10. do 13. ure. PUSTNI ODBOR BOLJUNEC sporoča vsem užaloščenim šemam, da se bomo jutri, 6. februarja, okrog 15. ure poslovili od dragega Lovre-ta. V vesolje bo odšel z Boljunikom št. 22. Vabljeni! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno mesečno sejo, ki bo v sredo, 6. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. SPI CGIL - Sindikat upokojencev sporoča, da od 6. februarja dalje, vsako sredo od 14. do 16.30 na sedežu za Vzhodni Kras na Opčinah, v Domu Brdina, Proseška 109, bo deloval urad INCA za vse patro-nantne posle. Urad Sindikata pa bo imel sledeči urnik: v ponedeljek, torek in petek: od 9. do 12. ure, v sredah od 15. do 17.30. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 7. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja na sedežu na Padričah v petek, 8. februarja, ob 20.45. SMUČARSKI KLUB BRDINA obvešča, da bo v soboto, 9. februarja, smučasrka tekma za podjetja - 8. pokal Zadružne kraške banke. Tekma bo v Forni di Sopra s pričetkom ob 9.30. Zainteresirana podjetja se lahko vpišejo na tekmo do vključno petka, na št. 347-5292058. Člani smučarskega kluba Brdina pa se na tekmo prijavijo Valentini na št. 340-1653533. DRUŠTVO TAO organizira predstavitev tečaja ženske samoobrambe, ki bo na sedežu društva v Ul. San Maurizio 9/F, v nedeljo, 10. februarja, od 10. do 12. ure. Dodatne informacije: tel. 339-6482342, www.associazionetao.it. ^og/ieAtoo/ pmlf&tfe/ H HHUUDnMHI ALABAKDA Prisotni smo na Opčinah, v Nabrežini, Miljah in Trstu. V kratkem otvoritev novih prostorov tudi v Boljuncu. Tel. 040 2158 318 SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV obveščata, da se bo tečaj »Prvi koraki« začel v ponedeljek, 11. februarja. Tečaj predvideva šest srečanj, štiri posvečena masaži dojenčkov in dve dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije je na razpolago tel. št. 328-4559414 ali elektr. pošta: info@melanie-klein.org. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje, MC Podlaga in Klub študentov Sežana razpisujejo, v okviru projekta Mejni dogodki Interreg Illa Italija-Sloveni-ja, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slovensko-italijan-skega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu Šengenske meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo av-torji-ice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 evrov. Fotografije lahko pošljete do vključno 21. februarja na elektronski naslov foto@adinforman-dum.eu. Pred prijavo si preberite pogoje natečaja, ki so dostopni na spletnih straneh www.adinforman-dum.eu, www.mcpodlaga.com ali www.ks-sezana.net. [H Osmice BORIS PERNARČIČ ima odprto osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040208375. IVAN PERNARČIČ je v Vižovljah odprl osmico. OSMICO je odprl Igor Grgič na Pa-dričah 193. Tel. 338-8804089. OSMICO v Škednju je odprla kmetija Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči belo in črno domačo kapljico. Vabljeni na obisk! ZORKO je odprl osmico v Dolini 37. 81 Prireditve ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA v sodelovanju z numizmatičnim društvom J.V. Valvasor in filate-ličnim klubom L. Košir vabi v razstavno dvorano na Opčine na ogled numizmatične in filatelične razstave ob 100-letnici ustanovitve banke. Na razstavi, ki bo odprta do 8. februarja, ob urnikih delovanja banke, je na ogled tudi zbirka starih razglednic (z začetka 20. stoletja), ki prikazuje vse vasi tržaškega okoliša. NABREŽINSKI GODBENIKI bodo za Pust obiskali danes, 5. februarja, Nabrežino Kamnolomi in Center. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR v sodelovanju s Pro Loco iz Nabrežine organizirajo v prostorih igralnega kotička Palček otroško pustno rajanje danes, 5. februarja, od 15.30 do 18.30. Rezervacije in informacije na tel. št. 040-299145 (Dr. Antonella Celea). PUST 2008: v športno-kulturnem centru v Zgoniku, v velikem ogrevanem šotoru bodo danes, 5. fe- bruarja, nastopili Zablujena generacija, 3 Prašički in DJ Lovro. Vabljeni! PUSTOVANJE KD FRAN VENTURINI 2008 v Domu Anton Ukmar - Miro pri Domju: danes, 5. februarja, ob 15.00 otroško pustno rajanje z ansamblom Remix. Toplo vabljeni! SKD PRIMOREC vabi vse otroke na otroško pustno rajanje, danes, 5. februarja, od 15.30 dalje v Ljudski dom v Trebče. Na programu bogata loterija, animacija in ples. SKD TABOR - OTROŠKO PUSTNO RAJANJE bo danes, 5. februarja, od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Lepe maske, velike in male, pridite, pridite, pridite! V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah, Proseška ul. 131, je še danes, 5. februarja, na ogled fotografska razstava Primoža Heinga z naslovom »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ IN OV na Proseku vabi na otroško pustno zabavo danes, 5. februarja, od 16. ure dalje v telovadnico na Kontovel. Pridite, ne bo vam žal! ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja danes, 5. februarja, ob 16.30 v dvorani športnega središča v Vižovljah otroško pustno rajanje. Za zabavo in animacijo bo poskrbel Sten Vilar. Prisrčno vabljene male pustne šeme! ŠPORTNA ŠOLA TRST, ŠZ BOR IN SKD ŠKAMPERLE vabijo na otroško pustno rajanje, ki bo danes, 5. februarja, v Borovem športnem centru v Trstu (Vrdelska cesta 7 pri Sv. Ivanu) od 15.30 do 19.00. Prisotne bo zabaval ansambel Popusti. Vstop prost za otroke v spremstvu staršev. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse veseljake, ki bi se radi ob veseli pesmi in kozarčku domačega poslovili od pusta 2008 Veselka Me-duzeviča, da pridejo na Pepelnico, v sredo, 6. februarja, od 18. do 20. ure v Štalco v Šempolaju. KROŽEK ZVEZDA bo praznoval Dan slovenske kulture s predstavitvijo poezij mladega zamejskega pesnika Andreja Carlija ob spremljavi skupine Lego Psyco Project. Večer se bo odvijal v petek, 8. februarja, v Ljudskem domu »G. Canciani«, v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) s pričetkom ob 20. uri. Vabljeni! SKD VESNA vabi ob dnevu slovenske kulture na »Koncert akademskega pevskega zbora univerze na Primorskem«, zborovodja Ambrož Čopi, ki bo v petek, 8. februarja, ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. Toplo vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja pravljica bo na sporedu v torek, 12. februarja, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Mali medo bo pripovedovala Urška Sinigoi. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA vabi na predstavitev knjige Alenke Rebula Blagor ženskam, ki bo v sredo, 13. februarja, ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku. Predstavila jo bo pisateljica Evelina Umek. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb in sicer: v soboto, 16. februarja, ob 20. uri, So- Olovunsko kulturno društvo PRIMORSKO iz Mačkolj prireja OTROŠKO PUSTNO RAJANJE Zabaval vas bo D J Damlano Ples bo DANES, 5.2.2008 v Srenjski hiši v Mačkoljah s pričefkom ob 17.30! Mzlčltom bo na vo|jo sladoled, . •ejSim pa pršut in kapftc ' A ica vina. Toplo vabljeni vodnje - Kulturni dom, nastopajo Godbeno društvo Prosek (dir. Eva Jelenc), Pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovic), Godbeno društvo »Viktor Parma« Trebče (dir. Luka Carli); v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri, Milje -Gledališče Verdi, nastopajo Pihalni orkester Ricmanje (dir. Marino Marsič), Pihalni orkester Divača (dir. Teo Kovačevič), Godbeno društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton). 0 Mali oglasi IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, nego ostarelih ali varstvo otrok. Tel. 333-6194326. IŠČEM gospo za nego dveh starejših oseb, nekadilko, ob sobotah in nedeljah zjutraj. Klicati od 18. do 19. ure na tel. št. 040-229274. KMEČKI TURIZEM v Gabrovcu pri Bogdanu in Marlenki je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah v februarju in marcu. Tel. 040-2296068. KMEČKI TURIZEM ŠVARA je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-200898. LESTVE VSEH VRST za delo in dom, aluminijaste, lesene prodam po ugodni ceni. Nekatere tudi po polovični ceni. Tel.: 040-54390 ali 3482801144. NA OPČINAH dajemo v najem večnamenski prostor (40 kv. m.), Ul. Degli Alpini 85. Tel. 3331129574. NUDIM v najem obdelavo vinograda v Ricmanjih. Tel. 335-6655215. PRODAM dvoposteljno žimnico (160x190) iz latexa, znamka Inner-getic za 450,00 evrov; dvoposteljno pernico (100 % piumino d'oca naturale) (250x220); znamka Dau-nex, teža 1,6 kg za 200,00 evrov; televizor LCD znamke LG 32'' za 500,00 wvrov. Tel. 320-9383283. PRODAM komaj prenovljeno stanovanje v okolici Pončane, 67 kv. metrov s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 040-229243 ali 328-7565844. PRODAM ročne vrtiljake (tornio) različnih mer za obdelavo keramike. Tel. 349-8430222. RAZNOVRSTNO RABLJENO POHIŠTVO, prodam po ugodni ceni. Tel.: 040-57145, 040-54390 ali 3482801144. TROSOBNO STANOVANJE v centru Opčin dajemo v najem za urad. Tel. 040-420604 v večernih urah. S Poslovni oglasi AGRITURIZEM NA KRASU IŠČE NATAKARJA/RICO za delo ob koncu tedna. Tel. 3384719984 AGRITURIZEM UŠAJ v Nabrežini št. 8 je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Odprt tudi na pustni torek. Tel. 3394193779 P&E PROJECT Z OPČIN IŠČE vajenca/ko za delo v trgovini od torka do sobote. Pisati na delo@peproject.it Društveni kalejdoskop: pogovor s predsednikom TPK Sirena Liviom Pertotom >/13 Pregled mladinskih odbojkarskih prvenstev pri nas Tržačan Marco Seppi je v orientacijskem teku pravi mojster Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika pomlad - Po zmagoslavnih časih zdaj suhe krave Zavihati si rokave Naraščajniki in najmlajši imajo še dovolj časa, da v play-outu obdržijo status deželnih ligašev i NPG Košarkarji moštva Nuo-va Pallacanestro Gorizia so v nedeljo proti Oderzu dosegli v B2-ligi svojo tretjo zaporedno zmago, njen začasni trener Miani, ki je zdaj že postal stalen, pa je še ne-premagan. V Palabigot se počasi vračajo tudi gledalci i POLETOVE KOŠARKARICE Proti Scogliettu so dosegle peto zaporedno zmago in so se zdaj polnopravno vključile tudi v boj za napredovanje v deželno B-ligo i MLADOST Med protagonisti prestižne zmage doberdobske Mladosti v 3. amaterski nogometni ligi proti vodilnemu Castionsu je bil tudi vratar Peter Kuštrin, ki je ubranil tudi 11-m VESNA Če kaj drugega ne, pravijo, da zamenjava trenerja spodbudi igralce k bolj angažirani igri. Toda za kriške nogometaše to ne velja, saj so v Azzanu pod vodstvom novega krmarja Trentina igrali še bolj apatično kot doslej i ANDREA BARGNANI Italijanski košarkar moštva Toronto Raptors je proti Los Angelesu dosegel 28 točk, kar je njegov doslej največji izkupiček v NBA ligi. Dva manj je dosegel novembra lani proti Clevelandu. V letošnjem prvenstvu je že šestkrat dosegel več kot 20 točk. Raptorsi so proti Lakersom sicer izgubili Lani ob tem času je bilo veselo. Med naraščajniki je Pomlad gospodarila v pokrajinskem prvenstvu, najmlajši so se dobro držali v kakovostnem deželnem prvenstvu. Tudi konec je bil krasen: naraščajniki so zmagali, najmlajši pa se prepričljivo obdržali v ligi. V letošnji sezoni smo tako prvič imeli na deželni ravni kar dve ekipi. Za novo nastalo mladinsko društvo si boljšega začetka ni bilo mogoče zamisliti. Zdaj - leto dni pozneje je vse drugače. Ekipama ne gre in jima grozi povratek na pokrajinsko raven. Zlasti razočarani so v taboru naraščajnikov, ki po rednem delu samevajo na dnu lestvice. Malodušja in trenj ne manjka. Pretirano in odveč, sicer pa običajno. »Treba si je zavihati rokave,« gasi nezadovoljstvo predsednik Zuppin. Treba mu je pritrditi, saj moramo biti realisti. Pa še nič izgubljenega ni. POGLED Z VEJE Po KGB je izginila še KGS Marij Čuk_ In ostali smo in bomo tudi brez kraške (nalašč zapisano s k in ne s K) gorske skupnosti. To je tako, kot da bi bile športne ekipe brez svoj e dvorane ali svojega igrišča in bi morale nastopati na tujem, se prilagoditi določilom, ki jih kujejo tisti, ki pač upravljajo objekte. Kljub temu, da jo hočejo razbiti, pa ostaja kraška skup nost trd na in skle nje -na, je gore nima jn j e ni imela in je tudi ne rabi, so tuh ta li na De že li, če prav so naši ljudje vsi po vrsti izkušeni športni gorniki. Vsak dan se morajo vzpenjati na kako goro, da bi uveljavili svoje pravice in ena ko prav nost. Ko nec kon cev: če KGS ni več in je ne bo, se lah ko to la ži -mo, da tudi KGB ni več pa KPI, KPS, KPJ, KKK (pro tič rn ski ame riš ki 'klub'), skratka vsi k-ji z veliko začetnico izginjajo, ohranjajo se tisti z malo, a niti slučajno ne bom zapisal besede z malim k... Še kraški pust j e pri največji nebeški istanci padel v nemilost, saj mu pošilja dež i n močo, pa j a se ne bomo pritoževali zaradi gorskih skupnosti! To je približno tako, kot da bi se Juventus pritoževal zaradi slabega sojenja. Enkrat teče zajec, drugič lisica, kam bo tekel prijatelj Sardoč, ki veruje v razvoj Krasa in njegovih prebivalcev? Svetujem mu, naj ustanovi no go met no eki po v po ve za vi s Kom nom, Plis ko vi co, Se ža no in še kom, jim bo mo že po ka - zali, kaj se pravi drezati v sršenje gnezdo! Le Mladost in Vižintina naj pusti še nekaj časa pri miru, vsaj dotlej, dokler se Do-berdobci ne vrnejo v višjo ligo in dokler ne bo njihovo presihajoče jezero spet plovno in vodopolno kot ocean. Šele takrat bomo lahko spet ustanavljali KGS, ta krat se bodo vre me na spet zjas ni la, bi re kel Pre še ren. Ve lik op -timist je bil naš France. Ampak verjeti v neures-ničljivo je moč vsakega pravega idealista! A ta beseda je žal izginila iz vseh slovarjev. Kljub temu ostaja vsakemu človeku vsaj bolj ali manj kos ma ta vest. Ne ka te ri nje no ogla ša nje potlačijo, drugi pa se ne morejo znebiti občutka kriv de. Med te so di Ma -ra do na, ki je pri znal, da ga že leta tlači mora, ker je proti Angležem odločil tek mo z ro ko, ko je z gor -njim udom poslal žogo v mrežo. Od takrat nima več miru. In sedaj nam je po vsem jas no, za kaj se je zatekal k mamilom, alko-ho lu, vla ču gam, ogro -mnim zrezkom - vse zaradi tega, da bi si spral vest, da bi po za bil. Mu lahko verjamemo? A ve se: v pustnem času je vsaka šala sprejemljiva, vsaka beseda opravičljiva. Problem je drugje. Pustni čas traja in traja, vsak dan smo deležni pustnih potegavščin, da več ne vemo, kaj j e pust jn kaj ne. Zato vzkliknimo živel pust in na zdravje! Bo kar bo... Jadranovci so odpor videm-skega CUS strli šele v drugem polčasu Na 14. strani 12 Torek, 5. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI nogomet - Jutri prijateljska tekma Italije proti Portugalski Donadoni se je spet sprl z novinarji Utemeljil je zavrnitev Del Piera in Cassana - Boriello je v sezoni 2000/2001 igral za Triestino košarka - B2 Tokrat vsi hkrati uspešni V kislem vremenu je žarek sonca posijal nad deželne predstavnike in jim drugič v prvenstvu podaril tri zmage. Goričani in Tržičani so se na lestvici povzpeli do osmega mesta, ki ga sicer delijo z drugimi ekipami, a vodi v končnico, medtem ko so Tr-žačani po šestnajstih krogih prvič zapustili zadnje mesto in jih zaradi izenačenosti prvenstva od omenjene skupinice ločijo le še štiri točke. NPG je dosegel najbolj prepričljivo zmago, saj je na domačih tleh ugnal Oderzo s 95:75. Tekma je bila dejansko zaključena že po dveh četrtinah, ko si je Mianijeva ekipa nabrala že 19 točk naskoka. Protagonisti so bili Dip (15 točk), Bossini (14), Biondo (10), Giovanatto (17) in Salis (27), ki so kot običajno nosili glavno breme: Kakorkoli že, Miani je v treh tekmah s tremi zmagami popeljal ekipo od dna do sredine lestvice. Tržiški Alike z 69:63 doma premagal drugouvrščeni Jesolosandona. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena, domačini pa so prevladali šele v zadnji četrtini. Ob nizkem izidu so bili s štirinajstimi točkami najboljši strelci Montenove ekipe Budin, Tomasini in Ferro. Zanimivo je, da sta dosegla Budin in Tomasini skoraj točno povrečje točk, ki sta ga kot najboljša v svoji ekipi imela v tm prvenstvu. Laezza pa je z nekaj več kot štirimi asistencami na tekmo celo najboljši med vsemi igralci B skupine B-2 lige. Tržaški AcegasAps je z veliko težavo po podaljšku premagal Anco-no 97:91. V čudni tekmi, kjer sta ekipi izmenično blesteli v napadu, nato pa popolnoma odpovedali, bi si Tr-žačani kmalu vse zapravili v končnici regularnega dela, ko so slabe pol minute pred iztekom še zaostajali za 5 točk. Trojka Bartoluccija 4 sekunde pred koncem jih je rešila še pred enim tesnim porazom na domačih tleh. Zdesetkani gostje so v podaljšku ostali brez moči in zaključili tekmo s štirimi možmi na igrišču. Bartoluc-ci (21) in predvsem mladi Metz (22) imata tokrat največ zaslug za zmago. Peter Sosič (na sliki) je poškodbi navkljub zaigral slabih pet minut v drugi četrtini in dosegel 2 točki. B2-liga IZIDI 16.KROGA: Trento - Ci-vitanova M. 75:59, Mestre - Maro-stica 72:70, Tržič - Jesolo 69:63, Gorica - Oderzo 95:75, Senigallia - Atri 80:75, Chieti - Bassano 85:80, AcegasAps Trst - Ancona 97:91; VRSTNI RED: Trento 24, Je-solo, Senigallia, Atri in Marostica 20, Chieti 18, Mestre 16, Ancona, Tržič in Gorica 14, Oderzo in Civitanova M. 12, Trst 10, Bassano 8. Marko Oblak MILAN - Marco Boriello, ki gaje selektor državne reprezentanca Roberto Donadoni, prvič poklical v reprezentanco - jutri v Zurichu bo ob 20.45 igrala prijateljsko tekmo proti Portugalski, je v sezoni 2000/2001 igral tudi za Triestino v C2-ligi. Kot mlad talent je odigral takrat le 9 tekem in dosegel en gol, še en zadetek pa je zabil Mestram v polfinalu play-offa, tako da je bil tudi on zaslužen za kasnejše napredovanje tržaškega moštva v višjo ligo. Zdaj zabija gole za Genoo, potem ko mu ni uspelo prodreti v Milanu, ki pa ga očitno še ni odpisal, saj je še vedno lastnik njegove izpisnice. Pač pa je Donadoni razburil del javnosti, ker v izbrano vrsto ni uvrstil Del Piera in Cassana. »Ne ocenjujem igralcev samo po številu zadetkov,« je povedal včeraj glede Del Piera, Cassana pa je v bistvu zavrnil zaradi njegovega vedenja, saj je Donadoni načelen človek, česar ne velja za večino njegovih kritikov, ki so že pozabili, da reprezentančni dres neotesanci kot je Cas-sano, preprosto ne zaslužijo. Zato ima novi selektor težave tudi z novinarji, ki jih je tudi na včerajšnji tiskovni konferenci velikokrat rezko zavrnil, ko s drezali vanj s polemičnimi vprašanji. Novost v primerjavi z zadnjimi tekmami pomeni tudi povratek med »azzur-re« Materazzija, De Sanctisa, Cassettija in Aquilanija, na vprašanje zakaj je poklical tudi Palladina, ki je pri Juventusu v krizi, pa je odvrnil, da je desnih bočnih polšpic malo. Poškodovanega Semiolija je včeraj zamenjal Alessandro Gamberini, ki tudi predstavlja novost. Donadoni je vsekakor pojasnil, da želi imeti pred evropskim prvenstvo širok pregled nad igralci, zato naj se nihče ne počuti odpisanega. Pojasnil je tudi, da igra Cristian Zanetti pri Juventusu res odlično, da pa mu je igralec sporočil, da ne želi igrati več z reprezentanco. AFRIŠKI POKAL - V polfinale so se uvrstile reprezentance Egipta (2:1 proti Angoli), Gane (2:1 proti Nigeirji) in Slonokoščene obale (5:0 proti Gvineji). Polfina-la para: Gana - zmagovalec tekme Tunizi-ja-Kamerun in Slonokoščena obala - Egipt. A LIGA DAN POTEM Pato boljši od »osmičarjev« Dimitrij KriŽman O tem, da so o pripombah na našem Primorskem dnevniku obveščeni pri Interju, pri Juventusu, da je o njih na tekočem tudi Mancini (se spomnite, ko sem mu svetoval zamenjavo sinjega šala in se je na naslednji tekmi pojavil s črno-mo-drim?!), čivkajo že vrabci na strehi. Glede na poreklo dnevnika, ki ima korenine v Partizanskem predhodniku, lahko upravičeno pričakujem, da je vsebina teh strani dosegljiva tudi v Livornogradu. No, in ne verjamem, da so bili v antičnem Labronicumu zadovoljni, ko so v nedeljo prebrali, da so njihovi ljubljenci "dvignili belo zastavico"!Livorno lahko zgubi tudi 5:0, in ne le 1:0 kot minulo soboto, toda bela zastava zveni zanje kot pravo bogoskrunstvo. Plapolajo zastave Kube, Sovjetske zveze, Che Guevare, toda bela nikdar in nikoli! Ob zmagi Interja in zastoju najbližjih zasledovalcev je prvenstvo skoraj arhivirano. Zgornji uvod je torej le začetek bolj folklornih opažanj, ki bodo morale kratkočasiti bralstvo do konca sezone, kajti predvidevam, da se bo dolgočasje najlepšega prvenstva na svetu odslej stopnjevalo. Kakorkoli, Inter se je že drugič v zadnjem času pošteno namučil proti skromnima nasprotnikoma. Je to znak padca forme? Če je temu res tako, vse čestitke "odličnemu" tempiranju vrhunca, saj na duri trka spomladanski, odločilni del Lige prvakov. Potem ko se je Man-cinijeva četa toliko mučila s Parmo in Empolijem me res zanima, kako se bo zoperstavila Liverpoolu. Sicer v teh primerih nikoli ne veš, morda gre tudi za sedanjo večjo obremenitev, ki bo sadove prinesla v finišu sezone. A kaj, ko je Mancini trener samouk brez velikih izkušenj. Sumim, da je v nedeljo videno začetek In-terjevega zatona. V prvenstvu sicer tekmecev, ki bi mu lahko zagrenili življenje ni, v Evropi pa jih je kar nekaj. Obratno se dogaja Milanu, ki je boljši formi kot na začetku sezone dodal še odkritje tega Pata, ki kot kaže ni muha enodnevnica. Za začetek je spodbudno, da zabija gole tudi v pustnem času, ko je učinek Brazilcev premosorazmeren učinku raznih naših domačih moštev v najrazličnejših panogah, nekaterim so lastni predsedniki nadeli vzdevek "osmičarji". Videli bomo, če bo fant zdržal vsem mamljivim pritiskom, ki so že premamili recimo Ronalda in Adriana - slednji je v tem času gotovo sredi najbolj vročih priprav na današnji vrhunec na sambodromih. Tam je gotovo zanimivo. Veliko bolj kot bo na milanskih derbijih naslednjih let, ko bosta morda blestela brezkrvni Pato in Mario Balotel-li. Groza. (dimkrizman@yahoo.it) naš pogovor - »Azzurro« v orientacijskem teku Marco Seppi »Še se izgubim, a se zdaj hitro tudi znajdem« Orientacijski tek se je uveljavil ob koncu 19. stoletja v skandinavskih državah, kjer je še danes množično razširjen. V Italiji se je razširil šele leta 1974, ko so v Tridentinskem gornjem poadižju organizirali prvo tekmovanje. Danes je v Italiji včlanjenih 4000 tekmovalcev. O zanimivi športni panogi, ki je čedalje več razširjena tudi v naši deželi, smo se pogovorili z italijanskim prvakom leta 2006 Marcom Seppijem, ki je sodeloval tudi na prvem orientacijskem teku ŠZ Gaja. 27-letni Trža-čan, ki sedaj živi, študira in trenira v Lionu, je že nekaj let vključen v italijansko državno reprezentanco: leta 2007 je bil na svetovnem prvenstvu 12. v štafeti, leto prej pa 29. v sprintu. Kdaj si začel s to športno panogo? Orientacijski tek sem spoznal v šoli, nato pa sem pristopil k tržaškemu klubu. Ko sem tekmoval še v mladinskih kategorijah, panoga še ni bila tako razvita, kot je sedaj. Ko sem prestopil med člane, sem se preselil v Ferraro: tam sem treniral in tekmoval za CUS Bologna. Sedaj zaradi doktorata v strojništvu živim v Lionu. Tu je doma svetovni prvak v orientacijskem teku, zato so treningi na visoki tehnični ravni. Pri orientacijskih tekih ločimo več kategorij... Tako. Jaz tekmujem predvsem v zvrsti sprint: proge so dolge do treh kilometrov, višinska razlika pa je pri- Marco Seppi KROMA bližno 100 metrov. Čedalje bolj so popularni orientacijski teki na krajše proge po parkih in v mestih. Pri srednje dolgih progah (middle) tekmovalci morajo preteči 6 kilometrov, na daljših (long) pa 20 kilometrov z 600-800 metri višinske razlike. Mora biti dober tekmovalec hiter ali bolj vešč v orientaciji? Gre za zmes obeh značilnosti. Moraš biti hiter, ampak tudi hiter pri orientaciji, razumevanju terenskih značilnosti in zalo elastičen. V gozdu imaš namreč različne ovire: kamne, podrta drevesa, zidove, ki jih moraš hitro in previdno preskočiti. Torej moraš tehniko in hitrost teka združiti v celoto. Pomembno je obenem hitro razumevanje in branje topografske karte: najboljši so tisti tekmovalci, ki že pred prihodom na kontrolno točko vedo, v katero smer morajo nadaljevati. Kako pa potekajo treningi? V Franciji lahko treniram tudi do trikrat tedensko s karto: to pomeni, da pretečem različne proge večkrat tedensko z različnimi tehnikami. Včasih imam postavljene tudi kontrolne točke, včasih pa brez njih. Sicer pa dvakrat dnevno treniram atletiko. Si se kdaj izgubil? Seveda sem se in še sedaj se večkrat izgubim. Razlika pa je očitna: ko še nisem bil vešč, sem dalj časa šele ugotavljal, kje sem se izgubil. Sedaj se tega hitro zavem in tudi napake ugotavljam hitreje. Letos boš z italijansko reprezentanco tekmoval na svetovnem prvenstvu na Češkem. Kako potekajo priprave na to prvenstvo? Pred vsakim važnejšim mednarodnim tekmovanjem se moramo tekmovalci soočiti s tamkajšnjimi terenskimi značilnostmi, zato bomo nekaj tednov pred SP-jem trenirali tam. Kaj pa ponoči? Tekmuješ tudi na nočnih orientacijskih tekih? Včasih ja, ampak je to težavnejše. Zaradi svetilke je tvoje obzorje omejeno, zato je orientacijska tehnika drugačna. Kljub temu so zanimivi in zabavni. (V.S.) DRZAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 21.KROGA: Fiorentina - Milan 0:1, Genoa - Catania 2:1, Inter - Empo-li 1:0, Juventus - Cagliari 1:1, Lazio - Sam-pdoria 2:1, Napoli - Udinese 3:1, Palermo - Livorno 1:0, Parma - Atalanta 2:3, Reggina - Torino 1:3, Siena - Roma 3:0; VRSTNI RED: Inter 53, Roma 45, Juventus 41, Fiorentina 37, Udinese in Milan* 33, Atalanta 29, Sampdoria, Genoa in Palermo 28, Napoli 27, Catania in Lazio 23, Livorno* in Torino 21, Siena 20, Parma 19, Reggina 18, Empoli 16, Cagliari 14. (* s tekmo manj) ODBOJKA Moška A1-liga IZIDI 16.KROGA: Montichiari - Trento sinoči, Milan - Rim 2:3, Modena - Latina 2:3, Perugia - Treviso 1:3, Cuneo -Piacenza 3:1, Padova - Taranto 1:3, Co-rigliano - Macerata 2:3; VRSTNI RED: Rim 37, Cuneo 35, Trento 31, Macera-ta in Treviso 30, Piacenza 26, Modena 25, Padova, Montichiari in Milan 20, Taranto 19, Perugia 15, Latina 13, Cori-gliano 12. Ženska A1-liga Unicom Starker Sassuolo Sandre Vitez je že v petek suvereno odpravila Novaro 3:0 kar v gosteh. OSTALI IZIDI 13.KROGA: Pesaro - Imola 3:0, Jesi -Chieri 3:0, Altamura - Busto Arsizio 1:3, Bergamo - Santeramo 3:1, Perugia - Forli' 3:0; VRSTNI RED: Perugia, Bergamo in Pesaro 34, Novara 26, Busto Arsizio 22, Jesi 19, Chieri 15, Altamu-ra in Sassuolo 14, Santeramo 10, Imo-la 9, Forli' 3. Državne B-lige V moški B1-ligi je Oderzo Damirja Kosmine odpravil mladinsko ekipo Sisley-ja s 3:1 (19, -19, 17, 19) in utrdil drugo mesto na lestvici (+7 nad Bologno). V ženski B1-ligi je Torriana Karin Cris-sani in Mirjam Černic osvojila le set proti Vicenzi (-15, 22, -18, -17) V moški B2-ligi Bibione Kristjana Sto-parja nadaljuje z uspešnimi nastopi. Prvo mesto je ohranil po zmagi s 3:0 (29, 19, 23) v gosteh proti Mestrinu iz bližine Padove. V ženski B2-ligi je Altura Martine Co-retti osvojila le set proti pepelki prvenstva (22, -19, -22, -19), Fincantieri iz Tržiča Manuele Tomšič pa še tistega ne, saj je s 3:0 (18, 23, 18) izgubila v Vi-cenzi. KOŠARKA A1-liga IZIDI 21.KROGA: F.Bologna - Snaide-ro Videm 71:79, Treviso - V. Bologna 55:69, Capo d'Orlando - Milan 61:88, Siena - Neapelj 86:73, Avellino - Cantu' 90:72, Rieti - Montegranaro 95:102, Rim - Scafati 82:73, Varese (Hafnar 10) - Teramo 79:87, Pesaro - Biella 90:81; VRSTNI RED: Siena 40, Rim, Monte-granaro in Avellino 30, Capo D'Orlan-do, Pesaro in Biella 24, Milan 22, Can-tu', Rieti, Teramo, V.Bologna in Snaide-ro Videm 20, F.Bologna* in Treviso 18, Neapelj 16, Scafati* 10, Varese 8. (*s tekmo manj) A2-liga ženske Hotel Greif Interclub iz Milj je na domačem parketu izgubil pomembno srečanje proti tekmecu v boju za obstanek. Bocen je slavil s 73:65 in nič ni zaleglo niti 13 točk Jessice Cergol. Meta Nelc pa se tokrat ni vpisala med strelke. B-liga ženske Ginnastica Triestina je še nepremagana po treh krogih igranja v skupini za obstanek. Tokrat so Martina Gantar (5 točk) in ostale odpravile Tržič s 47:45. Tržačanke seveda ostajajo na vrhu te skupine. HOKEJ NA LEDU A1-liga IZIDI 36.KROGA: Bocen - Asiago 9:2, Alleghe - Val Pusteria 4:1, Fassa - Renon 1:4, Aquile FVG - Cortina 3:2, Milan prost. VRSTNI RED: Renon 44, Fassa in Bocen 35, Milan 34, Val Pusteria 32, Alleghe 30, Aquile FVG 29, Cortina 27, Asiago 22. VATERPOLO B-liga Pallanuoto Trieste je uspešno začel sezono. V bazenu Bianchi je premagal Pa-dovo z 11:7, Peter Planinšek pa ni dosegel golov. IZIDI 1.KROGA: Cagliari -Geas 5:9, Cus Milan - Vicenza 6:8, Bergamo - Can.Milan 3:11, Brescia - Bergamo Alta 9:10. / ŠPORT Torek, 5. februarja 2008 13 društveni kalejdoskop - Pogovor s predsednikom TKP Sirena Liviom Pertotom » Padec meje bo morda prebudil apatični Trst« Spremembe po padcu meje so že vidne - »Ker društvo obiskujejo večinoma italijanski člani, se zdi, da so v večini, to pa ne drž« Debata o onesnaženosti barkov-ljanskega nasipa je ob njenem izbruhu pretresla tudi pomorski klub Sirena. Odlagališče sicer ne sovpada z društvenimi prostori: društvo z nasipom namreč le meji. Kljub temu pa so tako kot os ta lim bar kov ljan skim po mor skim klubom celo grozili z zaprtjem oziroma s premestitvijo sedeža na druge lokacije: »Načrtovali so, da bi nas premestili v Milje. S tem pa bi izgubili naše člane in našo specifiko,« je bil rezek Li-vio Pertot, predsednik barkovljanske-ga kluba, ki meni, da bo zaradi previsokih stroškov razprava šla v pozabo: »Mis lim, da bi bi lo od na ša nje ma te ri -ala v avtorizirano odlagališče nesmiselno in predrago. Tako da bo najbrž ostalo vse tam.« So mogoče razprave o barko-vljanskem nasipu vplivale na imidž vašega društva? Deponija nikakor ne vpliva na naš imidž. Edinole za popravila našega terena potrebujemo zaradi nasipa veliko število prošenj. Na primer smo za popravilo greznice potrebovali osem prošenj. Tudi na sosednja društva razprava ni vplivala: nekatera imajo sedež celo nad deponijo, ampak delujejo nemoteno. Pristaniška ustanova je edi-nole zabetonirala tisti predel, ki je bil sporen zaradi strupenih odpadkov. Na lastne stroške je nanesla 30 cm gramoza, torej čistega materiala, tako da društveni prostori ne bi bili v kontaktu z morebitnimi strupenimi snovmi. Šlo je predvsem za velike količine dioksina, predvsem na južnem predelu nasipa ... Tako. Sicer pa je dioksinov približno 150 vrst, le dve pa sta nevarna za človeško zdravje. Edina nevarnost bi TPK Sirena Leto ustanovitve: 1924, obnovljeno leta 1976 Sedež: Barkovlje, via Ceretto 12 Društveni prostori: Miramarski drevored 32 Panoge: jadranje, športni ribolov Število odbornikov: 15 Število odbornikov under 30:1 Število članov: 500 Letni proračun: 130.000 evrov E-mail: tpkcntsirena@libero.it Spletna stran: / bila ta, da bi dioksin prek prehrambene verige v vodi prišel od rib do človeka. To je sicer vprašljivo, saj je dioksin težji od vode in bi torej tonil. Če se v 30 letih ni zgodilo nič, ne verjamem, da se bo sedaj ... Barkovljanska društva so predlagala, da bi pristaniška oblast celo sanirala ta predel ... Predlagali so več načrtov, da bi izkoristili tisti prostor. Zaradi zakonske prepovedi pa bo ta del ostal neizkoriščen. Stroški za popolno saniranje nasipa pa so ogromni. To je približno 90.000 kvadratnih metrov, oziroma 200-300 kubičnih metrov. Ves ta teren bi morali odnesti drugam. Vprašljivo je, ali bi sploh dobili tako odlagališče. Preidimo na vaše delovanje. Mejite z italijanskim društvom Barcola Griganano. V katerih odnosih ste s sosedi? Dobro sodelujemo: vedno nam priskočijo na pomoč, ko to potrebujemo. Med Barcolano pa dajemo mi na razpolago svoj sedež. Ne vidim možnosti za druge vrste sodelovanja. Konkurence nikoli ni bilo. Edina razlika je mogoče ta, da imajo oni večje število privezov. Naše cene pa so nižje. Sicer pa je razlika v naši specifiki, saj smo mi slovensko društvo. Katera je torej struktura vašega društva? Ena četrtina članov je italijansko govorečih, ostali pa smo Slovenci. Pri Sireni veliko pozornost namenjajo tudi družabnosti. Predsednik Livio Pertot (zgoraj) je povedal, da predstavljajo članarine polovico finančnega priliva v klubu, drugo polovico pa pridobivajo od šager, prispevkov in sponzorjev Kateri pa je odnos med Italijani in Slovenci v društvu? Dober. Razlika je le v tem, da večina rednih obiskovalcev društva so italijansko govoreči člani. Zato se mogoče včasih zdi, da predstavljajo oni tudi večino vseh članov kluba. To pa ne velja. Slovenci niso redni obiskovalci društva, ker imajo doma druga opravila. Italijansko govoreči član se v društvo vpiše predvsem zato, da bo lahko zahajal v društvo, Slovenec pa se večkrat vpiše enostavno zaradi podpore in čuta pripadnosti. Od kod pa prihajajo? Z mesta in s Krasa. Barkovljani so večinoma le zgodovinski člani. Kakšno pa je razmerje med tekmovalci in ostalimi člani? Tekmovalcev je približno 40. Imamo 15 privezov, ostali člani pa so včlanjeni zato, da lahko zahajajo k nam. Nadalje se člani razlikujejo na tiste, ki se ukvarjajo z jadranjem ali imajo privez, na tiste, ki imajo plovilo na terenu, in tiste, ki se ukvarjajo s športnim ribolovom. V društvu je delovala skupina tekmovalcev, ki so jadrali v razredu evropa. Sedaj pa je večina izbrala druge klase ... Evopo smo v bistvu ukinili, saj to ni več olimpijska klasa. Večina tekmovalcev je zato zamenjala klaso in izbrala olimpijsko, ki jih državna jadralna zveza tudi finančno podpira. Tekmovalka Nataša Valentič je iz evrope presedlala na 470, trenira pa pri italijanskem društvu. Zakaj pri vašem društvu niste dali možnost regatiranja v olimpijski klasi? Težave so finančne narave. Letno potrošimo za eno klaso od 10 do 20 tisoč evrov. Društvo lahko potrosi tako vsoto denarja za skupino tekmovalcev, ne pa za posameznika. Do 18. leta društvo podpira vsakega tekmovalca, nato pa je finančna podpora odvisna od rezultatov. Jadranje je nasploh drag šport, zato mislim, da je vlaganje društva nesmiselno, če ni vrhunskih rezultatov. Mislim, da pride naposled na vrsto študij. Pri Sireni je jadrala tudi edina slovenska jadralka, ki je nastopila na Olimpijskih igrah. Zakaj je Arianni Bogatec takrat uspelo? Arianna je bila talentirana jadralka, imela je pravi karakter in tudi očeta, ki mu je bilo jadranje všeč in je bil dober jadralec. Imel pa je tudi dovolj finančnih sredstev. Je torej predpogoj za vrhunskega jadralca tudi finančna podpora družine? Livio Pertot Starost: 55 Stan: samski Izobrazba: univerzitetna, inženir Služba: inženir Vloga v društvu: predsednik Igrani športi: košarka Ljubljani športi: košarka, odbojka Ostale dejavnosti: vinogradništvo, vrtnarstvo Bel, rdeč, roza: se ne ukvarjam s politiko Avtomobil: toyota rav4 Časopisi: Primorski dnevnik, Piccolo, Repubblica Revije: / Osebnost stoletja: Einstein Osebnost pri nas: Boris Pahor Hribi ali morje: morje Srečal bi se ... Pierre de Cou-bertin, zanima me njegova reakcija na današnji šport Projekt, ki bi ga predlagal ZSŠDI-ju: naj odloči vodstvo, ki bolj pozna potrebe našega športa Tako. Ali jadralcu finančno pomaga družina ali pa pokrovitelj, ki ga seveda jadralec dobi le v primeru vrhunskih rezultatov. Brez denarja je težko uspeti. Pomembna predpostavka je tudi osebni trener, ki skrbi in sledi edinole enemu tekmovalcu. So bili mogoče takrat tudi drugačni pogoji dela? Ne. Mislim, da s finančnega vidika bi dobil tudi danes športnik finančno pomoč s strani naše manjšine. Opažam, da sedaj dobiš pokrovitelja lažje, saj je več privatnih firm. Vsako podjetje pa ti ponuja razmeroma malo denarja, zato je potrebnih več pokroviteljev. Prejšnjo sezono ste v razredu optimist sodelovali s sesljanskim klubom Čupa prav zaradi zmanjševanja stroškov . Tako. Sodelovanje s Čupo pa se ni prekinilo. Pri optimistih ne sodeluje- mo več, ker imamo pri Sireni letos skupino desetih mladih jadralcev in je to idealno število za skupino z enim trenerjem. Mogoče bo naslednjo sezono spet drugače. Pri sestavljanju ekip gledamo na najboljšo racionalizacijo. Sodelovanje sedaj poteka na ravni trenerjev, saj trenira Matjaž Antonaz pri Čupi. Je bilo med vami kdaj kaj konkurence? Ne. Kluba sta si različna: mi delujemo blizu mesta, v tržaški občini, ki za naše društvo sploh nima posluha. Oni pa delujejo na drugem področju, kjer imajo konkretnejši stik z občino. To omenjam predvsem zaradi razpoznavnosti društva v občini . Razlika med društvi je tudi v tem, da imajo oni več privezov, nimajo pa sedeža, ki ga mi imamo. 21. decembra so padle meje. Mislite da bo padec meje spremenil odnos italijanske večine do Slovenije? Se že spreminja, saj se veliko ljudi vozi čez mejo. V Slovenijo zahajajo tudi tisti, ki meje niso nikoli prekoračili, češ da je za mejo živel »vrag«. Na to so vplivale tudi nekatere politične stranke, ki so prepričevale volivce, da je prehod meje nevaren. S padcem meje bodo najbrž nastopile spremembe tudi v podjetniškem svetu . Seveda, vse se bo nekako zdramilo. Trst je bil na mrtvi točki in apatično pričakoval le prihodke. Predvsem cenjša slovenska ponudba bo vplivala na nadaljnji ravoj. Zaživel bo prehod delovne sile: vrzel poklicev na italijanski strani bo zapolnila slovenska de-lovana sila. Obenem pa bomo tudi mi dobili dodatno slovensko povpraševanje. Veronika Sossa ALTERNATIVNI POGOVOR »Sprave s trenerji še nisem dosegel« Gospod Gospod Pust, jutri vas bodo pokopali. Ste zadovoljni s svojim letošnjim nastopom? Obračun navadno podam šele po torkovem večeru. Zaenkrat vsekakor lahko v športnem žargonu rečem, da sem letos imel precej težav s tekmeci. Kdo bi bili? Nasprotnikov mi ne manjka, ti so pa vsako leto isti in zlahka premagljivi: zaskrbljeni starši, tečni profesorji, ki ne opravičujejo odsotnosti zaradi povorke, nadležni univerzitetni izpiti na pepel-nično sredo ... Toda letos sem naletel na trd oreh, ki ste ga gostili tudi v tej rubriki. Darko Bradassi. Njegove natančne napovedi o slabem vremenu res nisem mogel premagati. Priznam: ena nič za Bradassija. Vašega vsakoletnega nastopa se veselijo skoraj vsi, le trenerji športnih ekip ne. Kdaj se boste pobotali? Vsak poskus sprave se je doslej izjalovil. Oboji ne nameravamo odstopiti od svojih načel. Jaz od vernih »pu-starjev« zahtevam maksimalno vdanost, tako kot trenerji zahtevajo maksimalno resen pristop svojih varovancev. Ampak, oprostite, trenerji lahko računajo na svoje igralce devet mesecev letno, jaz želim ljudi zase le nekaj dni. In, oprostite, saj je tudi Igor Malalan v lanskem Alternativnem pogovoru dejal, da bi bilo treba med pustom prvenstva prekiniti. Zakaj se tega ne naredi? Prvenstveni razpored se kvečjemu ustavi pred zapovedanimi prazniki. Vi še nimate tega statusa. No, potemtakem bom še naprej pogojeval športne izide. Na koga ste se letos znesli? Kot ste lahko opazili, sem se pošalil z odbojkaricami. Na izrecno prošnjo Marka Kal-ca sem le Bor-Breg pustil pri miru. Sicer pa se tradicionalno vmešam v amaterski nogomet. Če bi iskali zadnji uspeh Zarje-Gaje med pustom, bi morali globoko v arhiv. Rade volje pa prizane-sem trenerju Primorja Bi-dussiju. Brez težav je pristal na vnaprejšnje igranje tekme v petek, zato sem mu podaril zmago proti Sovodnjam. Brez moje »mano de Dios« tisti Pipanov strel v 90. minuti ne bi končal v vrata. Ste »mano de Dios« uporabili tudi s tistim znanim golom Maradone leta 1986? Maradona je tak žurer, da si je prikupil naklonjenost vseh raznih bogov: od Hallowee-na do svetega Jurija. Seveda, tudi jaz sem mu takrat pomagal, a se zavedam, da smo jaz in vsi moji kolegi malce pretiravali. Večkrat posežete na mednarodni ravni? Redko. No, nazadnje sem sicer prav pred nekaj dnevi. Vam je bil všeč moj trik v St. Moritzu? Se za zmago Tine Maze v smuku skrivate vi? Ja, kdo pa? Njena forma?! Ne bodite smešni. Očitno so vam Slovenci simpatični. Kaj pa Italijani? Tudi. Predvsem zaradi Via-reggia. Od tam je recimo Marcello Lippi, ki se mu naredil tisto veliko darilo, ki se mu reče svetovno prvenstvo v nogometu. Z velikim užitkom sem posegel v osmini finala, ko je Italija igrala proti Avstraliji. Avstralci so mi tako antipatični - pustujejo namreč s toplimi temperaturami, kar je prepoceni, saj k pustu spadajo tudi prehladi in pljučnice - zato sem jih kaznoval s tisto smešno do-sojeno enajstmetrovko Italiji v sodniškem podaljšku. (Perče) 14 Torek, 5. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI moška c2-liga - V nedeljo pri Briščikih proti videmskemu CUS Jadranovci pokazali pravo lice šele v drugem polčasu Gostje so bili v prvem polčasu povsem enakovredni - Saša Ferfoglia 23 točk, 8 skokov in 2 asistenci Jadran Mark - CUS Videm 67:52 (10:15, 30:30, 54:42) JADRAN: Oberdan 16 (3:5, 5:7, 1:2), Slavec 7 (2:2, 1:2, 1:6), Franco 5 (2:4, 0:2, 1:4), Zaccaria 0, Umek 2 (2:2, 0:2, 0:1), Marusič 2 (-, 1:4, 0:1), S. Ferfoglia 23 (7:14, 8:12, -), Semec 6 (2:3, 2:2, 0:1), Malalan 2 (-, 1:1, 0:1), K. Ferfoglia 2 (-, 1:3, 0:1), Ukmar 2(-, 1:1, -). TRENER: Popovič. Jadranovci so prepričljivo premagali tudi videmsko ekipo, čeprav je bila nedeljska zmaga težja. Videmčani so zaigrali tokrat prepričlivejše kot v prvem delu prvenstva. V prvem polčasu so bili povsem enakovredni domačim igralcem. Začetek srečanja je bil povsem izenačen (po petih minutah 6:6): ja-dranovci so bili v napadu solidni, a kljub temu je bilo pri odprtih metih preveč napak. Tudi številne izgubljene žoge gostiteljev so omogočile Videmčanom, da so prešli v vodstvo in zaključili prvo četrtino z petimi točkami prednosti. Z dokajšnjo mero borbenosti so jadra-novci ponovno prevzeli vodstvo (v 15. minuti 18:17). V nadaljevanju sta si ekipi izmenjevali v vodstvo vse do končnega 30:30. Petnajstminutni odmor je najbrž predramil Popovičeve varovance, ki so že v začetku tretje četrtine pokazali svoje pravo lice. Z delnim izidom 11:2 so povedli na 44:32 in visoko prednost obdržali do začetka četrte četrtine. Takrat so se nasprotniki spet nevarno približali, a so Oberdan in soigralci v 33. minuti spet prevzeli vajeti v svoje roke in z delnim izidom 9:0 spet povedli. Tri minute kasneje je semafor že kazal 65:45 za Jadran, ki je visoko prednost mirno upravljal do konca srečanja. Naj igralca: Saša Ferfoglia in Dean Oberdan. Mlajši jadranovec se je izkazal že v prvi četrtini, ko je od desetih točk zadel osem. 23 točkam je dodal še rekordnih 8 skokov v obrambi in 2 asistenci. Starejši pa je v vseh četrtinah dobro vodil svoje soigralce, odločilen je bil tudi v drugi četrtini, ko so jadranovci z boljšo predstavo izničili ves zaostanek. Minus: Tretjo četrtino je skazila agresivna fizična igra, ki je imela tudi svoje »žrtve«: Kristjan Ferfoglia je moral začasno iz igre, saj mu je zaradi udarca nasprotnikovega igralca začel krvaveti nos. Proti »univerzitetnikom« je bil Jan Umek v obrambi soliden. Po slabšem začetku prvenstva mu trener Popovič zaupa čedalje več, izboljšati pa se mora v napadu KROMA naš pogovor - Matej Budin (Kontovel Sokol) »Ni dovolj dobra igra, ampak moramo tekmo izpeljati do konca« Matej Budin se je moral zaradi poškodbe odpovedati igranju, svoje ekipe pa še vedno ni zapustil. Združeni ekipi Kontovel Sokol namreč redno sledi in zbira statistike svojih soigralcev. Kot pravi »scoutmen« združene ekipe Kontovel Sokol, lahko oceniš statistično sliko svoje ekipe? Katastrofalna je statistika meta za dve točki. Ekipa ima manj kot 40% realizacijo, kar je odločno premalo. S takimi odstotki metov je res težko premagati kateregakoli nasprotnika. Grešimo predvsem izpod koša in iz centra. Pri neoviranih metih iz razdalje pa smo bolj precizni: statistika metov za tri točke je boljša. Združena ekipa je zbrala doslej le tri zmage. Razlog, da je bila sestavljena ekipa pozno, ni več opravičilo ... Seveda ne. To je držalo mogoče za Matej Budin KROMA nastope v prvem delu prvega dela prvenstva. Mislim, da je sedaj glavni razlog porazov pomanjkanje koncentracije in hudobije. Ne smemo se zadovoljiti z dobro igro, ampak moramo tekme izpeljati do konca in zmagati. Res pa je, da imamo v prvem delu drugega dela solidne nasprotnike, zato moramo ciljati predvsem na zma- moška d-liga - Po razpletu v zadnjem krogu Kontovel Sokol je zdaj »virtualno« spet v nižji ligi Po sobotnih tekmah je združena ekipa Kontovela in Sokola spet virtualno »izpadla« v promocijsko prvenstvo, saj trenutno deli trinajsto in štirinajsto mesto z Dragom, ki je izgubil pomemben medsebojni spopad z Isontino. Ta ima sedaj dve točki več kot Šušteršičevi varovanci, tako kot Dinamo, ki pa mora jutri še odigrati tekmo s Poggijem. Prav Poggi bi imel z zmago prvič dve točki več od Brežanov. Breg PETERKA TEDNA ŠtefanSamec \ (Bor Radenska) / O /^5 WO W iontov Ivan Kralj- bi tako se tako prvič letos znašel na sedmem mestu - tik nad polovico lestvice in to s šestimi točkami zaostanka za skupino ekip, ki trenutno delijo mesta od drugega do petega. Razen Gasthausa pa morajo še vse te ekipe enkrat počivati in še enkrat srečati Jevnikarja in soigralce... 36 točk za play-off? V zadnjih treh sezonah je bilo za peto mesto dovolj 36, 34 oz. 38 točk. Ko je bilo manj ekip kot letos (14 v sezoni 2005/06) je zadostovalo manj točk (34), z več ekipami (16 leta 2004/05) pa je bilo treba tudi več točk (38). Zato bi lahko sklepali, da bo tudi letos v končnici nastopala ekipa z osemnajstimi zmagami in desetimi porazi. Tudi končna lestvica v sezoni 2003/04 bi to potrdila, kot tudi Kon-tovelci, ki so bili ob koncu prav peti z zmago več od Brežanov. Pred tem pa to pravilo ni držalo, saj se je prav Kontovelu za las izmuznil play-off, ko je imel »le« 28 točk. Še prej pa so bile najboljše ekipe uspešnejše in je peta dosegla kar 40 pik (2000/01 in 2001/02). Brežani bi si zato najbrž lahko dali v račun še nekaj porazov, če bi se zadovoljili s petim mestom. Za boljše izhodišče v končnici in morebitno prednost domačega igrišča v odločilnih spopadih, pa bi si morda lahko privoščili še poraz ali dva. Prvo mesto (in s tem neposredno napredovanje) je najbrž nedosegljivo, saj bi morala Go-riziana izgubiti še vsaj tri tekme poleg povratne z Brežani. Je pa tudi res, da sta imeli lani prvouvrščeni ekipi po sedem porazov! 12, 14, 16, 18 ali 20 za obstanek? Proti koncu sezone marsikatera ekipa popusti, ko je že zdavnaj rešena, a se ne more več boriti za nastopanje v končnici prvenstva. Tako lahko tudi tehnično in/ali telesno slabše, a bolj motivirane peterke dosežejo prepotrebne točke v boju za obstanek. Lani so tako šibkejše ekipe redno premagovale »močnejše« v zadnjih krogih in tako dosegle več točk kot bi si lahko pričakovali po prvem delu prvenstva. Prav zato pa je težko napovedati, koliko zmag bodo morali še doseči Šušteršičevi varovanci. Če bo prvenstvo do konca izenačeno bi lahko zadostovale tudi samo tri ali štiri ob ugodni koš razliki. Skoraj gotovo jim bi to uspelo s petimi (proti vsem neposrednim nasprotnikom). Z dvaindvajsetimi točkami pa bi se »matematično« rešili - vsaj glede na izide zadnjih sezon. Mitja Oblak ge v drugem delu, ko se bomo pomerili z nasprotniki iz spodnjega dela lestvice. Kaj pa iz tehničnega vidika? Kje so največje pomanjkljivosti? Mislim, da smo iz tehničnega vidika dobri, težava je predvsem psihološke narave. Imamo dobre šuterje in »skakalce«. V bistvu gre za ekipo, v kateri večina igralcev je že izkušenih in niso tako mladi. Je katera od ekip posebno presenetila? Ne. Ekipe, ki so veljale za favorite, so to tudi dokazale. Razmerje moči med ekipami, ki smo ga pričakovali pred sezono, se je pokazalo tudi v prvenstvu. Razočarala me je predvsem naša ekipa. Kaj pa Breg? Po obdobju porazov verjamem, da bo sedaj boljše. Z novo okrepitvijo (Lorenzi-jem, op. ur) sodijo prav gotovo med favorite. Verjamem, da se bodo uvrstili v končnico. Povrnimo se k združeni ekipi. Spet lahko računate na Švaba. Kaj pomeni njegova vrnitev za ekipo? Njegova vrnitev je seveda dragocen doprinos k ekipi. Gre za izkušenega igralca, ki že dalj časa nastopa na tem nivoju. Pomemben je v obrambi, še posebno pa v napadu. Med njegovo odsotnostjo ga je sicer odlično zamenjal mladi, še ne osem-najstletni Marko Gantar, ki je bil v obrambi zelo prepričljiv, v napadu pa si še ni vzel vse tiste odgovornosti, ki si jo bo sedaj lahko prevzel Marko. Pričakujete še Hmeljaka ... Tako. V prejšnjih tednih je že opravil nekaj treningov, a je začutil nekaj bolečin. Zato ga ne silimo, da igra. Sam bo odločil, kdaj se bo vrnil ... KOŠARKARSKO SPRIČEVALO Ocenjuje Matej Budin 4 Acegasu Asp: namesto da bi ekipo se- stavljali mladi, so kupili Bonaccorsi-ja, ki ekipi ni doprinesel nič, kvečjemu obratno 5 Kontovelu-Sokolu: zmožni smo boljših rezultatov. Mislim, da bi z željo po zmagi, uspeli doseči kaj več. 9 Jadranu Mark: Kot igra ima dobre možnosti, da se povrne v C1-ligo 7/8 Boru Radenski in trenerju Muri: v prvenstvu, kjer so nekatere ekipe že polprofesionalne, so po začetnih spodrsljajih spet dosegli nekaj pomembnih zmag. Mislim, da jim miren obstanek ne bo ušel. C1 liga IZIDI 19. KROGA Codroipese - Virtus UD 73:86; Limena - Caorle 77:72; Bor Radenska - Cornorosazzo 7S:76; Spilimbergo - Vicenza 76:7S; San Daniele - Eraclea S9:67; Roncade - Virtus PD 77:70; Marghera - Montebelluna 78:S9; Cordenons - Pool 64:66. Vicenza 19 16 3 1469:1249 32 C. Rosazzo 19 14 S 144S:1363 28 Roncade 19 13 6 1S62:14S9 26 Virtus UD 19 12 7 1S41:1S19 24 Cordenons 19 11 8 1374:1319 22 Eraclea 19 11 8 1429:1389 22 Virtus PD 19 10 9 1366:13S3 20 Marghera 19 9 10 13S8:1349 18 Bor Radenska 19 8 11 1381:1381 16 San Daniele 19 8 11 1236:1264 16 Montebelluna 19 8 11 1322:1379 16 Pool Venezia 19 8 11 1246:1304 16 Caorle 19 7 12 1414:1413 14 Codroipese 19 6 13 1429:1S28 12 Spilimbergo 19 6 13 1217:1376 12 Limena 19 S 14 1363:1S07 10 PRIHODNJI KROG Bor Radenska - San Daniele (9.9. ob 20.30 v Trstu na 1 .maju) C2 liga IZIDI 18. KROGA Portogruaro - CBU 66 68; Fanin - Ardita 54:71; Ronchi - Cormons 73:66; Jadran - Cus 67:S2; Basket UD - Muggia 92:1 00; Cervignano - Tricesimo 7S:62; Latisana - Santos 89:64; San Vito - Aviano 72:62. Jadran Mark 18 17 1 1449:1157 34 Ronchi 18 1S 3 1474:1287 30 Muggia 18 1S 3 1416:1283 30 Santos TS 18 13 S 1481:123S 26 Ardita 17 12 S 1241:1148 24 Cormons 18 11 7 1273:128S 22 CBU 18 10 8 1S12:1431 20 Cervignano 18 9 9 13S6:130S 18 Latisana 17 8 9 1128:124S 16 CUS Videm 18 8 10 134S:1397 16 Basket UD 18 6 12 1317:1361 12 ACLI Fanin 18 S 13 136S:1479 10 Portogruaro 18 4 14 1248:1379 8 San Vito 18 4 14 1292:1449 8 Aviano 18 4 14 1221:1380 8 Tricesimo 18 2 16 1097:1394 4 PRIHODNJI KROG Fanin - Jadran (9.2. ob 20.30 v Trstu, šola Don Milani) D liga vzhod izidi 18. KROGA Dinamo Poggi bo .2. ; Athletismo - Don Bosco 69:67; San Vito - Monfalcone 70:72; Goriziana - Kontovel 84:74; Isontina - Drago 75:61; Fog iano - Perteole 70:74; NAB - Romans 100:87 Goriziana 16 14 213S2;10S4 28 Monfalcone 16 13 3 1192:1033 26 NAB 17 13 4 1307:11S6 26 Perteole 17 13 4 1170:1124 26 San Vito 17 13 4 1167:1139 26 Breg 16 10 6 1254:1151 20 Poggi 16 10 6 1128:10S9 20 Don Bosco 17 10 7 1181:1141 20 Romans 17 8 9 1198:1219 16 Athletismo 17 S 12 1128:1199 10 Dinamo 16 4 12 1121:1232 8 Isontina 17 4 13 1188:1299 8 Kontovel 17 3 14 1132:1282 6 Drago 17 3 14 1182:13S6 6 Fogliano 17 2 1S 1092:1348 4 PRIHODNJI KROGKontovel - Monfalcone (9.2. ob 20.00 v Briščikih); Breg - San Vito (9.2. ob 20.30 v Dolini) 67 točk Jadrana Mark v tem krogu. To je doslej najnižji »zmagoviti« izkupiček točk za Popovičeve varovance. Bor Radenska je v zadnjem krogu izgubil z najnižjo razliko doslej (76:75), Kontovel Sokol pa je izgubil z najvišjim rezultatom: proti vodilni Goriziani so dosegli 74 točk. NAJ DOSEŽKI Skupno: S. Ferfoglia (Jadran) 23, Šušteršič (Kon/Sok) 21, Kralj (Bor) 18, Oberdan (Jadran) 16, Babich (Bor) in Doglia (Kon/Sok) 15. Prosti meti: Kralj (Bor) 3:3 (100%) Za 2T: Samec (Bor) 6:8 (100%) Za 3T: Šušteršič (Kon/Sok) 6:9 (67%) Statistika flop: Samec (Bor) 1:5 (20%) pri prostih metih, Marusic (Jadran) 1:4 (25%) za 2T, Slavec (Jadran) 1:6 (17%) in Jadran 3:17 (18%) za 3T NAJBOLJŠI STRELCI C-LIGA po 19. krogu: Babich 269, Burni 235, Kralj 233, Krizman 155, Madonia 137, Visciano 126 C2-LIGA po 18. krogu: S. Ferfoglia 313, Slavec 232, Oberdan 199, Franco 167, K. Ferfoglia 134, Marusic 122 D-LIGA po 18. krogu: Sila (B) 292, Paoletič (K/S) 284, Jevnikar (B) in Lisjak (K/S) 191, Križman (B) 152, Ciacchi (B) 143 / ŠPORT Torek, 5. februarja 2008 15 košarka - Deželna ženska C-liga Poletovke z obrambo do pete zaporedne zmage Scoglietto zdaj pustile za sabo na lestvici 360 STOPINJ Olaf Simo Smučar, karateist in ribič bi rad postal še harmonikar Scoglietto - Polet 44:63 (12:17, 27:31, 33:49) POLET: Peric, Danev 13, I. Pertot 2, Budin, Milič 10, Piccini 3, K. Pertot, Nadlišek 20, Malalan 10, Abrami 5, trener Andrej Vremec. PON: Milič TRI TOČKE: Malalan 3, Nadlišek 2, Danev 1 Poletovke so dosegle še peto zaporedno, izjemno pomembno zmago. V go-steh so po težki tekmi ugnale tržaški Sco-glietto. Openke so tokrat opravile dobro delo v obrambi in se po negotovem začetku sprostile tudi napadu. Uvodoma je bilo sicer srečanje izenačeno, saj so gostje s težavo prihajale do koša, poleg tega pa si je Darma Milič že v prvi četrtini nakopala tri osebne napake. Do polčasa so bile tako naše sicer stalno v vodstvu, vendar nasprotnice so jim tesno sledile. Do preobrata je prišlo sredi tretje četrtine. Poletovkam je igra končno stekla tudi v napadu in s kombiniranjem conske in individualne obrambe so uspele zaustaviti Scoglietto, ki je v tem delu zbral le šest točk. V zadnji četrtini so Vremčeve varovanje še dodatno povečale prednost in se na koncu povsem zasluženo veselile nove važne zmage. Pohvala gre tokrat vsem dekletom, še zlasti pa se je izkazala Nika Nadlišek, ki je izredno natančno metala tako izpod koša kot iz razdalje. Ostala izida 7. kroga: Pordenone Team '90 - Servolana 89:39, Codroipese - Go-rizia 2002 53:62. Vrstni red: Pordenone Team '90 12, Polet 10, Gorizia 2002 in Sco-glietto 8, Codroipese 4, Servolana 0. DEŽELNO PRVENSTVO U14 Don Bosco A - Jadran Zadružna 64:59 (14:15, 27:27, 41:43) JADRAN: Ugrin, E. Gregori 15, Che-melli 5, pertot 10, Kraus 6, Daneu 13, Zhok, Malalan 10. TRENER: Danijel Šušteršič. SON: 24. Združena ekipa Jadrana je bila v vodstvu vse do minute in pol pred zvokom sirene. Z dobrimi protinapadi predvsem Erika Gregorija, si je priigrala tudi osem točk prednosti, žal pa so v zadnji minuti popustili, predvsem na skoku. POKRAJINSKO PRVENSTVO U13 Breg - Pallacanestro TS 25:71 (10:27, 15:45, 23:53) BREG: Mattiasich 2, Visintin, Grill 2, Berdon 6, Coretti 2, Gregori, Gruden, Bachi 1, Viduli, Milič 4, Matarrese 8. TRENER: Kristjan Briščik. SON: 6. Zaradi zimovanja je združena ekipa Brega in Bora nastopila z okrnjeno postavo, tako da je na parket stopila v bistvu ekipa začetnikov. Prve tri četrtine so se varovanci trenerja Briščika dobro upirali močnemu nasprotniku, v zadnjem delu pa so jim pošle moči. Nika Nadlišek (20 točk) je bila zelo natančna v metih bodisi izpod koša bodisi od daleč KROMA Gostobeseden, simpatičen in nadvse športni tip. Smučar, karateist in (športni) ribič, ki bi rad postal tudi dober harmonikar: »Doma imam harmoniko, včasih vadim, a je to premalo, da bi postal pravi harmonikar,« nam je zaupal Olaf Si-monettig, 20-letni študent inženirstva. Svojo kondicijsko formo ohranja s treniranjem karateja pri koprskem društvu Samurai. Leta 2006 je v Italiji opravil izpit in prestopil med črne pasove. Svojo športno udejstvovanje dopolnjuje tudi s tekmovanjem v športnem ribolovu, kjer tekmuje predvsem na pokrajinski ravni. Zaradi študijskih obveznosti pa je moral po štirih letih (začasno) prekiniti sodelovanje s smučarsko šolo pri SK Brdini. Bivši tekmovalec je pri 15 letih postal učitelj prve stopnje, dve leti kasneje pa druge. Najboljši športni dosežek: 6. mesto na državnem prvenstvu v športnem ribolovu leta 1999 Datum rojstva: 4. 10. 1987 Društvo: Brdina, Sirena, Samurai Bivališče: Opčine Stan: trenutno prost Zaposlen/študent: študent inženirstva Ostali športi: nogomet s prijatelji Moj trener: Vojko Brecelj Ostale dejavnosti in konjički: zbiral sem kovance Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Gazzetta dello sport, Sole 24 ore, Focus, Studio Aperto, Parla con me, Le iene, Superquark Knjiga na nočni omarici: Hotel sem prijeti sonce, Tone Partjič /i X Najljubša glasba: rok, pop, rep Najljubši fiIm:Braveheart V sobotah zvečer grem najraje tja ... kjer je žur Najljubša jed: pašta »allo scoglio« Najljubša pijača: pivo Navijam za: Brdino Najljubši zamejski športnik: Tanja Romano Najljubša zamejska osebnost: Boris Pahor Moja zastava: miru Najljubše počitnice: v Linzu za novo leto, rad pa bi šel v Francijo Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... umetnostni drsalec Zgled v športu: Herman Maier Skrita želja: rad bi živel v državi, kjer ni takih težav kot v Italiji mladinska košarka - Državno prvenstvo under 17 Jadran ZKB razočaral v Avianu V prvem delu so ga premagali za 47 točk, tokrat pa so tesno izgubili - Deželno prvenstvo: druga zaporedna zmaga Aviano - Jadran Zadružna kraška banka 76:75 (14:17, 29:30, 56:54) JADRAN ZKB: M. Malalan, Škerl 11, Sacher 4, Regent, A. Malaln, Se-devčič 21, Ban 28, Hrovatin 2, Berne-tič 9. TRENER: Mario Gerjevic. SON: 24; 3T: Sedevčič 5, Škerl 3. Pustno rajanje jo je mladim košarkarjem združene ekipe pošteno zagodlo. Proti ekipi, ki so jo v prvem delu prvenstva premagali za celih 47 točk, so igrali katastrofalno, tako da so na koncu morali zapustiti igrišče sklonjenih glav. Preveč je bilo napak, tako da je bilo v določenih trenutkih skoraj mučno gledati igro jadranovcev. Zgrešene podaje (ko je bil igralec prost ni dobil žoge, ko pa sta ga pokrivala kar dva nasprotnika, so mu soigralci podali žogo), predvsem pa so se v obrambo vračali prepozno, tako da ekipa, ki po navadi zbere 40 točk, jih je tokrat dosegla kar 76. Skratka varovanci trenerja Gerjevica so tokrat naleteli na pravo črno nedeljo. Edini, ki zasluži pohvalo je Kevin Sedevčič, saj je bil edini, ki je igral zbrano in borbeno od prve do zadnje minute. Dosegel je celo pet trojk. Ostali izidi 19. kroga: Azzurra TS - Snaidero 53:90, CBU - Don Bosco 90:54, UBC - Fanin TS 55:73, Libertas Ts - Lux S. Giorgio 98:75, Ca-sarsa - Monfalcone 73:89 Mgm Pordenone - Portogruaro 68:53, Ardita je bila prosta. Vrstni red: Snaidero** 32, Fanin* 30, Mgm in Azzurra 28, Ardita in CBU 24, UBC 22, Libertas 20, Portogruaro 12, Don Bosco*, Jadran ZKB in Fal-constar 10, Aviano 9, Lux S. Giorgio 4, Casrsa 0 (** dve tekmi manj, * s tekmo manj). DEŽELNO PRVENSTVO U17 Jadran Zadružna kraška banka -Barcolana 59:49 (18:9, 29:24, 49:39) JADRAN ZKB: Semolič 11, Košuta 15, Starec 2, Rauber 15, Zaccaria 4, Longo, Iosini 4, Bembi, Žužek 8. TRENER: Mario Gerjevič. SON: 18; PON: Semolič (37). 3T: Košuta, Rauber in Semolič 1. Jadranovci so si drugo zaporedno zmago zagotovili predvsem z dobro igro v prvi četrtini, ko so si nabrali kar 9 točk prednosti. V ostalih četrtinah so sicer igrali nekoliko slabše, preveč je bilo napak (prestrežene žoge, koraki, itd.), toda zmaga ni bila nikoli pod vprašajem. V napadu so bili tokrat varovanci trenerja Gerjevica razpoloženi, tudi iz pol razdalje. Pohvalo zaslužita predvsem Rauber in Košuta, ki sta bila s 15 točkami najboljša strelca srečanja. Košuta je zelo dobro igral tudi v obrambi, saj je uspešno pokrival organizatorja igre gostov. Ostali izidi 15. kroga: Baloncesto - Alba 55:48, Santos - Ronchi 64:62, Bor Čok - Goriziana preložena, San Vito - Falconstar np, NPG - Pallaca- nestro TS np, Pallacanestro TS je bil prost. DRŽAVNO PREVNSTVO U15 Acegas Aps - Jadran Zadružna kraška banka 100:46 (24:12, 55:18, 77:31) JADRAN ZKB: Škerl 9, Dellisan-ti 12, Valentinuz, Longo 2, Frandolič 13, Sacher 10, DellAnno, Pipan. TRENER: Mario Gerjevic. SON: Jadran 19; PON: Dellisanti. 3T: Frandolič 3. Zaradi posledice gripe (Luca Del-lisanti je še v petek omel vročino), stebri združene ekipe niso mogli igrati 100%, tako da je bila usoda Jadrana zapečatena že po prvi četrtini, saj so bili varovanci trenerja Gerjevica pri-morani stalno zasledovati. Zelo dobro je svojo nalogo opravil Domen Fran-dolič, ki je bil s 13 točkami tudi najboljši strelec Jadrana. V napadu je igral zelo umirjeno, predvsem pa zelo premišljeno. spdt - Tridnevni tečaj smučarskega teka na Pokljuki Intenzivni tečaj obrodil rezultate Demonstrator Igor Kordiš je zahtevno nalogo naučiti Primorce teka dobro opravil - Velika vnema, pa tudi pomoč tehnologije Smučarski odsek Slovenskega planinskega društva Trst je od 25. do 27. januarja na Pokljuki organiziral začetniški tečaj teka na smučeh. Prijavilo se je 12 udeležencev, ki so preživeli intenzivne dneve na snegu, prav nobenemu v treh dneh ni bilo dolgčas in vsem bo ostal tečaj v lepem spominu, tudi ker je bilo vreme res enkratno. Da je vse potekalo v najlepšem redu je skrbel odgovorni Maksi Kralj, ki je budno spremljal tečajnike, medtem, ko je imel demonstrator Iztok Kordiš zahtevno nalogo naučiti Primorce teka na smučeh. Prvi dan so se udeleženci podali na Goreljek, kjer so preizkusili prve osnove klasičnega teka. Kdor je bil že nekoliko bolj izkušen, je imel že dober občutek, kdor pa se je prvič preizkusil na smučeh, je še lovil ravnotežje. Po treh urah vaj, vzponov, spustov in seveda tudi padcev so bile mišice že nekoliko načete, tako, daje bilo prvega smučarskega dneva konec. Večerja je še kako prijala, demonstrator Iztok pa je po večerji na predavanju razkril vse skrivnosti teka, smuči in maž. Po predavanju pa je tečajnike že grabil spanec, tako, da so kar Tečajniki SPDT na Pokljuki so se kopali v soncu, prav pa jim je prišla tudi savna na Bledu odšli v sobe. Tako je že napočil drugi dan, ki je bil sončen, a dokaj mrzel. Tokrat so se tečajniki podali do Mrzlega studenca od koder so štartali. Urejena tekaška proga po gozdni poti jih je, pod razkošnimi smreka- mi, vodila do planine Javornik, ki se razprostira pod Viševnikom in Blejsko kočo. Tam so se dobesedno kopali v sončnem vremenu. Demonstrator Iztok seveda je pridno učil in popravljal napake, ki jih je bilo v primerjavi s prvim dnevom že nekoliko manj. Po petih urah napornega teka so se vse bolj izmučeni smučarji vrnili v hotel. Toda vse bolj težke noge je bilo treba nekoliko sprostiti. Še kako prav je priš- la savna na Bledu, kjer so tečajniki uživali in sproščali mišice. Po večerji pa je Iztok z videokaseto pokazal tehniko smučarskega teka, ki jo je na videoposnetkih zelo nazorno kazal legenda teka na smučeh Bjorn Daehlie. Tako je prišel še tretji zaključni dan. Pred startom je smučarje tekače sprejel topli fen, ki je krepko dvignil temperaturo nad ničlo. Ne glede na to spet start iz Mrzlega studenca. Pot je tokrat peljala do planine Kranjska dolina, kjer je v ozadju v svoji velikosti kraljeval Stol. Nato pa ponovno do planine Javornik, kjer so se tečajniki še zadnjič podali po urejenih progah. Tu so že dokazali svojo večjo izurjenost, tako, daje bil tudi demonstrator iztok Kordiš zadovoljen z napredkom. Nekateri z rahlimi podplutbami, vsi pa utrujeni in zadovoljni so se vrnili v hotel, kjer so se po pozdravih počasi vrnili domov. Po tridnevnem naporu, tekačice Maj-dičeve in biatlonca Bjoerdalena bržkone nihče ne bo ogrožal, toda vsi tečajniki so pokazali veliko vnemo in zagrizenost ter občuten napredek. Obrambni črti ♦v-* Plesalca Povabim te na večerjo Indijanski tabor Torek, 5. februarja 2008 Tatvina Bojni načrt Direkt 18 Torek, 5. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI elitna liga - Gladek poraz naših dveh predstavnikov Vesna: Nov trener, stara pesem Okrnjena Juventina se je predala V taboru Vesne bi moral poseči psiholog - Juventini v drugem polčasu popustili živci Po novem porazu je v taboru Vesne zaskrbljenost na višku. Športni direktor Paolo Vidoni po srečanju ni skrival razočaranja in celo izjavil: »Letos nisem še nikoli bil tako razočaran. Po zamenjavi trenerja smo upali, da bodo igralci reagirali, predvidenega pretresa pa ni bilo. Igrali smo res slabo, a najbolj zaskrbljujoč j e ravno odnos igralcev. V društvu smo pričakovali, da bodo zaigrali maksimalno borbeno, a do tega ni prišlo. Zelo me skrbi nastala situacija.« Azzanese je v prvem polčasu odigral zelo dobro tekmo in po štiridesetih minutah že vodil z 2:0, vendar na koncu prvega dela bi lahko Vesna razpolovila zaostanek. Zal je Leone najstrožjo kazen poslal nad prečko. A nad tem dogodkom Vidoni se ni posebno pritoževal: »Zgrešena enajstmetrovka ne more in ne sme biti izgovor. Ni sprejemljivo, da ekipa, ki zaostaja, v celotnem drugem polčasu ne strelja niti enkrat proti nasprotnikovim vratom. Moštvo, ki se bori za obstanek, mora stopiti na igrišče s pravim pristopom, borbeno in zagrizeno. Mi pa smo odigrali preveč boječe.« Kaj pa sedaj? V taboru Vesne so prepričani, da je obstanek mogoč, vendar težave niso niti tehnično-taktične niti fizične: »Mislim, da nas pri igri pogojuje psihološki faktor. Jutri (danes, op.p.) se bomo pogovorili z igralci, saj je treba čimprej nekaj ukreniti.« Izhod iz krize je torej za Vesno vse prej kot enostaven, bomo videli, če bodo napovedani pogovori obrodili sadove, saj bo drugače pot do obstanka vse bolj strma. Nekoliko manj presenetljiv je poraz Juventine, saj so Štandrežci gostovali pri solidnemu Gonarsu, ki se je z zmago povzpel na tretje mesto na lestvici. Vendar končni izid je dokaj varljiv, saj se v taboru Juventine pritožujejo nad sojenjem Gi-ganteja iz Pordenona. Predsednik Marko Kerpan je tako potožil: »Škoda za določene epizode v prvem polčasu. Njihov prvi gol ni bil regularen, saj je prišlo prej do prekrška nad našim branilcem, medtem ko je sodnik Devetaku razveljavil gol zaradi neobstoječega nedovoljenega položaja.« V drugem polčasu pa je postalo za Juventino nemogoče nadoknaditi zaostanek, saj je prišlo v pičlih petih minutah najprej do izključitve Degrassija, nato do drugega gola Gonarsa, nazadnje še do izključitve Terpina. Z dvema igralcema manj pa je bilo objektivno prezahtevno izenačiti. A na drugi polčas belorde-čih bi želel Kerpan čimprej pozabiti: »Za igro v drugem polčasu nimamo opravičil. Celotni ekipi so popustili živci. Obe izključitvi sta popolnoma utemeljeni, sodnik ni imel druge izbire kot pokazati rdeč karton našima igralcema. Med tednom se bomo morali o tem pogovoriti, saj niti sporno sojenje ne more biti opravičilo za tako reakcijo.« Brežani so bili v napadu še posebej razpoloženi. Proti Mugli so dosegli kar štiri zadetke KROMA 1. al Spet važna točka za Primorec Primorec je tudi v tem krogu nasprotniku iztržil točko. Na gostovanju proti San Canzianu so Macorjevi varovanci izenačili manj kot des et minut pred koncem srečanja, točka pa je po-memb na zlas ti za mo ra lo. V dveh krogih j e moštvo t z Trebč odščipnilo točko proti solidnim nasprotnikom, kar je vlilo novega upanja igralcem. Sicer razplet na os ta lih igri ščih ni bil ugo den, saj je zdaj obstanek oddaljen osem točk, najbližji tekmec, Pri-morje, pa tri, vendar je s tako igro ob sta nek mo goč. Vsaj ta ko mislijo pri Primorcu. Nedeljska tekma proti San Canzianu je bila nadvse razburljiva s stalnimi preobrati, boljšo igro pa so pokazali prav belorde-či iz Trebč, če prav so do ma či dvakrat vodili. A Emili in ostali so nasprotnike prav tolikokrat ujeli. Prvič z Mercandelom, drugič pa proti koncu srečanja po enajstmetrovki, ki jo je sodnik upravičeno dosodil zaradi prekrška nad Braido. Strel z bele točke je hladnokrvno izvedel Brai-ni. V pri hod njih kro gih pa bo treba odpraviti nekatere napake v obrambi. 2. al Breg je po 15 minutah že vodil s 3:0 Spremljevalec Lorenzo Zuppin je bil nad igro Brega navdušen: »V prvem delu srečanja smo igrali res kakovosten nogomet in ustvarili celo vrsto nevarnih priložnosti.« Proti sicer skromnemu nasprotniku so Brežani pospravili na varno tri točke po samih petnajstih minutah igre, ko je bilo stanje že 3:0 za Brežane. V nadaljevanju so Vituličevi varovanci branili prednost in odšli na odmor pri stanju 4:1. »Drugi del srečanja pa je pogojevala močna burja in mi smo igrali proti vetru. Čeprav je Muglia dosegla drugi gol pa zmaga ni bila nikoli pod vprašajem.« Zarja Gaja: nov poraz V taboru Zarje Gaje pa so se morali sprijazniti z novim porazom na mestnem derbiju proti Opicini. Bečaj in ostali so z Brombaro petnajst minut pred koncem srečanja izenačili stanje z Bečajem, a pet minut pred koncem srečanja je Pa-doan kaznoval Carmelija. Pri odločilnem golu pa obramba ni bila ravno brez krivde. Zarja Gaja je po mnenju igralca Gorana Križmančiča odigrala solidno tekmo v napadu, kjer je zlasti blestel Bečaj, manj učinkovita pa je bila v obrambi, kjer se je nekajkrat pustila presenetiti. 3. al Mladost si je privoščila vodilnega Mladost je svojim navijačem pripravila lepo presenečenje, prvi sili prvenstva pa grenko pustno šalo. Varovanci trenerja Samba so si namreč kar v gosteh privoščili vodilni Castions, ki je do nedelje utrpel le dva poraza. Do zmage so nogometaši Mladosti prišli predvsem z odlično igro v drugem polčasu, že v prvem delu srečanja pa so pokazali, da si srčno želijo zmage. Ze po destih minutah je vratar Kuštrin ubranil 11 -metrovko. Castions je zelo tehnična enajsterica in ni naključje, da se nahaja na vrhu lestvice. Gostitelji so sicer prvi povedli in to kar z 2:0, vendar v končnici polčasa je Bressan uspešno izvedel 11-metrovko in to je ekipi vlilo novega elana, tako da so v drugem delu pritisnili na plin in povsem zagospodarili na igrišču ter prišli do povsem zaslužene zmage. 4 število golov, ki sta jih dosegla Mladost in Breg za zmagi nad Ca-stionsom in Muglia-mi. A 4 je tudi skupno število golov, ki sta jih prejela v Elitni ligi Juventina in Vesna (po dva na glavo), ne da bi bili uspešni niti enkrat. Posebno presenetljiva je zmaga Mladosti, ki je kar v gosteh gladko odpravila vodilnega na lestvici. POSTAVE EKIP NAŠIH DRUŠTEV Elitna liga Gonars - Juventina 2:0 (1:0) JUVENTINA: Peteani, Terpin, But-tignon, Zucco, Sannino, Morsut, Ballaminut, Giaggioli (Contin), Devetak (Gordini), De Grassi, Kovic (Mainar-dis), trener Portelli. IZKLJUČITVI: De Grassi in Terpin. Azzanese - Vesna 2:0 (2:0) VESNA: Samsa, Fantina (Leghissa), Tomizza, Velner, Degrassi, Ervigi (Grgic), Montebugnoli (Boscolo), Leone, Mervich, Venturini, Zerbini, trener Trentin. 1. amaterska liga San Canzian - Primorec 2:2 (2:1) STRELCA ZA SOVODNJE: v 28. Mercandel, v 72. Braini (11m) PRIMOREC: Loigo, Emili, Manfreda (Lanza), Santi, Braini, Cadel, La-ghezza, Mercandel (Mustacchi), Sni-dar, Krevatin (Micor), Ursic, trener Macor Vili Bečaj (Zarja Gaja) 2. amaterska liga Breg - Muglia 4:2 (4:1) STRELCI ZA BREG: v 5. Bernobi, v 7. German, v 15. Coppola, v 32. De-grassi. BREG: Barbato, Cigui, Degrassi, Laurica, Gargiuolo, Pedarra, Coppola, Zi-darich, Bursich, Bernobi, German (Sabini), trener Vitulic. Opicina - Zarja Gaja 2:1 (1:0) STRELEC ZA ZARJO GAJO: v 74. Bečaj. ZARJA GAJA: Carmeli, V.Križmančič, Franco, Clarich, G.Križmančič, Salerno, Schiraldi, Pal-misano, Brombara (Giannella), Bečaj, Ghezzo (Mihelčič), trener Nonis. 3. amaterska liga Castions - Mladost 2:4 (2:1) STRELCI ZA MLADOST: v 45. Bressan iz 11-m, v 50. Bressan, 60. Ga-liano, 90. Bensa. MLADOST: Kuštrin, Battistič, Čer-nic, Braida, Zorzin, Contin (Bensa), Terpin (Buzin), Bressan, Gagliano, Ferlez, Radetič. ENAJSTERICA TEDNA Pelter-Kuitrin (Mladost) Lorenzo Deg rassi Pierpe v (Breg) iolo Gargiuolo (Breg) Edvin B rajnik Dimitri Batti (Pr'morje In terland) (K ras) Marco C adel Simone Bfessan ^ 1 (Mladost) _ Vili B ec) w o ecaj A l w (Zarja Vlessandro Giorg Gaja) 1 Raden (Kr, (Ki-asKOimpe*) ko Kneževič äs Koimpex) Boris Portelli (Sovodnje) | Elitna liga izidi 18. kroga Palmanova - Casarsa 0:2; Gonars Juventina 2:0; Pordenone - Monfalcone 2:1; Union 91 - Sevegliano 0:0; Manzanese - Tolmezzo 3:0; Fincantieri - Torviscosa 0:0; Muggia - Tricesimo 2:3; Azzanese - Vesna 2:0 Manzanese 18 12 4 2 32:9 40 Pordenone 18 12 3 3 35:16 39 Gonars 18 7 7 4 21:16 28 Torviscosa 18 7 6 5 15:16 27 Fincantieri 18 7 4 7 20:23 25 Monfalcone 18 5 9 4 17:14 24 Tricesimo 18 6 6 6 21:22 24 Muggia 18 7 2 9 30:25 23 Azzanese 18 5 8 5 22:23 23 Palmanova 18 6 4 8 27:30 22 Juventina 18 6 4 8 12:27 22 Tolmezzo 18 4 7 7 14:24 19 Sevegliano 18 3 9 6 14:17 18 Casarsa 18 4 6 8 18:22 18 Union 91 18 4 5 9 15:21 17 Vesna 18 2 10 6 17:25 16 PRIHODNJI KROG Juventina - Fincantieri; Tricesimo - vesna. Promocijska liga IZIDI 18. KROGA Pertegada Staranzano je bila preložena; Sangiorgina - Centro Sedia 0:0; San Luigi - Isonzo 4:1; Cervignano - Lignano 0:1; Pro Romans - Kras 0:2; Capriva - Pro Gorizia 0:0; Mariano - San Lorenzo 1:0; Santamaria - Corno 1:0. San Luigi 18 12 3 3 36:16 39 Lignano 18 11 4 3 28:13 37 Kras Koimpex 18 8 8 2 23:14 32 Centro Sedia 18 9 5 4 17:10 32 Pro Gorizia 18 5 10 3 14:11 25 Pro Cervignano 18 5 9 4 21:21 24 Sangiorgina 18 5 8 5 18:18 23 Pro Romans 18 5 7 6 14:16 22 Virtus Corno 18 5 7 6 17:20 22 Caprivo 18 5 7 6 10:15 22 Mariano 18 4 9 5 10:11 21 Santamaria 18 5 5 8 15:23 20 Staranzano 17 3 10 4 15:17 19 San Lorenzo 18 3 6 9 14:24 16 Pertegada 17 3 4 10 14:21 13 Isonzo 18 2 4 12 11:27 10 PRIHODNJI KROG Kras - Virtus Corno 1. amaterska liga IZIDI 18. KROGA Gradese - Aqiuleia 1:1; Azzurra - Pieris 1:0; San Sergic - Ponziana 1:0; San Canzian - Primorec 2:2; Turriaco - Ruda 3:2; Gallery - San Giovanni 1:2; Primorje - Sovodnje 1:0; Medea - Villesse 1:2 San Giovanni 18 12 4 2 38:19 40 Aquileia 18 10 6 2 31:20 36 Ponziana 18 7 9 2 34:23 30 Villesse 18 9 3 6 27:25 30 San Sergio 18 8 5 5 31:22 29 Gradese 18 8 5 5 31:26 29 Gallery 18 8 4 6 32:26 28 Turriaco 18 6 9 3 22:19 27 San Canzian 18 6 5 7 29:32 23 Pieris 18 4 8 6 19:22 20 Sovodnje 18 4 7 7 25:30 19 Medea 18 4 6 8 27:31 18 Ruda 18 5 3 10 25:32 18 Azzurra 18 5 3 10 20:30 18 Primorje 18 3 4 11 19:37 13 Primorec 18 1 7 10 27:43 10 PRIHODNJI KROG: Primorje - Gallery; Sovodnje - Primorec. 2. amaterska liga IZIDI 18. KROGA Audax Mossa 1:1; Begliano - Zaule 3:2; Bree - Muglia 4:2; Chiarbola - Costalunga 1:1; Esperia - Ronchi 2:2; Lucinico - Domio 0:2; Moraro - Piedimonte 1:3; Opicina - Zarja gaja 2:1. Costalunga 8 11 7 0 36:14 40 Piedimonte 8 12 3 3 30:14 39 Ronchi 8 8 10 0 24:15 34 Chiarbola 8 9 4 5 22:17 31 Domio 8 9 2 7 27:19 29 Esperia 8 8 5 5 24:18 29 Breg 8 8 5 5 19:19 29 Zarja Gaja 8 8 4 6 24:18 28 Opicina 8 6 5 7 32:31 23 Zaule 8 7 1 10 29:31 22 Begliano 8 7 1 10 17:22 22 Lucinico 8 5 4 9 18:29 19 Moraro 8 3 8 7 17:24 17 Audax 8 3 7 8 17:27 16 Muglia 8 3 2 13 16:31 11 Mossa 8 1 4 13 11:34 7 PRIHODNJI KROG: Ronchi - Breg; Zarja Gaja - Audax. 3. amaterska liga IZIDI 18. KROGA Castions - Mladost 2:4; Cgs - Malisana 1:1; Fiumicello - Campanelle 1:0; Romana - Union 6:0; Strassoldo - Montebello 3:1; Terzo - S.Andrea 1:1; Torre - Aurisina 4:1; Aiello je bil prost. Torre 17 13 1 3 48:19 40 Castions 17 13 1 3 40:14 40 Romana 17 12 3 2 31:8 39 S.Andrea 17 11 3 3 38:12 36 Fiumicello 17 9 4 4 28:16 31 Terzo 16 8 5 3 20:9 29 Aurisina 17 7 1 9 23:26 22 Malisana 17 5 4 8 17:29 19 Mladost 17 4 6 7 20:26 18 Strassoldo 17 4 5 8 28:38 17 Aiello 16 4 3 9 15:28 15 Montebello 17 3 5 9 16:30 14 Union 17 4 2 11 21:40 14 Cgs 17 4 2 11 26:46 14 Campanelle 16 2 1 13 15:45 7 PRIHODNJI KROG:Mladost - Strassoldo mladinski nogomet - Po problematičnem rednem delu ekipi Pomladi v deželnem prvenstvu odslej za obstanek Zuppin: »Verjamem v naš potencial« Predsednik meni, da je fante in njihove starše zajelo povsem odvečno malodušje - V zadnjem krogu poraza proti Manzaneseju in Tolmezzu / ŠPORT /-- namizni tenis - Ženska A2-liga V 3. krogu že nekaj presenečenj Castelgoffredo diktira tempo, Asola pa je premagala Molfetto V soboto je bil na sporedu 3. krog končnice namiznoteniške A2-lige, (Kra-sovke so sicer počivale, saj se je Caserta odpovedala končnici), krog pa je poskrbel za prvo presenečenje. Ekipa Castel-goffreda je s 4:2 premagala Sandonate-se, za katero igra tudi bivša krasovka Lisa Ridolfi. »Kaže, da izkušena Arisijeva še vedno igra dobro,« je rezultat komentirala športni vodja Krasa Sonja Milič. Arisijeva je namreč ekipi priigrala dve točki, premagala je celo Kitajko Sandonateseja. Lisa Ridolfi pa je s 3:0 premagala Steshen-kovo, proti Turrinijevi pa je izgubila s 3:2. Na drugem srečanju pa je Asola, ki je že izgubila v Zgoniku, prav tako s 4:2 premagala Molfetto. »To sploh ni presenečenje, saj sta tako Soldijeva kot Semen-za boljši od italijanskih igralk Molfette,« je povedala Sonja Milič. Zelo dobra je Kitajka Molfette, ki je ekipi priigrala obe točki in je brez težav premagala s 3:0 Kitajko Asole. Ze to soboto čaka krasovke prav srečanje proti Molfetti (zaostala tekma 1. kroga). Zelo pomembno vlogo bo odigral žreb. Če Helena Halas ne bo naletela na Kitajko, bi morala brez težav osvojiti dve točki, če pa se bo z njo vendarle pomerila, je končni izid pod velikim vprašajem. Asola pa je zaostalo tekmo 1. kroga proti Castelgoffredu že odigrala minulo nedeljo. Izgubila je s 4:2, kar potrjuje, da bo Castelgoffredo odigral vlogo prve sile v končnici, kar je nedvomno pozitivno tudi za Kras, saj kot smo že pisali, Castelgoffredo ne more napredovati, ker ima že ekipo v prvi ligi. Izidi 3. kroga: Asola - Molfetta 4:2, Castelgoffredo - Sandonatese 4:2, Kras ZKB je bil prost.Zaostala tekma 1. kroga: Asola - Castelgoffredo 2:4 Vrstni red: Castelgoffredo (2 odigrani tekmi) 4, Kras (1 tekma), Sando-natese (2 tekmi) in Asola (3 tekme) 2, Molfetta (2 tekmi) 0. moška c1-liga - Zmaga v gosteh Kras GS Market ne pozna Adria - Kras GS Market 3:5 Caravita - Bole 3:1 (11:6, 12:14, 11:6, 11:4); Grotto - Simoneta 0:3 (4:11, 9:11, 4:11); Giri - Rotella 3:1 (11:9, 11:9, 8:11, 4:11); Caravita - Simoneta 0:3 (5:11, 6:11, 5:11); Giri - Bole 3:1 (11:6, 9:11, 11:2, 11:4); Grotto - Rotella 0:3 (6:11, 8:11, 9:11); Giri - Simoneta 0:3 (12:14, 8:11, 9:11); Caravita - Rotella 2:3 (11:6, 11:9, 6:11, 4:11, 6:11). Krasovci so v soboto dosegli izredno važno zmago proti četrtouvrščeni Adriji. Zgoniški fantje so namreč v letošnjem prvenstvu še nepremagani in nadaljujejo svojo zmagovito pot v boju za napredovanje v višjo ligo. Pomembne tri točke je v svojo korist pospravil Bojan Simoneta; tokrat je igral odlično in predvsem proti najboljšemu izmed nasprotnikov Giriju je vsilil svojo napadalno igro. v odločilnih trenutkih je Bojan zaigral koncentrirano in je s svojimi top-spini strl odpor tretjekategornika. Peto točko je po izredno borbeni in izenačeni tekmi dosegel Michele Rotella proti Caraviti. Mladi krasovec igra namreč iz kola v kolo bolje in njegova prikazana igra postaja izredno dopa-dljiva. Proti boljšim nasprotnikom je Edi Bole potegnil krajši konec. Kljub temu pa se je boril in pokazal, da je v dobri formi. Po kratkem premoru bodo zgoniški ping-pongaši gostili ekipo iz Viareggia, ki ima deset točk na lestvici, a je v zadnjih treh kolih dosegel tri zelo pomembne zmage za obstanek v ligi. Krasovci bodo morali zaigrati zelo borbeno, da Michele Rotella igra vse boljše jim bo uspelo zmagati in nadaljevati presenetljivo zmagovito prvenstvo. (Si.B.) Ostali izidi: Valeggio - Vicenza 5:0; Cus Ud B - Q4 Padova 5:1; Sarmeola - Latisana 5:2; Cus Ud A - Salzano 5:4. Vrstni red: Kras 24, Salzano in Cus Ud B 16, Adria 14, Valeggio in Libertas Latisana 10, Sarmeola, Q4 Pa-dova in Cus Ud A 8, Vicenza 6 točk. Ženska B liga: Kras B - Kras A 3:0; Kras A - Tramin B 3:0; Rangers Ud - Kras B 3:2; Tramin A - Kras A 0:3; Ro-vereto - Kras B 0:3, Kras A - Rovereto 3:0; Kras B - Auer/Ora 3:0 Moška C2 liga: Kras - Azzurra Go 5:2 Moška D1 liga: Kras - Fiumicello A 5:2. Torek, 5. februarja 2008 19 smučanje - Deželna tekma Lara Purič na stopničkah V vesleslalomu tretja - V. Tence sedma Pustna mrzlica ni zaustavila naših smučarjev, ki so tekmovali na več frontah. Po sobotnem slalomu so dečki/deklice in naraščajniki/naraščajnice nastopili na nedeljskem veleslalomu v Sappadi. Rahlo sneženje ni oviralo tekmovalcev, ki so tokrat izpeljati dva spusta. Mladinina smučarka Lara Purič (ki sicer trenira v sklopu šole Bachmann) je spet dokazala, da sodi v sam deželni vrh. V kategoriji naraščajnic je za zmagovalko Badalonijevo zaostala 25 stotink in osvojila odlično tretje mesto. Leto mlajša Ingrid Peric je v kakovostni konkurenci osvojila 19. mesto (+11,03). Krstni nastop sta na deželni tekmi opravili Brdinini smučarki Veronica Don (28.) in Vanessa Strain (30.) V kategoriji naraščajnikov je bil najhitrejši Minej Purič (Mladina), kije bil osmi (+3,00). Štefan Zuzek je bil 17. (+5,40, Devin), Aleksander Cossutta pa 22.(+5,90, Mladina). Dečki in deklice pa so v Sappadi tekmovali le v enem spustu. Albert Kerpan (Mladina) je bil med dečki sedmi. Za tret-jeuvrščenim je zaostal le pol sekunde. V ženski konkurenci pa je Alessia Fantin (Devin) zasedla 28. mesto (+6,21). Smučarji obeh mladinskih kategoriji bodo v soboto tekmovali na Zoncolanu v superveleslalomu, v nedeljo pa na Pokalu Alternativa sport v organizaciji SK Devin v kraju Forni di Sopra. To bo tudi zadnja tekma, ki šteje za nastop na selekcijah za Trofejo Topolino, ki bodo 11. in 12. februarja v kraju Forni di Sopra. Na selekcij-skih tekmah za nastop na Trofeji Topolino bo nastopilo le najboljših deset smučark in dvanajst smučarjev obeh mladinskih kategoriji, ki so na deželnih tekmah dosegali zadovoljive rezultate. Pravico do nastopa na selekcijah bodo najbrž imeli Lara in Minej Purič ter Albert Kerpan. MLADINCI - V soboto so mladinci, ki trenirajo v skupnem projektu Ski pool Gadi, nastopili na FIS tekmi na Piancavallu. Med mladinkami je bila Veronica Tence (Mladina) sedma (+9.26), kar je nasploh najvišja uvrstitev na tekmah FIS. Tekmo je sicer zaključilo samo 18 tekmovalk (19 smučark je odstopilo). V moški konkurenci je zaključil oba spusta samo Danijel Si-monettig (Devin), ki je bil 29. (+17.51). Mattia Rožič (Devin) in Gregor Nanut (Cai TS) sta odstopila v prvem spustu, Gainlu-ca Gabrielli (Devin) pa v drugem. BABY in CICIBANI - Najmlajši smučarji naših društev so tekmovali v nedeljo in včeraj. Na nedeljskem veleslalomu na Zonkolanu je nastopilo sedem smučarjev. V kategoriji super baby (let. 2001) je tretje mesto pripadlo Niki Purič (Mladina), med babyiji (1999-2000) je bila Oriana Šmit (Mladina) 16. Med dečki v isti kategoriji je bil Jan Ostolidi 23., Igor Gregori 30., Carlo Francesco Rossi 31. (vsi Brdina) in Enrico Rožič 43. (Devin). Matej Kalc (Brdina) pa je bil diskvalificiran. Katrin Don (Brdina) je bila v kategoriji cicibank 35. Včeraj pa so babyiji in cicibani tekmovali na deželni tekmi v veleslalomu na Trbižu. Mladinina smučarka Oriana Šmit (baby) je zasedla 17. mesto. Sedemnajsti je bil tudi Jan Ostolidi (Brdina), ki je bil najhitrejši med našimi najmlajšimi tekmovalci, le eno stotinko počasnejši pa je bil Carlo Francesco Rossi (Brdina). Igor Gre-gori (Brdina) je bil 26., Enrico Rožič 30. (Devin). MASTER - V kraju Forni di Sopra so v nedeljo podeljevali deželne naslove v kategoriji master. Najprej je bil na vrsti veleslalom: sneženje in zahtevna postavitev je terjala veliko število odstopov. Absolutno je bil po veleslalomu najhitrejši Ales-sandro Horvatin (Devin), deset stotink počasnejši pa je bil Stojan Sosič, ki je bil četrti. Solidni so bili tudi Devinovi masterji Roberto Greco, Alessandro Carciotti, Franco Parmesan, Corrado Ciuch in Lucio Musina. V finalnem paralelnem slalomu se je najviše prebil Sosič, ki je izpadel v polfinalu. Naraščajniki Pomladi so redni del končali z domačim porazom proti Manzaneseju KROMA V deželnih nogometnih prvenstvih naraščajnikov in najmlajših se je končal redni del. Po lanskih zmagoslavnih nastopih sta se morali ekipi Pomladi sprijazniti s kruto realnostjo zelo zahtevne konkurence. Rezultati v prvem delu niso bili najboljši, toda nič še ni izgubljenega, saj bo po dveh tednih odmora na sporedu drugi del za obstanek. Naraščajniki se bodo v »play-outu« izogibali zadnjim trem mes tom, naj mlaj ši ( dve sku -pini) pa zadnjima dvema. »Vedeli smo, da bo težko, zato pa ne razumem, zakaj je fante in njihove starše zajelo takšno malodušje, ki zdaj pogojuje naše nastope in rezultate. Tudi iskanje alibijev in zunanjih razlogov za slabe rezultate je povsem odveč. Dejstvo, da moramo strniti vrste, fante na novo motivirati s pozitivnim razmišljanjem, vsi skupaj pa se moramo tudi bolj potruditi. Nismo fenonemi, a prepričan sem, da potencial naših fantov le ni tako slab in Narascajniki IZIDI 18. KROGADonatello - Cormor 1:0; Fut. Giovani -Palmanova 3:0; Monfalcone - Pro Romans 0:4; Pomlad - Manzanese 1:3; San Giovanni -Pordenone 0:2. Donatello 18 14 4 0 44:10 46 Pordenone 18 12 4 2 40:14 40 S.Giovanni 18 12 2 5 40:23 36 Monfalcone 18 8 3 6 26:18 27 Manzanese 18 9 0 9 30:22 27 Palmanova 18 6 2 10 16:35 20 Pro Romans 18 5 4 9 27:31 19 Cormor 18 4 3 11 23:38 17 Fut. Giovani 18 3 6 9 17:27 15 Pomlad 18 2 2 14 19:47 8 Prve tri ekipe igrajo play-off za deželni naslov, ostale pa play-out za obstanek. da lahko s požrtvovalno igro zakrijemo pomanjkljivosti in obstanek mirno dosežemo, saj smo v tem prvem delu veliko tekem izgubili zaradi nerodnosti in po zadetkih iz nasprotnih napadov, je povedal predsednik Pomaldi Roberto Zuppin. DEŽELNI NARAŠČAJNIKI Pomlad - Manzanese 1:3 (1:2) STRELEC ZA POMLAD: Jarc v 20. min. POMLAD: Bandi, Potleca, Jevni-kar, Candotti, Doliani, Kovacic, Kuret, Jan Čok, Aljoša Čok, Kerpan, Jarc (Ra-davcic). TRENER: Kragelj. Na dolinsko sintetično travo so prišli uigrani nogometaši iz Manzana, ki so ena boljših ekip v tej skupini. Man-zanese je v uvodnih minutah izkoristil nezbranost Kragljevih varovancev in povedli. Oranžno-plavi so se zatem organizirali in začeli so igrati bolj napadalno. Gostje so se sicer dobro branili, Najmlajši IZIDI 18. KROGA Extra - Ronchi 4:0; Gemonese - Fut. Giovani 3:3; Ponziana - Donatello 0:3; Pordenone - Lignano 4:0; Tolmezzo - Pomlad 2:0. Pordenone 18 17 1 0 73:13 52 Donatello 18 13 1 4 65:9 43 Tolmezzo 18 13 0 5 41:22 39 Extra 18 9 2 7 37:18 29 Fut. Giovani 18 8 4 6 29:26 28 Ponziana 18 8 1 9 30:30 25 Ronchi 18 6 2 10 26:32 20 Pomlad 18 5 0 13 19:40 15 Gemonese 18 2 1 15 16:84 7 Lignano 18 2 0 16 9:62 6 Pordenone in Donatello igrata play-off za deželni naslov, ostale ekipe pa play-out za obstanek. okrog 20. minute pa so jih gostitelji presenetili. Martin Jarc je bil v kazenskem prostoru najbolj spreten in usnje je poslal v mrežo za vratarjev hrbet. 1:1 in tekma je bila še naprej izenačena. Pred odmorom pa hladna prha za Pomlad. Manzanese je povedel prav v zadnji minuti. V drugem delu je Pomlad poskušala napadati, v napadu pa niso našli pravih alternativ, saj so bili furlanski branilci zelo pozorni. Gostje se niso zadovoljili z rezultatom 2:1 in pred koncem so še tretjič premagali vratarja Bandija. Med posamezniki si tokrat pohvalo zasluži branilec Niko Jevnikar, ki zadnje čase igra zelo dobro. Redni del prvenstva se je tako končal. Odslej - v play-outu - bo torej šlo zares. Za obstanek v zahtevnem in prestižnem deželnem prvenstvu. DEŽELNI NAJMLAJŠI Tolmezzo - Pomlad 2:0 (2:0) POMLAD: Mattiassich, Zerjal, Vi-doni, Cerkvenic, Zuppin (Bolognani), Hoffer, Viviani, Tosone, Kuret, Carli, Pahor. TRENER: Ljubojevič. Kljub porazu so se nogometaši in odborniki Pomladi vrnili iz Tolmeča precej optimistično razpoloženi. »Celotna ekipa se je borila in se potrudila. Tudi tokrat smo nastopili v zelo okrnjeni postavi, tako da je imel trener Ljubojevič precej težavo. Fantom pa res nimamo kaj očitati, le tako naprej,« meni spremljevalec Pomladi Silvano Kuret. Vratar Peter Mattiassich je že v prvi minuti ubranil enajstmetrovko. Kljub temu pa so gostitelji pred odmorom dvakrat zatresli pomladino mrežo. V drugem polčasu so gostje igrali bolj zbrano in se niso pustili več presenetiti. Precej težav pa so imeli v fazi napada, saj z veliko težavo pridejo do zadetka. Pri Pomladi so tokrat igrali dobro Igor Zerjal, Ambrož Vidoni in Pie-tro Cerkvenic. Pomlad je tako s porazom zaključila redni prvenstva. Ljubojevičeve fante čaka tako v play-outu boj za obstanek v deželnem prvenstvu. NAJMLAJŠI TURNIR TRIESTE CUP 2008 San Giovanni - Pomlad 5:0 (4:0) POMLAD: Vidoni, Skupek, Vallon, Paoletti, Daneu, Porro, Rossone, Ardui-ni, Marussi, Rebula, D'Oronzio, Bolo-gnani, Sedmak, Simeoni, Perko. TRENER: Majkivic. Najmlajši Pomladi, ki nastopajo v poskusnem prvenstvu letnikov 1994 (prvenstvo je še ustavljeno), so na turnirju Trieste Cup 2008 pri Svetem Ivanu v Trstu visoko izgubili proti San Gio-vanniju. Gostitelji so v prvih desetih minutah dosegli kar tri gole in tako pospravili izid pod streho. V drugem polčasu so nogometaši Pomladi igrali nbekoliko bolje, četudi jim ni uspelo doseči častnega zadetka. 2 0 Terek, 5. februarja 2008 ODBOJKA / deželna prvenstva - Po zmagi proti vodilni Porcii C-liga preko play-off a je za Olympio realen cilj Sloga Tabor na derbijih še brez izgubljene točke - Za Kontovelke serija odločilnih tekem Tudi v drugem krogu povratnega dela so naši deželni ligaši dosegli več točk kot v drugem krogu prvega dela. Sloga Tabor Televita in slogaši v D ligi so prav tako kot v prvem delu osvojili vse tri točke, tokrat pa so se slogašem pridružili še odbojkarji Olympie Tmedia (2 točki) in odbojkarice združene ekipe Bora in Brega (3 točke). Olympia Tmedia, ki je bila v prvem delu naša najbolj uspešna ekipa, saj je izgubila le štiri tekme, je zelo dobro začela povratni del prvenstva in se tako Fincantieriju kot Porci- i maščevala za poraza iz prvega dela. Goričani so tako v primerjavi s prvim delom že osvojili pet točk več in so v bistvu vse bližji uvrstitvi v play-off, kjer bi lahko imeli letos očitno realne možnosti za napredovanje v višjo ligo. Prvo mesto in torej neposredno napredovanje v C ligo pa je kljub pomembnima zmagama, predvsem zaradi poraza proti Clu-bu Alturi in izgubljenih priložnosti za glad ko zma go pro ti Por ci -i (namesto osem točk zaostanka za vodilno Porcio, ki je doslej izgubila samo dve tekmi in to obe po tie-breaku, bi jih zdaj imeli le tri), pravzaprav nedosegljivo. Možnosti za uvrstitev v play-off še vedno ima tudi Sloga, ki pa bo morala ob obveznih zmagah proti slabšim na lestvici točke dosegati tudi proti višje postavljenim ekipam, saj bo sicer težko nadoknadila zaostanek za San Quirinom, proti kateremu je že izgubila povratno srečanje. Naj še omenimo, daje v moški D ligi v tem krogu prvo točko osvojila Aquileia, tako da je zdaj edini deželni ligaš brez točk Vivil v ženski C ligi. V moški C ligi j e Sloga Tabor Te -levita na derbiju osvojila vse tri točke (Riolino in soigralci so doslej osvojili vse derbije) in tako prehitela Faedis, kije šele po tie-breaku strl odpor Buie Ambroža Peterlina. Slogaši so se obenem tudi približali San Giovanniju, kije gladko iz- Dvoboj podajalcev Veljaka in Černica (desno) med sobotnim derbijem moške C-lige na Opčinah KROMA gubil proti Vbuju. Slednji je vse bližji končnemu prvemu mestu (ima že 7 točk prednosti), edini poraz pa mu je doslej zadala Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki je zdaj na osmem mestu, pred enajstouvrščenim Cusom pa ima sedem točk prednosti. Verjetno odločilne točke v boju za obstanek pa bi lahko dosegla v naslednjem krogu, ko se bo pomerila prav s Cusom. Mladi odbojkarji Vala Imse so tokrat z igro v glav- nem zadovoljili, izgubili pa so lepo priložnost, da bi točke dosegli proti dru-gouvrščeni Prati, točke proti najboljšim v ligi pa imajo v boju za obstanek dvojno vrednost. Jerončičevi varovanci, pri katerih sta svoji poškodbi v glavnem sanirala Florenin in Plesničar, bi lahko zato poskusili v naslednjih krogih presenetiti kako boljšo ekipo. V ženski C ligi je Sloga List po pričakovanem porazu proti Biesse Trivene- intervju - Marko Marega, Slovenec pri Club Alturi v D-ligi Moja generacija je vztrajna Od mladih sta ga ugodno presenetila Lango (Olympia) in še posebej Taučer (Sloga) Med našimi odbojkarji, ki že dolgo let igrajo pri italijanskih društvih, je tudi bivši borovec Marko Marega, ki že dve leti igra za Club Alturo. Lani je njegova ekipa igrala v C ligi, letos pa je v D ligi na sredini lestvice. »Še vedno ciljamo na uvrstitev v play-off. Vemo, da ne bo lahko, saj smo v prvem delu po nepotrebnem izgubili nekaj točk, zaostanek pa lahko še nadoknadimo,« je povedal Marega. Višje na lestvici sta trenutno tudi Olympia in Sloga... »Ja, Olympio smo sicer premagali, a smo igrali zelo dobro. Sicer so pa Dornik in soigralci po mojem boljši od nas. Če ne bi igrali tako nihajoče, bi lahko bili na lestvici še višje. V play-off se bodo vsekakor gotovo uvrstili.« Misliš, da lahko Goričani tudi napredujejo? »To je težko napovedati. Lani je bila Sloga za Cordenonsom najboljša, a je na koncu napredoval Cus. V play-offu ni vedno nujno, da zmaga najboljši. Sicer je pa Olympia gotovo bolj homogena od Riguttija, kjer je nevaren le Spi-nelli. Fincantieri in Porcia sta bolj izkušeni ekipi. Zanima me, če bo Porcia zdržala do konca prvenstva. Verjetno oni prav tako kot mi manj trenirajo.« Kaj pa Sloga? »Sloga nas je premagala, mislim pa, da smo za poraz krivi sami. Če bi igrali, kot znamo, bi zmagali.« Obe ekipi imata v svojih vrstah precej mladih igralcev. Ti je bil kdo izmed teh še posebno všeč? »Lango pri Olympii, še posebno pa Ervin Taučer pri Slogi.« V deželnih prvenstvih so na Marko Marega KROMA vrhu ekipe, ki imajo v svojih vrstah v glavnem izkušene odbojkarje. Zakaj misliš, da mladi v večini društev nimajo vodilne vloge? »Opažam, da veliko mladih od-bojkarjev zgodaj opusti igranje odbojke, medtem ko moja generacija še vztraja. Smo motivirani, zaradi bolj kvalitetnega načina življenja pa smo tudi pri teh letih še vedno uspešni. Na splošno pa se zaradi konkurence drugih športov manj fantov ukvarja z odbojko.« SESTERKA TEDNA a Vodop (Bor Breg Kmečka j- n >u O 63 Damjan Dornik o. C o m tu zdrknila na predzadnje mesto, saj je Virtus brez težav premagal zadnjeuvr-ščeni Vivil. Tržačanke imajo zdaj točko prednosti pred Maverjevimi varovankami, ki pa bi lahko do četrte prvenstvene zmage prišle že v naslednjem kolu, ko bodo na domačih tleh gostile Talmas-sons. Naj še omenimo, da je bil videm-ski Volleybas v tem krogu že na pragu velikega presenečenja, saj je vodilna Porcia z veliko težavo ohranila svojo nepre-maganost. Svoje nepremaganosti pa ni uspelo ohraniti Tarcentu, ki je po 14 zaporednih krogih, v katerih ni izgubil niti točke, prvič izgubil (a šele po tie-brea-ku, tako da je že petnajstič zapored prišel do točk). Podvig je uspel Roveredu, ki je trenutno sicer šele na petem mestu. Od naših ekip je pomembne tri točke v boju za obstanek osvojil Bor/Breg Kmečka banka, ki pa kljub zmagi še vedno ostaja na desetem mestu, saj je tokrat nekoliko nepričakovano slavila tudi Buia. Liga je v glavnem zelo izenačena, tako da bo treba za obstanek doseči dokaj visoko število točk, v boju za mesto v play-offu pa imaj o naše igralke malo možnosti, saj zaostajajo za petouvršče-no ekipo že deset točk. Položaj Konto-vela in Govolleya Kmečke banke pa je že skoraj brezupen. Goričanke so z eno samo zmago in skupno osmimi točkami še vedno na zadnjem mestu in zaostajajo že 12 točk za devetouvrščeno ekipo (11 pa za 10. mesto, ki bo verj etno zagotavljal repesažo). Točke bi morale v bistvu zdaj osvajati skoraj na vsaki tekmi in upati v neuspehe ekip s sredine lestvice. Kontovel, ki trenutno za 11. mestom zaostaja devet točk, pa čaka zdaj serija pomembnih tekem v boju za obstanek proti Manzanu, Cecchiniju, Boru/Bregu in Il Pozzu. Če bodo na teh tekmah izgubile večino točk, bodo zaostanek v drugi polovici povratnega dela prvenstva s težavo nadoknadile. Že več kot deset let ne igraš za naša društva. Ali zamejski odbojki še vedno slediš? »Samo Borovi ženski ekipi, preko časopisa pa slogašem v C ligi, ker so tam nekateri igralci in trener, ki jih dobro poznam, ostalim pa manj.« ODBOJKARSKO SPRIČEVALO Ocenjuje Marko Marega 10 - Lorisu Maniaju, ki si je letos priboril mesto v italijanski reprezentanci in svojo nalogo vedno zelo dobro opravil. 8 - odločitvi odbojkarske zveze, da državnega selektorja Montalija zamenja z Anastasijem, ki zna po mojem igralce bolj motivirati. 7 - vrnitvi Marka Kalca k Boru. Mislim, da je za svetoivansko društvo zelo pozitivno, da ima spet v svojih vrstah tako dobrega trenerja. 4 - zanimanju za moško odbojko na Tržaškem, kjer je na žalost zelo malo društev, ki se z njo ukvarja. (T.G.) Moška C liga izidi 13. KROGA Slega - Seča 3:1 (25:23; 20:25; 25:13; 25:23); Basiliane - Valpanera 3:2 (25:14; 23:25; 25:21; 20:25; 15:13); VBU - Natisenia 3:0 (25: 11; 25:16; 25:17); Faedis - Buia 3:2 (22:25; 23:25; 25:21; 26:24; 15:10); San Vite - Cus 3:1 (25:20; 25:18; 25:27; 25:22); Imsa - Prata 1:3 (25:19; 21:25; 25:27; 18:25). VBU Videm 13 12 1 38:10 35 Prata PN 13 10 3 32:20 28 Pav Natisenia 13 9 4 30:19 27 Sloga Tabor Televita13 8 5 27:i8 25 Faedis 13 8 5 30:20 24 Buia 13 6 7 28:24 22 San Vite 13 7 6 25:25 19 Soča ZBDS iS 6 7 2S:28 16 Basiliane 13 5 8 19:31 13 Val Imsa iS S iG 14^1 1G Cus 13 3 10 14:31 9 Valpanera UD 13 1 12 14:37 6 PRIHODNJI KROG Cus - Seča (9.2. eb 18.00 v Trstu); Valpanera - Slega (9.2. eb 20.00 v Villi Vicentini); Natisenia - Val Imsa (9.2. eb 20.00 v San Gievanni al Natisene). Ženska D liga IZIDI 15. KROGA Roveredo - Tarcento 3:2 (22:25; 26:34; 9:25; 25:18; 15:8); Kontovel - Cervignano 0:3 (22:25; 18:25; 22:25); Govolley - Paluzza 0:3 (18:25; 19:25; 23:25); Manzano - Cordenons 1:3 (25:19; 13:25; 20:25; 19:25); Bor/Breg - Fiume Veneto 3:1 (25:15; 26:24; 23:25; 25:10); Pasiano - Reana 0:3 (18:25; 12:25; 17:25); Buia -Pradamano 3:0 (26:24; 25:22; 25:21). Tarcento 15 14 1 44:10 43 Cervignano 15 10 5 36:24 31 Cordenons 15 11 4 36:23 30 Paluzza 15 10 5 35:23 29 Roveredo 15 10 5 36:24 29 Reana 15 8 7 33:27 26 Pradamano 15 9 6 32:31 24 Fiume Veneto 15 7 8 31:34 20 Buia 15 6 9 31:33 20 Bor/Breg KB 15 7 8 26:SG 19 Manzano 15 6 9 23:35 16 Kontovel 15 4 11 18^9 11 Pasiano PN 15 2 13 15:40 9 Govolley KB 15 1 14 19:42 8 PRIHODNJI KROG Manzano - Kentevel (9.2 eb 19.30 v San Giergiu di Negare); Cervignane - Ber/Breg (9.2. eb 18.00 v Cervignanu); Reana - Gevelley (9.2. eb 21.00 v Reani del Rejale). NASE ŠTEVILKE TOP SCORER TEDNA Ženske: Katja Vodopivec (Bor/Breg Kmečka Banka) 17 Moški: Danjel Faganel (Olympia TMedia) 25 TOP SCORERJI Ženska C liga: C. Fazarinc 140, I. Pertot 127, S. Cvelbar 114, I. Gantar 74, Ciocchi 54. Moška C liga: M. Ombrato 207, S. Černic 181, D. Riolino 168, V. Kante 152, I. Valentinčič 136, G. Testen 106, L. Lavrenčič in D. Slavec 96, N. Pantič 92, D. Braini in D. Sorgo 83. Ženska D liga: I. Černic 254, P. Uršič 204, I. Mania 180, S. Bu-kavec 177, K. Vodopivec 169, M. Starc 137, A. Colsani 136, A. Verša 129, K. Spetič 128, I. Fle-go 123, M. Della Mea 112, A. Žužič 93, M. Zavadlav 86, M. Lisjak 81. Moška D liga: D. Faganel 221, T. Lango 184, S. Rožac 143, M. Romano 142, D. Cettolo 112, D. Ioz-za in D. Dornik 104, L. Terčič 95, E. Taučer 87. 11 Toliko točk (na 24 možnih) so skupno dosegle naše ekipe v drugem krogu povratnega dela. Tri točke so tokrat dosegli Sloga Tabor Televita, Sloga in Bor/Breg Kmečka banka, dve pa Olympia Tmedia. V letošnji sezoni so naše ekipe maksimalni izkupiček dosegle 11. decembra, ko so skupno osvojile 15 točk (vedno na 24 možnih, ker je bil tudi takrat na sporedu en derbi). 11 točk so v tem krogu dosegli Vasilij Kante, Nikola Pantič in Ilaria Černic. Kontovel, ki ima na lestvici 11 točk, pa je bil tokrat enajstič poražen. ŽENSKA C LIGA IZIDI 15. KROGAVilla Vicentina - Virtus 0:3 (7:25; 22:25, 12:25); Triveneto - Sloga 3:0 (25:16; 25:16 25:20); Rivignano - Palazzolo 3:1 (15:25; 25:18 25:19; 25:20); Volleybas - Porcia 2:3 (16:25, 25:21; 25:18; 13:25; 13:15); Talmassons -Chions 0:3 (21:25; 21:25; 22:25); Martignacco - Lucinico 0:3 (25:27; 21:25; 20:25); Libertas -Cormons 3:1 (25:15; 20:25; 27:25; 28:26). Porcia 15 15 0 45:11 42 Triveneto PN 15 13 2 42:13 38 Martignacco 15 12 3 40:18 36 Lucinico 15 10 5 38:20 32 Libertas TS 15 10 5 33:24 27 Chions 15 8 7 28:26 23 Volleybas UD 15 7 8 28:30 21 Cormons 15 6 9 26:29 20 Palazzolo 15 6 9 26:30 20 Talmassons 15 6 9 24:30 19 Rivignano 15 5 10 21:33 16 Virtus TS 15 4 11 18:36 11 Sloga List 15 S 12 1237 1G Villa Vicentina 15 0 15 1:45 0 PRIHODNJI KROG Sloga - Talmassons (9.2. ob 18.00 na Opčinah) Moška D liga izidi 13. KROGA Slega - Cerdenens 3:1 (14:25; 25:11; 25:17; 25:15); Velley UD - Cervignane 2:3 (25:23; 27:25; 18:25; 16:25; 9 :15); Club Altura - Rigutti 1:3 (25:20; 28:30; 22:25; 21:25); Breker - Pallavele Ts 3:2 (25:16; 16:25; 15:25; 25:23; 15:7); Fincantieri San Quirine 3:0 (25:13; 25:22; 25:20); Percia - Olympia 2:3 (26:28; 23:25; 29:27; 25:19; 8:15). Percia 13 11 2 37:13 35 Rigutti 13 11 2 35:11 32 Fincantieri 13 11 2 35:16 31 Olympia TMedia 1S 9 4 S2:16 27 San Quirine PN 13 8 5 30:21 25 Sloga 1S 7 6 27:24 21 Club Altura 13 6 7 25:24 19 Pallavele TS 13 5 8 18:28 15 Cerdenens 13 4 9 18:30 12 Breker TS 13 3 10 14:35 8 Cervignane 13 3 10 14:35 8 Velley UD 13 0 13 7:39 1 PRIHODNJI KROG Cervignano - Slega (9.2. eb 20.30 v Cervignanu); Olympia - Breker (9.2. eb 19.00 v Gerici). / ŠPORT Torek, 5. februarja 2008 21 moška mladinska prvenstva - Pregled ob polovici prehojene poti V deželi rasejo centri, pri nas tudi obetavni igralci Naše ekipe po pričakovanjih uspešno - Za višje cilje pa je potrebno obuditi Rast Mladinska odbojkarska prvenstva v moški konkurenci so približno na polovici svoje letošnje poti. Odigrana srečanja in prvi trdnejši obrisi lestvic nam dajejo možnost prvega resnejšega obračuna stanja deželne mladinske moške odbojke. Prvo, kar pade v oko, je neizpodbitno dejstvo, da v bistvu nastajajo v posameznih pokrajinah neke vrste centri, v katerih se osredotoča moški odbojkarski pogon. Tako lahko v Trstu govorimo 0 društvih Pallavolo Trieste in Slogi, ki nastopata v vseh treh deželnih prvenstvih, v Gorici izključno o naših slovenskih dveh predstavnikih Olympi- 1 in Soči, ki sta prisotni v vseh prvenstvih (Soča v združeni enoti s Slogo v prvenstvu Under 16) ter tržiški Fincantieri, na pordenonskem je kajpak v ospredju Futura iz Cordenonsa, ob njej pa se uspešno pojavlja Prata, po dolgih sušnih letih pa beležimo novo vitalnost v videmski pokrajini in sicer ne več pri nekdanjem velikanu VBU, ki sicer nastopa v prvenstvu under 18, ampak v povsem novih centrih kot sta Ausa PAV iz Cervigna-na, Volley Ball Gemona in nekatera druga do danes manj znana videmska društva. Če se na hitro sprehodimo po posameznih prvenstvih - začnimo pri Under 14, ugotovimo, da je pravzaprav huminski Volley Ball Gemona ekipa, ki predstavlja razred zase, saj je do danes premagala vse svoje nasprotnike. Gre za nov moški center, v katerem nastopajo najboljši igralci iz različnih društev (gre torej za neke vrste združeno ekipo), ki v isti kategoriji zelo uspešno nastopa tudi v sorodnem prvenstvu Boy league. Kot zanimivost naj povemo, da je eden od trenerjev ekipe tudi slogaš Ambrož Peter lin. Sloga in Olympia (posnetek je z derbija) sta v prvenstvu under 16 kandidata za preboj med prve štiri KROMA Od naših ekip se premoči Gemo-ne skuša zoperstaviti goriška Olympia, ki igra v tem prvenstvu zelo dobro, je tik pod vrhom lestvice in z uspešnimi nastopi dokazuje, da so ustvarili pri našem društvu odlično odbojkarsko šolo, ki kakovostno vidno raste. Na sredini lestvice je Sloga, ki v tem prvenstvu nima velikih ambicij po doseganju vidnih rezultatov, ampak je šla v to prvenstvo predvsem zato, da nudi širokemu izboru svojih fantov predvsem možnost igranja. Bolj pri dnu lestvice se nahaja Soča, ki s svojimi najmlajšimi odbojkarji nabira predvsem prve igralne izkušnje. Že danes je jasno, da se bo Slogi v prvenstvu Under 16 posrečil preboj v play off, saj v svoji skupini nepremaga-na vodi na lestvici. Gre za ekipo, ki je sad sodelovanja med Slogo in Sočo in očitno daje ta spojitev zaželene rezultate. V igri za preboj v končnico najboljših štirih je tudi goriška Olympia, ki je zaenkrat na lestvici tretja. Slogina tekmeca bosta prav gotovo lanski prvak Triesti-na Volley (lani pod okriljem Alture) in Futura. V tem prvenstvu že vidno izstopajo nekateri posamezniki naših društev, ki se bodo v ne kaj le tih prav go tovo prebili do članskih sestavov. Tu mislimo zaenkrat na slogaše Iliča, Dussicha, na Sočana Devetaka, na igralca Olympie Komjanca in Capparellija, ki so tudi v izboru deželne reprezentance Under 16. V prvenstvu Under 18 predstavlja razred zase Futura, ki jo letos vodi goriški trener Diego Poletto. Približno sredine lestvice se drži Sloge, ki je do da- nes sicer iztržila manj od pričakovanega, predzadnje mesto Olympie je povsem realno, saj v tem prvenstvu nastopa z zelo mladimi igralci, prijetno presenečenje pa prav gotovo predstavlja trenutno tretje mesto Soče. Ob koncu lahko mirno poudarimo, da nastopajo naša društva v teh mladinskih deželnih prvenstvih uspešno in v bistvu po pričakovanjih. Za dosego nekih višjih ciljev bi morali obuditi k življenju zamisel projekta Rast, saj bomo zelo težko z razpršenimi močmi in vsak zase segali po deželnih naslovih. Preseneča nekoliko ugotovitev, da goriški Val zaenkrat nima nobene mladinske ekipe, niti v prvenstvu Under 14, kar pomeni, da bo njegova pot do številčne ojačitve svojih vrst verjetno še dolga. (INKA) 2. ženska divizija V boju za vrh tudi vse tri naše ekipe 2. ženska divizija je eno izmed prvenstev, v katerih so naši predstavniki najbolj uspešni, saj se v bistvu kar tri naše ekipe lahko potegujejo za napredovanje. Prvenstvo se bliža koncu prvega dela, doslej pa se je najbolj izkazala združena ekipa Bora in Brega, ki je še neporažena in je tudi pred prvenstvom napovedala, da cilja na napredovanje. Ekipo sestavljajo v glavnem od 17 do 22 let stare odbojkari-ce, ki sestavljajo v bistvu zelo homogeno celoto. Marsikatera med njimi je že več let igrala tudi v l.diviziji, izkušnje na deželni ravni pa ima le Mateja Cossutta, ki pa v D ligi nikoli ni imela vodilne vloge. Na drugem mestu je trenutno Sloga, pri kateri izstopata še posebno Anja Malalan, ki je bila več let članica prve ekipe, in Mi-chela Spangaro, ki v prvi ekipi prvič igra letos. Njun doprinos je za Maverjeve varovanke, ki jim je že lani napredovanje v 1. divizijo le za las ušlo, tako v polju kot na mreži ključnega pomena. Največje presenečenje pa predstavljajo v bistvu Kon-tovelove odbojkarice, ki lani na tej ravni niso bile zelo uspešne. S fizičnega vidika so gotovo slabše od Sloge in Brega/Bora, poleg tega pa imajo tudi manj izkušenj (skoraj vse so še mladinke), vseeno pa doslej še nikoli niso razočarale in lahko pravzaprav premagajo katerokoli ekipo v tem prvenstvu. Nevarna sta še novoustanovljeni Roiano/Gretta/Barcola in Altura, ki ima v svojih vrstah najboljšo posameznico tega prvenstva (Decanevo, ki je še lani bila standardni korektor v C ligi), a je kljub temu doslej igrala nekoliko manj učinkovito. Ostale ekipe pa so za razred slabše. Vrstni red: Breg Bor ZKB 17, Sloga 14, Roiano/Gretta/Barcola 13, Konto-vel 12, Altura 10, Oma 6, S.Andrea in Killjoy 3, Prevenire 0 (S. Andrea in Altura s tekmo manj). mladinska ženska prvenstva - Naša društva Množičnost precejšnja, v vrhu pa je bolj malo ekip Naša društva, ki se ukvarjajo z žensko odbojko, tudi letos s svojimi ekipami množično nastopajo v pokrajinskih mladinskih prvenstvih, na žalost pa bodo le nekatere med njimi lahko dosegle nekoliko odmevnejše rez ul tate. V prvenstvu mladink sta letos nas topi la sa mo Kon tovel in Slo ga na Tržaškem ter Soča na Goriškem. So-čanke so, sicer z mlajšo postavo, na zadnjem mestu, dvoboja med Konto-velom in Slogo pa sta na Tržaškem odločala o uvrstitvi v play-off. Na koncu so se v končnico prvenstva uvrstile Kontovelke, ki pa objektivno gledano nimajo možnosti, da bi osvojile naslov pokrajinskega prvaka. Ostale tri ekipe v play-offu sestavljajo igralke, ki že nastopajo vsaj v 1. diviziji, medtem ko pri Kontovelu vse še igrajo le v 2. diviziji. V kategoriji Under 16 je stanje vsaj na pokrajinski ravni nekoliko boljše. Na Tržaškem se lahko Konto-vel, ki je doslej v svoji skupini še ne-premagan poteguje za osvojitev naslova, njegov glavni konkurent pa bi moral biti Virtus. Za mesto v play-offu se lahko poteguje še Bor Kinemax, ki ima še zelo mlado ekipo, a je bil uvrščen v šibkejšo skupino. Na Goriškem pa uspešno igra Govolley Kinemax, ki ima mesto v play-offu praktično v žepu, v konč ni ci pa se bo mo ral pošte -no potruditi, če bo hotel osvojiti naslov prvaka. Goričankam bi lahko prav prišle izkušnje, ki jih nabirajo z nastopanjem v D li gi. Kljub us peš nim nastopom na pokrajinski ravni pa nobena od teh ekip ne mo re ra čuna ti na uspehe na deželni ravni, kjer je nivo precej višji. To dokazuje tudi majhno število deželnih reprezentantk iz Trsta in Gorice. V prvenstvu Under 14 bi moral na Tržaškem naslov pokrajinskega prvaka osvojiti Bor Kinemax, ki pa na deželni ravni prav tako nima možnosti za uspeh, saj so na primer še posebno eki pe iz Por de no na bolj še. UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Skupina B Sokol - Virtus 1:3 (12:25, 25:18, 15:25, 20:25) SOKOL: Franceschini, Devetak, Doz, Micheli, Pahor, Škerk, Škerl, Vi-doni. Trener: Norči Zavadlav Sokolovke so morale v uvodnem nastopu priznati premoč Virtusa, ki je bil še posebno na mreži precej boljši od naše ekipe. Domače igralke so začele boječe, v nadaljevanju pa so se opogumile in osvojile drugi niz. V tretjem in četrtem setu so se do konca borile, a je bil Virtus vseeno boljši. Kontovelove mladinke se zdaj pripravljajo na polfinalni spopad KROMA Ostali izid: Oma A - Breg 3:0 (o tekmi smo že poročali), Sokol - Virtus odigrana sinoči, Sloga M ni igrala. Skupina C Bor CO.A.LA. - Virtus M 3:0 (25:10, 25:14, 25:12) BOR CO.A.LA: Furioso, Gian-notti, Miloševic, Pillepich, Pozzo, Ra-bak, Zonch. Trener: Marko Kalc Borovke so svojo pot v prvenstvu U13 začele z zmago. Čeprav so igrale v okrnjeni postavi, so dokazale, da so tehnično boljše od svojih nasprotnikov in nasprotnic, pozna pa se jim tudi, da so z igranjem v prvenstvu U14 nabrale že nekaj izkušenj. Tekma je bila tako povsem enosmerna in plave so se na koncu zasluženo veselile treh točk. Ostali izid: Altura B - Oma B 2:3, Sloga - Kontovel odigrana sinoči. 1. moška divizja - Na Goriškem Olympii derbi za vrh proti Mossi Naš prapor pa je premagal skormnega nasprotnika Olympia - Mossa 3:2 (25:19, 22:25, 25:11, 16:25, 18:16) OLYMPIA: R. Dorni, A. Vogric, A. Terpin, M. Iin I. Komjanc, D. Polesel, R. Mucci, E. Fajt. V tekmi za vrh lestvice je zmaga pripadla domačim igralcem. Ekipi sta si bili v bistvu enakovredni, Olympia pa je bila v končnici odločilnih setov prisebnejša. Naš Prapor - Turriaco 3:1 (25:20, 25:19, 26:28, 25:14) NAŠ PRAPOR: Bajt, Boškin, Braini, Braione, Feri, Juretič, Persoglia, Sanzin. Trener: Leghissa. Varovanci trenerja Leghisse so srečanje začeli odločno in z lahkoto osvojili prva dva seta. Tedaj je trener dal možnost vsem igralcem, da stopijo na igrišče, a so bili ti nekoliko nezbrani, tako da so tretji set osvojili nasprotniki. Brici so se nato predramili in zlahka osvojili set. Pohvaliti je treba celotno ekipo, predvsem pa Braioneja, ki je odlično odigral celotno tekmo. (Albert Voncina) Soča Gostilna Devetak - Fincantieri 3:0 (25:13, 25:10, 25:16) SOČA GOSTILNA DEVETAK: But-kovič 2, A. Černic 9, G. Černic 3, I. Devetak 4, R. Devetak 5, Juren 6, Škorjanc 7. Trener: Boris Jelavič Sočani so kljub okrnjeni postavi brez težav premagali Fincantieri. Obe ekipi imata v svojih vrstah zelo mlade igralce, naši odbojkarji pa so igrali zelo zbrano in so zasluženo slavili. Vrstni red: Olympia 11, Mossa 10, Soča Gostilna Devetak 6, Turriaco 3, Naš prapor in Fincantieri 0. U18ŽENSKE Soča - Mossa 0:3 (14:25, 11:25, 16:25) Staranzano - Soča 3:1 (19:25, 25:15, 25:22, 25:21) SOČA: Bevčar 0+2, Visintin 6+13, Gabbana 0+4, Gallizia 4+12, Kogoj 2+7, Marussi 5+13, Moro 2+1, Brumat 0+0. Trenerja: Paola Uršič in Marko Cotič Sočanke so prejšnji teden odigrale kar dve tekmi, na žalost pa so obakrat ostale praznih rok. Če je bil poraz proti Mossi pričakovan, pa je lahko našim odbojkari-cam žal, da niso premagale Staranzana. Sočanke so tekmo začele dobro, v nadaljevanju pa popustile in tako v tretjem kot v četrtem setu zapravile nekaj točk prednosti (v tretjem setu so vodile 5:0, v zadnjem pa celo 19:13). Vrstni red: Mossa 11, Azzurra 10, Torriana 6, Staranzano 3,Soča 0. UNDER16 ŽENSKE Govolley Kinemax - Ronchi 3:1 (22:25, 25:15, 25:19, 25:16) GOVOLLEY KINEMAX: M. in G. Zavadlav, Petejan, Bressan, Černic, Turus, Valentinsig, Komjanc, Antonič, Giuntoli. Trener: Rajko Petejan Goričanke so tekmo začele premalo samozavestno in tako izgubile uvodni niz, v nadaljevanju pa so uredile svoje vrste in brez večjih težav osvojile ostale tri sete. Vrstni red: Lucinico 25, Govolley Kinemax 21, Fincantieri 20, Pieris 18, Villes-se/Torriana 10, Ronchi 8, Farra 6, Staran-zano 0. UNDER 16 MOŠKI Olympia Hlede - Cervignano 3:0 (25:19, 25:12, 25:17) OLYMPIA HLEDE: Brotto, Cappa-relli, Culot, Gatta, Gomiscech, Hlede, Komjanc, Lango, Pavlovič, Vizin, Vogrič. Trener: Diego Poletto. Goričani so brez večjih težav premagali nasprotnike iz Červinjana in dokazali, da so v vseh elementih precej boljši od njih, čeprav sta imeli do tega kroga ekipi enako število točk. Vrstni red: Sloga 15, Fincantieri 12, Olympia Hlede 9, Cervignano 6, Pallavo-lo Ts 3, Aurora Volley 0. 22 Torek, 5. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI super bowl - Finale lige NFL presenetljivo osvojilo moštvo New York Giants Prava hladna prha za »patriote« iz New Englanda Dobitnika vseh tekem rednega dela le 35 sekund ločilo od zgodovinskega dosežka - Končati ligo brez poraza GLENDALE - Nogometaši moštva New York Giants so presenetljivi zmagovalci 42. super bowla, finala lige ameriškega nogometa NFL. V odločilni tekmi v Glendalu so s 17:14 (3:7) premagali bostonske New England Patriots, ki v rednem delu sezone niso doživeli niti enega pora za. Za newyorško ekipo je letošnji naslov najboljšega v ligi NFL tretji v zgodovini. Favorizira ni no go me taši New En glan da, ki so nas kako -vali do slej še ne do sežen rekord, odkar so le ta 1978 razširili ligo, vseh 19 tekem v sezoni brez poraza, so doživeli hladen tuš. Na koncu jih je le 35 sekund ločilo od zgodovinskega dosežka -toliko pred koncem je namreč quarterback New Yorka Eli Manning z natančno podajo našel Pla-xica Burressa, ta pa je dosegel touchdown in Giants popeljal v vodstvo za tri točke. Patriots so ime li na to še pri lož nost za do sego zadet ka iz igre, toda obramba New Yorka je preprečila zadnjo podajo Toma Bradyja in ostalo je pri 17:14 za outsiderje v letošnjem super bowlu. Ob razmerju zmag in porazov 18-1 ostaja edino moštvo, ki je sezono končalo brez poraza, Miami Dolphins leta 1972. New England tako ostaja pri treh naslovih prvaka lige NFL (2002, 2004, 2005), v zbirko pa so nogometaši iz Bostona dodali tretji finalni poraz (poleg letošnjega še 1986 s Chicagom in 1997 z Green Bayem). New York Giants pa bodo v vitrine pospravili tretjo prestižno lovoriko, doslej so bili najboljši že v letih 1987 in 1991, zadnji finale pred letošnjim v Arizoni pa so videli leta 2001, ko so izgubili z Baltimorom. Po prvem polčasu je bolje kazalo Patriotom, ki so vodili s 7:3, potem ko je v prvi četrtini za New York zadetek iz igre dosegel Lawrence Ty-nes, v dru gi pa je za New En gland touch down prispeval Laurence Maroney. Toda žilava obramba New Yorka je dobro ustavljala zvezdnika tekmecev Toma Bradyja; slednji si je v rednem delu lige prislužil naziv najkoristnejšega igralca, v finalu pa se je povsem izgubil. Vrhunec letošnjega finala je ponudila zadnja četrtina, saj se je tretjih 15 minut končalo brez točk, tako da so imeli no go me taši New En glan da na sta di o nu ozi roma v pokri ti dvo ra ni v Glen da lu, na tri bu nah je bilo več kot 71.000 navijačev, pred odločilnim de lom še ved no prednost šti rih točk. Toda z eno najboljših potez na tekmi, ko je v četrti minuti David Tyree dosegel touchdown po novi dobri podaji Manninga, so se stvari obrnile proti favoritom. Kljub temu so ostali zbrani in dve minuti in 42 minut pred koncem je Randy Moss vrnil z enako mero - touchdownom po podaji Bradyja in če bi ostalo pri izidu 14:10, bi Quarterback New England Patriots Tom Brady (desno), prvi zvezdnik lige NLF, je bil do 35 sekund pred koncem tekme najresnejši kandidat za naslov najboljšega igralca finala, na koncu pa je vso slavo požel njegov tekmec v dresu New York Giants Eli Manning ANSA najverjetneje Brady zmagovalnemu prstanu dodal še naslov za MVP v finalu ter se vpisal v zgodovino. Eli Manning pa je bil tokrat tisti, ki je na koncu požel vso slavo in na najboljši možen način izstopil iz sence starejšega brata Peytona, lanskega prvaka in MVP finala z Indianapolisom. »Točno v takšnem položaju bi se rad znašel. Boljšega scenerija si ne bi mogel zamisliti. Odlično smo odigrali,« se je igre za zadnji touchdown po tekmi spomnil Manning. Buress, junak Giantsov, teden dni pred finalom sploh ni treniral zaradi poškodbe. »Garali smo v napadu in nazadnje je odločala ena sama igra. Uspelo nam je. To je največji dosežek v moji poklicni karieri,« je komajda zadrževal solze Burress. Njegova napoved finalnega izida (23:17 za New York), ki je zbu di la toli ko pos me ha pri Pat riot sih, na - zadnje ni bila daleč od pravega izida. »Zdaj ni več pomembno, kaj smo dosegli med sezono. Končali smo brez zaključne ocene in pravzaprav nismo naredili nič,« pa je razočaranje in tanko mejo med uspehom in prepadom povzel razočarani Randy Moss. Uspeh Giantsov je še večji, ker so se do velikega finala prebili na tekmah v gosteh. Skupaj s finalom v Glendalu so zmagali na 11 zaporednih tek mah, ko ni so igra li na svo jem terenu. Na lestvici najboljših moštev so se s tremi zmagami v 42 izvedbah super bowla Giants izenačili z ekipami Patriots, Oakland/Los Angeles Raiders, Washington Redskins in Green Bay Packers, po pet naslovov najboljših v NFL pa so osvojili Dallas Cowboys, Pittsburgh Steelers in San Francisco 49ers. Hrvaško veselje VAL D'ISERE -Američan Bode Miller (na sliki) je prepričljivo zmagal na superkombi-naciji alpskih smučarjev v francoskem Val d'Iseru (2:18,45) in osvojil tudi mali kristalni globus v tej disciplini. Aleš Gorza je kot najboljši Slovenec končal na petem mestu (2:19,63, +1,18), Andrej Jerman je bil 17. (2:21,35, +2,90). Za Millerjem, ki je dosegel trideseto zmago v pokalu, sta bila Hrvata Ivica Kostelič (2:18,83) in presenetljivo tretji Natko Zrnčic-Dim (+0,99). Oba sta proslavljala velik uspeh; doslej v hrvaškem alpskem smučanju dva tekmovalca še nikoli nista stala na zmagovalnih stopničkah. Zrnčic Dim pred to sezono ni bil nikoli višje od 23. mesta. Hitre sanke ALTENEBERG -Po spodrsljaju na svetovnem prvenstvu v Ober-hofu, ko je zasedel šele peto mesto, se je južni Tirolec Armin Zoeggeler (na sliki) znova prebil do zmage v svetovnem pokalu. V Altenbergu je Zoeggeler prehitel večna tekmeca Mo-ellerja (Nemčija, +0,289) in Demščenka (Rusija, +0,449). Za italijanskega sankača je to že 39. zmaga v svetovnem pokalu, kjer vodi s 15 točkami naskoka nad Moellerjem. Kanadsko slavje ST.MORITZ -Kanadčanka Emily Brydon (na sliki) je zmagala na superveleslalomu v Švici. Tina Maze je bila 18. (+1,04). 32-letna Brydonova, visoka meter in 81 cm, je dosegla svojo prvo zmago v svetovnem pokalu po 132 tekmah. Druga je bila Avstrijka Elisabeth Gorgl (1:17,64, +0,25), tretja pa njena rojakinja Renate Gotschl (1:17,68, +0,29), ki je v svojem stotem superG-ju 41.stopila na zmagovalne stopničke. košarka Evroliga: Slovenci v skupini G MADRID - V Madridu, prizorišču zaključnega turnirja evro-lige (od 2. do 4. maja), je bil opravljen žreb skupin drugega dela ev-rolige. Štirje od osmih slovenskih igralcev bodo nastopili v skupini G - Matjaž Smodiš s CSKA Moskvo, Jaka Lakovič z AXA Barcelono in Erazem Lorbek ter Gregor Fučka z Lottomatico. Drugi del evrolige se bo začel 13. februarja in bo trajal do 13. marca. Prvi dve ekipi iz vsake skupine se bosta uvrstili v četrtfina-le na dve zmagi, zmagovalci teh dvo bojev pa na zaključ ni tur nir v Ma drid. Skupina D: Panathinaikos Atene, Montepaschi Siena, Efes Pilsen Carigrad, Igokea Partizan Beograd. Skupina E: Lietuvos Rytas Vilnius, Tau Ceramica Vitoria, Fe-nerbahče Ülker Carigrad, Aris Solun. Skupina F: Real Madrid, Maccabi Tel Aviv, Zalgiris Kaunas, Olympiakos Pirej. Skupina G: CSKA Moskva, Unicaja Malaga, AXA FC Barcelona, Lottomatica Rim. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO SLOJ USEDLIN RANO-CELNIK MAMILO, NARKOT1K GRAD PRI ČRNEM KALU GLAS TROBENTE OTON TRABANT MORSKA 2IVAL Z OKLEPOM FOTO LAKO ANA KURNIKOVA REKA V ŠVICI IN FRANCIJI REKA V ETIOPIJI SKUPINA POVEZANIH NAPRAV, SISTEM OTOČJE MED ALJASKO IN KAMČATKO IZMERLJIVA PRAZNINA LETOVIŠČE IN ZDRAVILIŠČE V ŠVICI PREDSEDNIK NOGOMETNEGA KLUBA BARCELONE NAŠ ŠPORTNI DELAVEC (IGOR) PRISTOJBINA SLOVENSKA PISATELJICA IN PESNICA ČERNEJ KLAVDIJ TUTTA KISLA POLIVKA, OMAKA SL. KOLESAR (TOMAŽ) ODDELEK KARABINJER. ČRN PRAH V DIMNIKU ITALIJANSKA IGRALKA POZZI SAVLOV SIN TOGNAZZI UGO GORSKI PAŠNIK TANJA ROMANO HRUŠKA Z RJAVO LUPINO POLOŽAJ PRI SAHU VOZNIK Fl JONES FRANCOSKO LETOVIŠČE MLADININA ROLKARICA KOŠUTA GORA NAD BOVCEM BOKSAR CAS-SIUS CLAY KEMIJSKI SIMBOL ZA TANTAL ZDRAVILNA RASTLINA PRIPOVEDNA PESNITEV BOLGARSKA FILMSKA REŽISERKA PEJEVA KRAJŠE BESEDILO KEM. SIMBOL ZA LANTAN ZGONIŠKO ŠP. DRUŠTVO DEDALOV SIN SEVERNO-ATLANTSKI VOJAŠKI PAKT AMERIŠKI PEVEC KING COLE ROMUNSKI DŽIP Italijanke izločene Teniške reprezentance Kitajske (3:2 nad Francijo), Rusije (4:1 nad Izraelom) in Španije (3:2 nad Italijo) so se že uvrstile v polfinale svetovne skupine pokala federacij. Italija, lanska finalistka, se je tokrat poslovila že v četrtfinalu. Španke so tekmicam na njihovem terenu v Neaplju zadale boleč poraz. Odločilno trejo zmago je priborila Anabel Medina Garrigues z uspehom proti France-sci Schiavone (na sliki) s 6:4, 6:1. Leteči Avstrijec SAPORO - Tako kot na prvi je tudi na drugi tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v Saporu prepričljivo zmagal vodilni v skupni razvrstitvi Avstrijec Thomas Morgenstern, ki je za 16,2 točke ugnal Finca Janneja Happonena (na sliki). Tretji je bil Norvežan Anders Bardal. Med Slovenci je bil spet najvišje Robert Kranjec na osmem mestu, med dobitnike točk se je prebil tudi Primož Peterka (119,0, 108,0 m; 197,6). / ŠPORT Torek, 5. februarja 2008 103 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it števerjan - Iz Rima končno zelena luč za 400.000 evrov vredni poseg V kratkem začetek del za sanacijo osnovne šole Stavba števerjanske osnovne šole BUMBACA V kratkem se bodo ponovno lotili del za sanacijo spodnjega dela poslopja osnovne šole v Števerjanu. Za izpeljavo gradbenega posega si občinska uprava prizadeva že dve leti. Podjetje iz Kampa-nije, ki so mu bila na osnovi javne dražbe dodeljena dela, je sicer odprlo gradbišče že v lanskem letu, zaradi birokratskih zapletov pa je morala občina prekiniti poseg. Decembra lani so v Rimu končno izpeljali birokratski postopek in odobrili dokumentacijo, ki predvideva posojilo približno 400.000 evrov in omogoča nadaljevanje sanacije. »Dela so se začela lani spomladi, nato pa smo jih morali prekiniti. Uredili smo vso dokumentacijo za pogodbo z blagajno za pologe in posojila, manjkali pa so podpisi pristojnih ministrstev,« je zaplet pojasnil števerjanski župan Hadrijan Corsi in k temu pristavil: »Zeleno luč so v Rimu prižgali šele ob koncu lanskega leta. V kratkem bo podjetje ponovno začelo z deli, ki bi se morala po predvidevanjih zaključiti v nekaj mesecih. Posojilo bomo morali vrniti v dese- gorica - Občinski pravobranilec Radikalci vztrajajo in protestno manifestirajo »Po naši oceni je kršitev demokratičnih pravic goriških občanov, ki so podpisali našo peticijo, nesprejemljiva, nasprotujemo pa tudi konfliktu interesov, ki se pojavlja pri dosedanjem načinu imenovanja občinskega pravobranilca.« Tako je povedal tajnik goriškega združenja radikalcev »Trasparenza e partecipazione« Pietro Pipi, ki je s somišljeniki priredil včeraj protestni shod pred goriškim županstvom. Pobude, ki je potekala poldrugo uro pred prvim zasedanjem občinskega sveta v letošnjem letu, se je udeležil tudi deželni koordinator stranke Italia dei valori (Italija vrednot) Paolo Bassi, ki namerava voditi kampanjo goriških radikalcev z zahtevo po neposredni izvolitvi občinskega pravobranilca tudi na deželni ravni. Združenje Radikalcev je 10. septembra lani vložilo pri pristojnem uradu peticijo, ki predlaga neposredno izvolitev občinskega pravobranilca. Le-te-ga je doslej predlagala uprava na podlagi volje politične večine. Po navodi- lih občinskega statuta bi moral občinski svet obravnavati peticijo največ tri mesece po vložitvi dokumenta, v resnici pa je do tega prišlo šele včeraj zvečer. Zaradi tega je združenje radikalcev vložilo pri sodišču v Gorici tožbo zoper predsednika goriškega občinskega sveta Rinalda Rolda, ki je ne nameravajo preklicati, pravi Pipi. Med včerajšnjo sejo občinskega sveta so člani opozicije predstavili nekatera svetniška vprašanja. Svetnica gibanja Cittadini per Gorizia Donatella Gironcoli od Romolijeve uprave zahteva pojasnila o globah, ki so jih mnogi občani prejeli zaradi fotokamer na treh semaforjih. »Uprava je v predvolilnem obdobju obljubljala, da bo po institucionalni poti razveljavila globe. V ta namen je bil tudi pripravljen zakonski osnutek,« je povedala Gironcolije-va in vprašala župana, kako nameravata odgovoriti na pričakovanja občanov glede na padec vlade in nove politične gorica - Skupina slovenskih dijakov »Vlak spomina« odpotoval v Krakov tih letih.« Načrt predvideva utrditev in stabiliziranje šolskega poslopja, ob tem pa bo podjetje prilagodilo prostore novim protipožarnim predpisom. »Šolska stavba je bila zgrajena na zemljišču, ki ni najbolj stabilno. Poslopje bo zato treba stabilizirati s podpornimi koli,« je povedal Igor Petejan, ki je izdelal načrt za sanacijo. »Začetni projekt je predvideval le stabiliziranje poslopja, med tem časom pa so se spremenili tudi protipotresni predpisi, katerim bo treba prilagoditi stavbo,« je še dodal načrtovalec. Po zagotovilih župana Corsija zaradi ponovnega odprtja gradbišča ne bodo prekinili pouka, saj le-ta poteka v zgornjih prostorih šolske stavbe. »Zaenkrat nimamo še podrobnih načrtov glede namembnosti spodnjega dela stavbe, ki pa bo vsekakor služil potrebam šole. Trenutno nimamo težav zaradi prostorske stiske. Število učencev pa narašča, zato bodo novi prostori dobrodošli,« zaključuje župan. Aleksija Ambrosi Slovenski dijaki stopajo na vlak Devetnajst dijakov slovenskega višješolskega pola v Gorici je včeraj odpotovalo na Poljsko po sledeh zgodovine. Tudi šoli Trubar-Gregorčič in Cankar-Zois-Vega sta se namreč udeležili mednarodne pobude Vlak spomina, ki jo na vsedržavni ravni že nekaj let prireja združenje Terra del fuoco iz Turina. Z dijaki so odpotovali v Krakov tudi bivši depor-tiranci Vilma Brajnik, Mario Candotto in Mario Sverco ter profesorja Renca Peles-son in Tomaž Sussi, jutri pa se jim bo pridružil Marko Marinčič, odbornik goriške pokrajine, ki je tudi letos pristopila k pobudi. Goriška delegacija se je včeraj zbrala na železniški postaji v Gorici, od koder je odpotovala v Trst. Skupina se je namreč skupaj z ostalimi udeleženci iz BUMBACA Furlanije-Julijske krajine - v Krakovu bo našo deželo predstavljalo 200 mladih -udeležila slovesnosti v Rižarni. Nato so se vsi skupaj odpravili v Videm, kjer so stopili na »vlak spomina«, ki se je pripeljal iz Apulije s približno petsto vrstniki, s katerimi so nadaljevali pot. Danes si bodo ogledali mesto Krakov, jutri in pojutrišnjem pa taborišči Auschwitz in Birkenau. Ob ogledih krajev spomina bodo dijaki v mešanih skupinah tudi razpravljali ter si izmenjavali informacije o holokavstu in drugih mračnih straneh evropske zgodovine. V petek bo potekalo plenarno zasedanje vseh udeležencev. Dijaki se bodo v Gorico vrnili v soboto, v prihodnjih mesecih pa bodo oblikovali spletni zemljevid zgodovinskega spomina naših krajev. (Ale) APrimorski ~ dnevnik gorica - Laudisio Zamujajo, ker ni dovolj sodnikov »Zamude pri sodbah v zvezi s smrtjo delavcev, ki so vdihovali azbest, je treba pripisati strukturalni krizi goriškega sodišča, ki mu že več deset let primanjkuje osebja, in astronomskemu številu sodnih obravnav, s katerimi se ukvarjamo v Gorici.« S temi besedami goriški sodnik Carmine Laudisio odgovarja na očitke, ki jih je ob odprtju sodnega leta izrekel glavni javni tožilec Furlanije-Julijske krajine Beniamino Deidda. »Odgovor sodstva na vprašanje smrti zaradi azbesta je bil zelo pomanjkljiv; izrečenih je bilo mnogo nerazumljivih oprostilnih sodb, druge primere so arhivirali, velike večine procesov pa sploh ni bilo. Do tega prihaja zaradi kompleksnosti predmeta in nepripravljenosti sodnikov,« je pred dnevi poudaril Deidda, Laudisio pa pojasnjuje, da od sodnikov v Italiji ne zahtevajo posebne priprave, saj se vsak od njih mora znajti v najrazličnejših sodnih obravnavah. Po njegovih besedah za obravnave v zvezi z azbestom ni potrebne posebne tehnične priprave, zato pa je treba iskati razlog za zamude pri pomanjkanju sodnikov. Ob tem je bilo po njegovih besedah treba za vsako od 11.208 sodnih obravnav v zvezi z azbestom opraviti zapleteno preiskavo. Ker so delavci vdihovali azbest tudi pred 30 in 40 leti, je bilo potrebno za določitev odgovornosti opraviti ogromno delo, pojasnjuje Laudisio in opozarja, da se je goriško sodišče med leti 2000 in 2004 ukvarjalo z desetinami aretacij zaradi kraje avtomobilov in zaradi pomoči pri nezakonitem prehajanju meje. Ti primeri so imeli po njegovih besedah prednost, saj so morali sodniki potrjevati aretacije, opravljati zasliševanja in voditi preiskave. Da bi bolje organizirali preiskovalno delo, so leta 2000 na goriškem sodišču ustanovili več delovnih skupin, premestitev dveh od skupno petih sodnikov pa je kmalu zatem podrla tovrstno organiziranost. Od leta 2004 do leta 2007 so si ob tem sledile številne zamenjave sodnikov, to pa je po besedah Laudisia vsakič povzročilo težave pri obravnavi primerov smrti zaradi azbesta. »Pred kratkim smo s povratkom enega sodnika lahko dali v roke enemu namestniku državnega tožilca vse procedure v zvezi z azbestom. To bo omogočilo, da bo potek vseh obravnav določen v kratkem,« pojasnjuje Laudisio in zaključuje, da je edini pogoj za dobro delovanje goriškega sodišča zadostno število sodnikov. gorica - V ulici Duca D'Aosta avtomobil zbil moška Zdravstveno stanje 61-letnega pešca se je nekoliko izboljšalo Zdravstveno stanje 61-letnega A.F. iz Gorice, ki so ga v soboto zvečer povozili v ulici Duca D'Aosta, se je nekoliko izboljšalo, prognoza pa ostaja pridržana. Utrpel je več zlomov kosti na nogah, re-brih in medenici, kljub hudim poškodbam pa naj ne bi bil v življenjski nevarnosti. Do nesreče je prišlo v soboto ob 20. uri. A.F. in 35-letni M.V. iz Gorice sta prečkala cesto v bližini prehoda za pešce pred tamkajšnjo trgovino Maroni. Po ulici Duca D Aosta v smeri proti ulici Di Manzano je vozil 42-letni E.M. iz Gradišča z avtomobilom znamke smart. Vidljivost je bila zelo slaba, saj je deževalo, tudi razsvetljava v tem predelu mesta ni najboljša. Avtomobil je zbil oba moška. Na kraju nesreče je takoj posredovalo osebje hitre službe 118 z dvema rešilnima voziloma, prišla pa je tudi patrulja prometne policije. Ob 61-letniku, ki so ga sprejeli v oddelek za oživljanje, so v goriško splošno Policijste meritve bolnišnico odpeljali tudi 35-letnega M.V., na prizorišču ki so ga zaradi zloma golenice, poškodbe nesreče kolena in obraza zadržali na zdravljenju v ortopedskem oddelku. BUMBACA razmere. 2 4 Torek, 5. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / karnival - Vozovi in skupine bodo prihrumeli v Sovodnje prihodnjo nedeljo Kljub odložitvi sprevoda pustovanje množično in veselo Za Kingstone so iz Slovenije prišli tudi z avtobusi in taksiji - Na nedeljskem plesu veliko otrok in mladih Množica maškar med koncertom skupine Kingston (levo) in mali pustarji v nedeljo popoldne BUMBACA Kljub odložitvi sprevoda je bilo v nedeljo pustovanje društva Karnival množično in veselo. V pokritem šotoru se je v popoldanskih urah zbralo veliko otrok, ki jim kaj kmalu ni bilo več mar za odpadlo po-vorko in so se veselo podili po plesišču; pod večer so se jim pridružili mladi in manj mladi, ki so se predali pustnemu vzdušju in veselo zaplesali ob zvokih skupine The Maff Show. Praznik je tako kljub muhastemu vremenu uspel, njegovi prireditelji pa se že pripravljajo na prihodnjo nedeljo, 10. februarja, ko bodo izpeljali predvčerajšnjim odpovedani sprevod. »V nedeljo smo se zbrali ob 9.30 in odločili, da povorko odložimo za teden dni. Na Krasu je namreč dopoldne še deževalo, zato pa bi tamkajšnji vozovi in skupine ne prišli v Sovodnje. Odločitev je bila težka, vendar upamo, da bo ta teden vreme boljše in da bo sprevod uspešen,« so povedali iz društva Karnival in pojasnili, da bodo imeli pokriti šotor na razpolago tudi prihodnjo nedeljo. Za veselo vzdušje bo ponovno skrbela skupina The Maff Show, ki se je predvčerajšnjim izkazala in prejela pohvalo številnih prisotnih pustarjev. Potek sprevoda, ki bo na sporedu to nedeljo, ostaja nespremenjen. Skupine in vozovi bodo startali izpred lekarne ob 14. uri, zaključku povorke pa bosta sledili nagrajevanje in ples pod ogrevanim šotorom. Že prijavljenim pustnim navdušencem se bodo po vsej verjetnosti pridružile še tri skupine. Po Sovodnjah bodo tako korakali tudi osnovna šola Frinta iz Gorice ter pustni skupini iz Kopra in Volč. Pri društvu Karnival so zadovoljni tudi s petkovim koncertom Blek Panter-sov in Kraških ovčarjev ter s sobotnim »žu-rom« s skupino Kingston, na katerem se je zbrala več tisočglava množica. V petek so v Sovodnje prišli številni pustarji z Goriškega in Tržaškega, ki so napolnili plesišče ob zvokih priljubljenih bendov iz Doberdoba in s Krasa; v soboto so Kingstoni poleg goriških in tržaških pustarjev priklicali tudi množico maškar iz Slovenije, sploh pa je bil njihov letošnji koncert najbolj množičen doslej. Nekateri so se iz Nove Gorice pripeljali v Sovodnje s taksijem, drugi pa celo z avtobusom; več je bilo tudi registrskih tablic iz Ljubljane in Kopra. Seveda imajo zaslugo za uspeh tridnevnega pustovanja vsi člani društva Karnival oz. štirih kulturnih društev, ki ga sestavljajo, in vsi, ki so na katerikoli način pripomogli k organizaciji prireditve. Po napornem vikendu bi si zaslužili malo počitka, vendar si bodo morali v prihodnjih dneh spet zavihati rokave. V nedeljo jih namreč čaka sprevod, ki bo v Sovodnje priklical množico pustarjev in več tisoč gledalcev. (dr) pustovanja Danes v Jamljah in na Vrhu Pust bo danes dosegel svoj vrhunec s plesi, koledovanji in norimi zabavami. V Jamljah se bodo ko-ledniki odpravili na obhod vseh domačij v vasi v popoldanskih urah, ob 21. uri pa bo v večnamenskem središču kulturnega društva Kremen-jak za veselo vzdušje skrbel godec El Cocomero Pason. Tradicionalno pustno koledovanje bo danes tudi na Vrhu. Pepeljuharji, fant in pupa, berač, jajčar in druge tipične maske bodo obiskali vse vrhovske zaselke, zvečer pa bo v kulturnem centru Danica ples s harmonikarjem Štefanom in DJ-em Christianom. Tradicionalno otroško pustno rajanje bo danes popoldne z začetkom ob 15. uri v Kulturnem domu v Gorici. Za pustne igre in animacijo bo poskrbel studio Anima iz Ljubljane, zatem pa bosta še ples in žrebanje vstopnic. Poseben dogodek za otroke bo danes popoldne na »začaranem« goriškem gradu, kjer bo poskrbljeno za animacijo, na voljo pa bodo tudi pustne slaščice. Otroci se bodo od 14. ure dalje zabavali v malem labirintu, ogledali si bodo dvoboje čudežnih vitezov, posebno zanimiv pa bo nastop goriških sokolarjev in njihovih ptic ujed. Jutri ob 14. uri bo v Gorici pogreb pustnega kralja Bepota Zaneta. Pokojni pustni kralj bo ležal na parah pred palačo Attems na Kornu, nato pa se bo pogrebni sprevod vil po ulicah mestnega središča. Žalujoči pusti bodo korakali po ulici Carducci, kor-zih Verdi in Italia, ulicah XXIV mag-gio in Sauro, po trgu pred občino, dalje po ulico Mazzini, trgu Cavour, ulici Lantieri do parka v Podturnu, kjer bodo pusta sežgali. V Doberdobu jutri ne bo tradicionalnega pogreba strica Lovreta. pust - Muhasto vreme ni preprečilo tradicionalnih koledovanj po slovenskih vaseh Pustarji obiskali vsako domačijo Gabrski pingvini ponesli veselo vzdušje tudi v osnovno šolo in vrtec v Sovodnjah - Doljanski pusti praznovali odpravo schengenskih pregrad v Lokvici V raznih vaseh po Goriškem so včeraj potekala tradicionalna pustna koledovanja, med katerimi so obudili starodavni običaj in ponesli veselo vzdušje v domala vsako domačijo. Gabrski pingvini so dopoldne obiskali tudi osnovno šolo in vrtec v Sovodnjah, nato pa so se s harmoniko, trombonom in drugimi instrumenti podali na obhod vasi. Povsod so pustarje sprejeli Gabrski pingvini v osnovni šoli v Sovodnjah (levo) in doljanski pusti v spremstvu vrhovskega tria Marjetica BUMBACA z veliko gostoljubnostjo; gospodinje so jih pričakale z dobro obloženimi mizami, na katerih niso manjkali slaščice, jajca, klobase in vino, gospodarji pa so pustnemu blagajniku podtisnili ne kaj pod pa lec. Veselo je bilo tudi v Dolu, kjer so se pustarji že v dopoldanskih urah odpravili na obhod vseh svojih »federativnih republik«, kot je do- ljanske zaselke poimenoval eden izmed pustnih navdušencev. Koledovanja se je tako začelo pri Bonetih, v večernih urah pa zaključilo pri De-vetakih. Na kosilo so se doljanski pusti odpravi li v Lo kvi co, s tem pa so sim bo li čno pos kr be -li še za praznovanje padca schengenskih pregrad. Doljani so bili ob tem posebno navdušeni nad letošnjimi godci, saj je vrhovski trio Marjetica ponesel pristno pustno razpoloženje v vse vaške za sel ke. Do ljan ski pust se je skle nil s praz ni -kom v večnamenskem središču na Palkišču, kjer ni manjkalo glasbe in plesa. Pustno vzdušje je včeraj zavladalo tudi na Poljanah, v Doberdobu in v So vod njah, kjer so prav ta ko po te ka la ko -ledovanja in praznična druženja v znamenju zabave in norčij. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 5. februarja 2008 25 nova gorica - Pri 60-letni ženski iz Šempetra našli kilogram heroina in orožje Šempetrka in Novogoričan preprodajala drogo Italijanom Ipavec: »Število odvisnikov iz Italije se po padcu mejnih pregrad ni povečalo« Poldrugi mesec od odprave mejne kontrole novogoriški kriminalisti še niso zaznali povečanega števila italijanskih kupcev droge, k temu je pripomoglo tudi lanskoletno poostreno ukrepanje policistov. »Sicer pa gre šele za kratek čas. Videli bomo, kako bo odprava mejne kontrole vplivala na stanje v kasnejših mesecih,« pravi Milovan Ipavec, vodja novogoriških kriminalistov, ki so na podlagi večmesečnih preiskav pred kratkim uspešno zaključili dva primera, povezana s preprodajo drog. Glavna akterka prve zgodbe je 60-letna ženska iz Šempetra pri Gorici; med hišno preiskavo so pri njej našli dober kilogram heroina, na črnem trgu vrednega 43.000 evrov, pribor za pakiranje droge v manjše zavojčke, pa tudi pištolo in naboje, za katero ni imela dovoljenja. Drugi primer so policisti preiskovali v sodelovanju z italijanskimi kolegi: 54-letnega Novogoriča-na so zaradi suma preprodaje drog Italijanki pridržali v priporu, potem ko so med hišno preiskavo pri njem našli 159 gramov heroina, 44 gramov kokaina, manjšo količino konoplje in večje število nabojev. Kriminalisti so primer 60-letne Šem-petrke preiskovali več mesecev. Ugotovili so, da je bila ženska, ki doslej še nima kriminalne kartoteke, del policiji že dobro poznane združbe, ki je tudi nezakonito spravljala tujce čez državno mejo. Ko so na njenem domu opravili hišno preiskavo, so našli 1.079 gramov heroina, za katerega bi na črnem trgu zaslužila dobrih 43.000 evrov, zraven pa še pribor za pakiranje v manjše zavojčke: dve elektronski tehtnici, nož, leseno kladivo ipd. Nekaj droge je že bilo stehtane in zapakirane za nadaljnjo prodajo v 5-gramske zavojčke. Pri ženski so našli tudi pištolo z nabojnikoma in skupno 82 nabojev različnih kalibrov. »Zasegli pa smo tudi 21.000 evrov, za katere sumimo, da so bili pridobljeni s kaznivimi dejanji,« pojasnjuje Ipavec. Policisti so žensko pridržali, novogoriško sodišče pa jo je na podlagi kazenske ovadbe, po kateri je osumljena neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom, po zaslišanju priprlo. Ipavec še dodaja, daje najvišja zagrožena kazen za proizvodnjo in promet z mamili 10 let in da zaenkrat še nimajo podatkov, od kod sta droga in orožje, sumijo pa, daje ženska nameravala heroin pre-prodajati na domačem tržišču in v Italijo. Od lanskega oktobra do decembra pa so novogoriški kriminalisti v sodelovanju z italijanskimi varnostnimi organi preiskovali drug primer prodaje prepovedanih drog. Med preiskavo, ki je vsebovala tudi t.i. prikrite preiskovalne ukrepe, so ugotovili, da je 54-letni Novogoričan nezakonito preproda-jal drogo Italijanki, ki je ponjo prihajala na no- Milovan Ipavec, vodja novogoriških kriminalistov, ter zaseženo orožje in droga z orodjem za pakiranje FOTO K. M. vogoriško stran. Ob hišni preiskavi so kriminalisti pri moškem našli in zasegli 159 gramov heroina, dobrih 44 gramov kokaina, 4 grame konoplje in večje število nabojev, orožja pa ne. Moški je osumljen neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter proizvodnje in prometa orožja. Po policijskem pridržanju so ga skupaj s kazensko ovadbo privedli na okrožno sodišče v Novi Gorici, kjer je bil proti njemu odrejen pripor. Zoper sostorilko, 48-letno Novogoričanko, pa je na sodišče podana kazenska ovadba. »V tem primeru smo dobro sodelovali z italijansko policijo,« poudarja Ipavec in pojasnjuje, da nanovo ustanovljena policijska postaja za izravnalne ukrepe, ki po od- pravi mejne kontrole prevzema naloge v zvezi z odkrivanjem čezmejne kriminalitete in ugotavljanje kršitev predpisov o nadzoru državne meje, od začetka delovanja v lanskem decembru še ni imela veliko »akcij«. Policijska postaja zaenkrat še domuje v Rožni Dolini, predvidoma v jeseni pa se bo selila v Miren, na lokacijo, kjer je sedaj enota vodnikov službenih psov. V slabem poldrugem mesecu po odpravi mejne kontrole med Italijo in Slovenijo novogoriški policisti še niso zaznali povečanega števila Italijanov, ki bi v Novi Gorici kupovali drogo, pravi Ipavec in dodaja: »Že v lanskem letu smo na podlagi povečane intenzivnosti dela uspeli zmanjšati njihov dotok v Novo Gorico. Videli pa bomo, kako bo sedaj, ko ni meje.« Sicer pa so novogoriški policisti v lanskem letu zasegli večje količine prepovedanih drog. Na dobrih 6 kilogramov heroina so na Ajdovskem naleteli kar med kontrolo cestnega prometa, v drugih primerih pa so zasegli še dobrih 800 amfetaminskih tablet, 77 gramov kokaina, skoraj sto rastlin konoplje, 500 gramov marihuane, dobrih 8 gramov hašiša in 142 mililitrov metadona. V skupno 124 kaznivih dejanjih, povezanih z zlorabo prepovedanih drog, so lani obravnavali 131 osumljencev. Število kaznivih dejanj je glede na leto 2006 višje kar za 44 odstotkov. Prav tako je za tretjino višje tudi število obravnavanih prekrškov, povezanih s posedovanjem prepovedanih drog, ki so jih lani zabeležili 157, je še navedel Ipavec. Katja Munih Načrt trgovskega središča V konferenčni dvorani na sedežu zveze ASCOM v ulici IX Agosto v Gorici bo jutri ob 16.30 srečanje, na katerem bodo snovalci trgovskega središča »Leonardo« na območju med ulicama Santa Chiara in Boccaccio predstavili načrt operaterjem trgovskega in storitvenega sektorja. Namenjeno je predvsem trgovcem s tamkajšnjega območja, ki ga nameravajo z novo veleblagovnico tudi urbanistično preurediti. Gre za ambiciozen načrt, zato si pri zvezi ASCOM želijo sodelovanja vseh zainteresiranih. Najboljši goriški športniki Goriška zveza CONI, združenje Atleti olimpici e azzurri d'Italia in Panathlon club pripravljajo vsakoletno nagrajevanje športnikov iz goriške pokrajine, ki so dosegli najboljše rezultate. Tokrat bo potekalo v Tržiču, in sicer v ponedeljek, 11. februarja, ob 18. uri v občinskem gledališču. Med nagrajenimi bosta tudi od-bojkar Matej Černic in Kaja Obidič, dijakinja slovenske višje šole Gregorčič iz Gorice. Koncert na Kostanjevici V cerkvi na Kostanjevici je bila v nedeljo, 27. januarja, ponovitev božičnega koncerta sopranistke Milene Košuta in basista Gorana Ruzzierja ob glasbeni spremljavi pianistov in organistov Ingrid Tavčar in Davida Bandlja ter flavtistke An-je Colja. V prvem delu programa sta solista črpala iz svetovne glasbene literature z izvedbo skladb Handla, Mozarta, Verdija in Musorskega, v drugem delu pa je zadonela slovenska božična pesem skladateljev Trošta, Tomca, Riharja, Premrla in Vavkna. Solista sta zapela v duetu še tri pesmi, koncert pa je sklenila Gruberjeva Sveta noč. Veliko število poslušalcev z obeh strani meje je bila najboljša nagrada za nastopajoče in organizatorje, saj tudi takšne pobude prispevajo h krepitvi prijateljskih in kulturnih vezi. (iš) Iščejo šolskega pomočnika Pokrajinski urad za delo v ulici Alfieri v Gorici bo ponedeljek, 11. februarja, med 9.30 in 12.30 zbiral prijave za mesto šolskega pomočnika, ki bo zaposlen do 16. februarja s polnim urnikom na slovenskem višješolskem zavodu Ivan Cankar v ulici Puccini v Gorici. Prijavitelj mora obvladovati slovenski jezik. Predavanje o pustni tradiciji Danes ob 17.30 bo v dvorani Attems-Pet-zenstein v Gorici predavanje o pustni tradiciji, ki ga bo vodila Giovanna Ludovi-co Giannattasio, predsednica združenja Amici dei musei. Sezona dvorane Bergamas Prodaje abonmajev za letošnjo gledališko sezono v dvorani Bergamas v Gradišču bo konec 8. februarja; informacije nudijo na tel. 0481-92683. doberdob - Umrl je v 84. letu starosti Karla Frandoliča ni več Z njegovo smrtjo se zaključuje poglavje o družinski trgovini, ki je bila močno povezana z vasjo V goriški bolnišnici je umrl Karlo Frandolič - Vittoriotov. Imel je 84 let. V decembru je na poslednjo pot pospremil ženo Avgusto, s katero sta delila 55 let skupnega življenja. Njena smrt je bila huda preizkušnja za njegovo bolno srce. 7. januarja ga je prizadela možganska kap, sprejeli so ga v bolnišnico, vendar je odtlej iz dneva v dan ugašal. Izdihnil je v noči z nedelje na včerajšnji dan. V Doberdobu, pa tudi drugje v občini, ni domačina, ki bi ga ne poznal, saj je ves povojni čas z bratom Aldom upravljal trgovino na glavni vaški ulici, kjer so do leta 1981 edini v občini pekli tudi kruh. Karlo Frandolič je bil rojen 29. septembra 1923 v Doberdobu. Bil je najmlajši med sedmimi otroki in je med njimi dosegel najvišjo starost. Osnovno šolo je opravil v rodni vasi, nakar ga je šolalo življenje. Pri dvajsetih letih je bil vpoklican v italijansko vojsko. Po nekaj mesecih služenja v LAquili se je vrnil domov in se nato zatekel k sorodnikom v Trst, ki so ga sprejeli kot družinskega člana. Trst ga je zaznamoval. Pri sorodnikih, ki so imeli podjetje za izde- Karlo FrandoliC lovanje pohištva, je bil vajenec, z družinsko deklo pa je zahajal tudi v opero, kot se je rad spominjal. Karlov oče Vittorio je umrl leta 1947. Družinsko trgovino jestvin v Doberdobu sta prevzela sinova. Karlo je skrbel za prodajo, Aldo pa je bil izučen pek, zato sta trgovini dodala še pekarno. Novembra 1952 se je Karlo oženil z Avgusto Trevisan iz Romjana; dve leti kasneje se jima je rodil sin Vittorio, leta 1964 še hči Egle. Zaradi trgovine sta v veliki povezanosti živeli obe družini, Karlova in Aldova, ki sta jima za pul- tom pomagali ženi Avgusta in Marija, po potrebi tudi sinovi. Kruh je po občinskem ozemlju prevažal Karlo; puščal ga je v prodajalnah in pri družinah, ob sobotah poleg kruha tudi slaščice. Po Aldovi smrti leta 1981 je še nekaj let vzdrževal pekarno, dokler je ni opustil in je domač kruh nadomestil tržiški. Upokojil se je leta 1990. Hišo s trgovino je odkupila Zadružna banka in si tam uredila sedež. Karlo se je z ženo izselil v Goriško ulico, a ga je pogled na nekdanji dom navdajal z domotožjem. Karlo je bil odprt, družaben, povsod dobrodošel. Življenje je posvetil delu in družini, zase si je odmeril le čas kvartanja, ki gaje imel posebej rad. Dolgo življenje gaje začelo utrujati, ženina smrt pa je bila zanj hud udarec. Odšel je s sinom Vittoriom in hčerjo Egle v srcu, ki sta mu bila do zadnjega blizu. V četrtek ob 14. bodo krsto odpeljali iz mrtvašnice goriške bolnišnice. Pogrebni obred bo ob 14.30 v doberdobski cerkvi. Na zadnji počitek ga bodo položili v družinski grob na domačem pokopališču. (ide) gorica-nova gorica - Avdicija Snujejo čezmejni goriški mešani mladinski zbor Zveza kulturnih društev (ZKD) Nova Gorica razpisuje avdicijo za vključitev v čezmejni goriški mešani mladinski zbor, ki ga bo vodil Gregor Klančič, asistent zborovodje Slovenskega komornega zbora. Medse vabijo fante in dekleta med 13. in 17. letom starosti, kijih zanimajo glasba, petje, sodelovanje na tekmovanjih in nastopanje doma inv tujini ter dobra družba. Avdicija bo potekala v Točki Zveze kulturnih društev na ulici Gradnikove brigade 25 v Novi Gorici v petek, 15. februarja, od 16.30 dalje. Prijave sprejemajo na ZKD Nova Gorica do 13. februarja po telefonu 00386-(0)53330311 ali 00386 (0)41789 031 ter po elektronski pošti na naslov zkd.nova-gorica@guest.arnes.si. Več informacij je na voljo na spletni strani www.zkdng.si. Pri ustanovitvi zbora sodelujejo osnovne in srednje šole v mestni občini Nova Gorica, občini Šempeter-Vr-tojba ter slovenske nižje in višje srednje šole v Gorici, Glasbena matica iz Gorice, Glasbena šola Nova Gorica, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica in Zveza slovenskih kulturnih društev Gorica. (km) Župan na sodišču Na goriškem sodišču bo danes potekala predhodna obravnava zoper župana iz Gradišča Franca Tommasi-nija, ki ga državni tožilec Fabrizio Suriano dolži razkritja uradnih tajnosti. Leta 2005 je župan sprejel v svoji pisarni skupino protiglobalistov in jim na njihovo prošnjo omogočil vpogled v načrte centra za nezakonite priseljence CPT. Zaradi tega si je nakopal kazensko ovadbo varnostnih organov. Ob njem bodo danes na zatožni klopi še funkcionarka občine Gradišče in štirje člani protiglobalističnega gibanja. Županov odvetnik Lorenzo Presot je povedal, da Tommasini ni imel razloga, da ne bi pokazal načrtov prosilcem, v kolikor jih je decembra 2004 prefektka Annamaria D'Ascenzo v decembru2004 predstavila na javnem zasedanju občinskega sveta v Gradišču in da so bili torej odtlej javni. 26 Torek, 5. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI tržič Danes pustni sprevod Ker je danes napovedano pone-hanje padavin z delno razjasnitvijo, so v Tržiču odločili, da bo 124. pustni sprevod potekal po predvidenem scenariju. Začel se bo ob 14. uri v ulici Matte-otti, nato pa se bodo pustarji odpravili na obhod drevoreda San Marco ter ulic Bixio, Garibaldi, Duca d'Aosta in Rosselli. Tudi letošnjega sprevoda se bodo udeležili številni pustarji iz slovenskih vasi, vsega skupaj pa bo kakih tri tisoč pustnih navdušencev. Z vozom bodo v Tržič prišli iz Gabrij, Praprota, Siaca pri Vidmu, Sovodenj, Bazovice, Medje vasi-Štivana, Gorice, Štmavra, Štarancana, Križa, z Opčin ter iz krajev Motta di Livenza in Villanova del-lo Judrio; sprevoda se bodo udeležile skupine ludoteke Itaka, Združenja staršev iz Romjan, dalje iz Romansa, Gradeža, Bergama, Ronk, Remanzac-ca, San Piera in iz kraja Castions di Strada. Za veselo vzdušje bodo skrbele godbe na pihala iz Tržiča, Mels, Orzana in s Proseka ter glasbena skupina Berim-bau iz Trsta. Opoldne bodo na trgu Republike prebrali Anzoletovo oporoko. Sprevod bodo spremljale prepovedi prometa in parkiranja v raznih ulicah mestnega središča. Brezplačen avtobus bo vozil v mestno središče s parkirišča v ulici XXIV ter izpred bolnišnice in centra Emisfero med 13. in 19. uro. EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.15 »Cloverfield«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Scu-sa ma ti chiamo amore. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »So-gni e delitti«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 »Non e mai troppo tardi«; 22.15 »Aliens vs. Predator 2«. Modra dvorana: 17.50 - 21.30 »American Gangster«. Rumena dvorana: 17.50 - 21.30 »Into the Wild«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.15 -22.15 »Cloverfield«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Scu-sa ma ti chiamo amore«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »So-gni e delitti«. Dvorana 4: 19.40 - 20.10 - 22.10 »P.S. I Love You«; 17.20 »Alvin Superstar«. Dvorana 5: niz »Cinema dAutore« 17.40 - 20.30 »L'assassinio di Jesse James per mano del codardo Robert Ford«. fl Razstave DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v sredo, 13. februarja, člane in prijatelje na ogled mednarodne razstave o dediščini sv. Cirila in Metoda na goriškem gradu. Zbrali se bodo pred glavnim vhodom v grad ob 15. uri; vstopnina 1 evro na osebo. šempeter - Veselo kljub dežju Med pustarje so se prikradli ruski mornarji »Ruski« mornarji na šempetrskem pustu FOTON.N. Občina Šempeter-Vrtojba in tamkajšnje turistično društvo sta v soboto na trgu Ivana Roba organizirali že tretje skupno pustovanje. Kljub dežju so se v središču kraja zbralo precej ljudi. Mimohodu otroških mask je sledil sprevod posameznih odraslih pustnih šem ter etnoloških in novodobnih pustnih skupin. Največ pozornosti sta vzbudili ekipi novogoriškega in šempetrskega gasilskega društva. Prva se je predstavila s pustno povorko na temo vedno aktualnega Piranskega zaliva, domača ekipa pa je z rusko vojaško ladjo in mornarji opozarjala na ruski dolg. (nn) V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo do 10. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Karaghorgisa; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici bo do 23. februarja na ogled razstava dragocenih knjig in rokopisov, ki so jo odprli v okviru mednarodne pobude »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«; od ponedeljka do petka 10.-18.30, ob sobotah 10.-13.30. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled mednarodna razstava z naslovom Vojna in mir - Spomini in spomeniki; do 2. marca med prireditvami in po domeni. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo v petek, 8. februarja, ob 20. uri odprtje razstave arhitekta Svetozarja Križaja, rojenega v Ajdovščini. Prirejajo jo ob 30-obletnici postavitve stalne zbirke v Pilonovi galeriji, ki jo je Križaj uredil in oblikoval ter zanjo bil leta 1976 nagrajen s Plečnikovo nagrado. Ü3 Obvestila ~M Koncerti ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb v soboto, 16. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah: nastopajo godbeno društvo Prosek, pihalni orkester Ilirska Bistrica, godbeno društvo Viktor Parma Trebče; v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v gledališču Verdi v Miljah: nastopajo pihalni orkester Ric-manje, pihalni orkester Divača, god-beno društvo Nabrežina. H Šolske vesti RAVNATELJICA IN PROFESORJI ZAVODOV CANKAR-VEGA-ZOIS iz Gorice vabijo starše dijakov treh šol na roditeljski sestanek v petek, 8. februarja, v šolskih prostorih v ul. Puccini v Gorici od 17. do 19. ure. S Izleti KRVODAJALCI IZ DOBERDOBA organizirajo v nedeljo, 17. februarja, celodnevni avtobusni izlet v Kranjsko goro; informacije in vpisovanje v trgovini jestvin Lavrenčič (pri Zurin-kah) v Doberdobu do 11. februarja. KRVODAJALCI IZ SOVODENJ organizirajo od 1. do 4. maja izlet v Marke (Ancona, Macerata, Recanati, Lo-reto, Ascoli Piceno, Offida in Urbino); vpisovanje do konca februarja ob sredah od 16.30 do 17.30 v Gabrjah na sedežu društva; informacije na tel. 0481-882071 ali 329-4006925. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v soboto, 8. marca, na dan žena v Abano in okolico; informacije in vpisovanje pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni pri Ivici (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). DRUŽABNI AVTOBUSNI IZLET NA BI-ZELJSKO - Srečanje deklet iz Soške doline s slovenskimi fanti iz Italije bo v soboto, 16. februarja; informacije na tel. 328-7599640 (Paolo). DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. KRMINSKA VINOTEKA bo do 19. februarja zaprta zaradi dopusta. Ponovno jo bodo odprli 20. feb. ob 11. uri. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK: goriška pokrajina v sodelovanju z no-vogoriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v sredo, 6. februarja, zaprta. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v ponedeljek, 11. februarja, ob 19. uri v dvorano nove telovadnice v Novi Gorici na alpinistično predavanje Mihe Hvaliča na temo Leto klasičnega alpinizma, opis popotovanja čez 82 evropskih štiritisočakov v 102 dneh. V predavanja bodo vključene tudi odprave v Himalajo, Kavkaz in Kangbačen; vstopnina za člane je 3 evre, za nečlane pa 5 evrov; informacije na www.planinsko-drustvo-ng.si. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v ponedeljek, 11. februarja, ob 19. uri v dvorano nove telovadnice v Novi Gorici na alpinistično predavanje Mihe Hvaliča na temo Leto klasičnega alpinizma, opis popotovanja čez 82 evropskih štiritisočakov v 102 dneh. V predavanja bodo vključene tudi odprave v Himalajo, Kavkaz in Kangbačen; vstopnina za člane je 3 evre, za nečlane pa 5 evrov; informacije na www.planinsko-drustvo-ng.si. POKRAJINSKA SEKCIJA ONAV (Vsedržavna organizacija pokuševal-cev vin) iz Gorice prireja tečaj za po-kuševalce vin, ki bo v osemnajstih lekcijah potekal na sedežu Videmske univerze v ul. San Giovanni 79 v Krmi-nu; informacije na sedežu Pro Loco v Krminu (ul. Matteotti 3, tel. 0481639334, 0481-631666), v baru »Ai giardini« v Gorici (ul. Petrarca 1, tel. 0481-533446), pri tajnici Claudii Culot (tel. 338-5908287), pri blagaj-ničarju Fabiu Rivoltu (tel. 3312529177) ali pri pokrajinskem delegatu Brunu Fortunatu (tel. 0481532369, 338-9490408). SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode 6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija); informacije na sedežu društva (tel.- faks 0039-0481-884037) ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 0039-0481884909 ali 0039-339-5720418, e-mail andrejkah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160 ali 0039-338-7812271) in Filipu Hledetu (tel. 0039-329-0744269). XXII. FILM VIDEO MONITOR v organizaciji Kinoateljeja predstavlja v četrtek, 7. februarja, ob 20.45 v goriškem Kinemaxu na Travniku dokumentarni film Otroci s Petrička. Vrteli bodo slovensko kopijo filma s podnapisi v italijanščini; vstop prost. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju z ZSKD vabi člane in prijatelje na ogled filma na zgoščenki o prvi svetovni vojni z naslovom Tod sekla bridka bodo jekla, ki bo v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 7. februarja, ob 18. uri. Prisoten bo avtor filma Rudi Šimac. GORIŠKI MUZEJ prireja predstavitev knjige Rebula - nekoč in danes; predavala bo avtorica knjige, zgodovinarka Tanja Gomiršek; na Gradu Dobrovo v nedeljo, 10. februarja, ob 18. uri. Predstavitvi knjige bo sledila po-kušina rebule. GORIŠKO ZDRUŽENJE PRIJATELJEV IZRAELA prireja konferenci v sinagogi (ulica Ascoli 19 v Gorici): danes, 5. februarja, ob 18. uri David Cassu-to o prihodnosti Jeruzalema; v sredo, 13. februarja, ob 18. uri Davide Casali na temo judovske glasbe. KULTURNO ZDRUŽENJE »PAR MO-RAR« prireja v petek, 8. februarja, ob 20.30 v gostilni »Al Romano« v Mo-raru večer s predstavitvijo Mascagni-jeve opere Iris, ki bo na programu v gledališču Verdi v Trstu. LIBRERIA EDITRICE GORIZIANA prireja v petek, 8. februarja, ob 18. uri v notranji dvorani knjigarne na korzu Verdi 67 v Gorici predstavitev knjige Roberta Bertinettija z naslovom »Lon-dra. Viaggio in una metropoli che non si ferma«. Predstavitev knjige in pogovor z avtorjem bo vodil novinar Igor Devetak. SKPD FRANČIŠEK B. SEDEJ v sodelovanju z založbo E. Antony prireja v petek, 8. februarja, ob 20.30 v dvorani Sedejevega doma v Števerjanu Prešernovo proslavo, ki jo je pripravila Loredana Gec; predstavili bodo knjigo z naslovom Z nasmehom po notah srca avtorja Denisa Novata. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja niz predavanj, namenjenih predvsem staršem in vzgojiteljem, v domu Franca Močnika ob cerkvi sv. Ivana v Gorici (ulica San Giovanni 9): v torek, 12. februarja, ob 20.30 zdravnik in psi-hoterapevt Viljem Ščuka na temo Stare modrosti, sodobna vzgoja; v torek, 19. februarja, ob 20.30 p. Lojze Mar-kelj na temo Ali je možno danes v družini živeti po veri; v torek, 26. februarja, ob 20.30 zakonca Katarina in Tomaž Erzar na temo Ljubezen do sebe / tebe; v torek, 4. marca, ob 20.30 Doroteja Lešnik Mugnaioni na temo Nasilje v družini. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v ponedeljek, 11. februarja, ob 17.30 v organizaciji kulturnega centra Crali iz Gorice srečanje s poezijo z naslovom »La poesia di Saba tra musica ed immagini«. Sodelovali bodo Mariolina De Feo, Anna Maria Fabbroni, Roberto Clede in mladi glasbeniki glasbene šole Citta di Gorizia. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v četrtek, 7. februarja, ob 20. uri osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo prireja no-vogoriška mestna občina v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Nova Gorica. Slavnostna govornica bo profesorica Lojzka Bratuž, kulturni program bodo oblikovali oktet Vrtnica, trio Klavilina in KD Gledališče na vrvici Nova Gorica. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 10.55, Fabrizio Venturoli s pokopališča v stolnico in na pokopališče. DANES V FOLJANU: 14.00, Maria Carmela Vittori vd. Visintin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 13.45, Ina Aiza vd. Taglialegna (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) v cerkvi Sv. Štefana v Romja-nu in na pokopališču. DANES V MARIANU: 11.00, Rosaria Nadaia (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. t Zapustil nas je naš dragi Karlo Frandolič Zalostno vest sporočata hči Egle in sin Vittorio z družinama Pogreb bo v Doberdobu v četrtek, 7. februarja ob 14.30, iz goriške splošne bolnišnice v cerkev sv. Martina. Doberdob, 5. februarja 2008 / KULTURA Torek, 5. februarja 2008 27 stalno gledališče fjk - Abonmajski niz alternativne scene Antonio Cornacchione učinkovit tudi kot igralec v tuji komediji Prijetno in zabavno predstavo je režiral Elio De Capitani V okviru niza alternativne scene, ki ga Stalno gledlaišče Furlanije - Julijske krajine prireja za tržaške abonente, je v petek in v soboto, 1. in 2. februarja, nastopil priljubljeni komik Antonio Cornacchione, tokrat ne kot neustavljivi pristaš »Silviove« politične akcije, s katerim je zaslovel na televiziji in nato še v gledališču, temveč kot čisti igralec, ki daje svoj igralski in komični talent na razpolago liku, ki si ga je samostojno zamislil avtor; poleg tega se je Cornacchione tudi glede režije zaupal prestižnemu režiserju, Eliu De Capitaniju, ki se je uveljavil z milansko gledališko skupino Compagnia dell'Elfo in ki je na italijanski gledališki sceni ustvaril več odmevnih in pomembnih predstav. Izbrana komedija Gérarda Lauziera z italijanskim naslovom Non svegliate Cecile, è inna-morata je na prvi pogled tuja tako igralcu kot režiserju, kar pa niti zdaleč ni res, saj sta ustvarila zabavno in prijetno predstavo, ki se z lahkotno eleganco in prefinjeno zakrito jedkostjo norčuje iz odnosov med moškimi in ženskami v današnji družbi, Gérard Lauzier, avtor stripov, ko-mediograf, filmski scenarist in režiser, se je uveljavil v Franciji v sedemdesetih letih kot avtor stripov, v katerih je zlasti izpostavljal protislovja določenega družbene ga oko lja, v katerih je poleg tega izrazil tudi učinkovit smisel za dialoge. Sicer ima Gérard Lauzier zelo zanimiv življenjepis: po študiju filozofije in arhitekture je začel delati kot avtor karikatur za Journal de Bahia, kamor je leta 1956 pripotoval le na tri mesece dolge počitnice. Leta 1965 se je vrnil v Francijo, kjer je risal stripe za različne časopise; v Italiji jih je objavljala revija Linus. V osemdesetih letih se je z velikim uspehom posvetil gledališču in nato filmu, zlasti kot avtor scenarijev, od katerih naj omenimo le Asteriksa in Obeliska proti Cezarju. Med Lauzierovimi gledališkimi deli sta Cornacchione in De Capitani izbrala komedijo, v kateri kot glavni junak nastopa simpatični in uspešni Alain Vi-lard, ki mu gre vse po sreči tako v ljubezni kot v prijateljstvu in v poklicu. Že deset let živi z nežno Françoise, ki se je končno naveličala njegovih avantur z drugimi ženskami in je zato med njegovo odsotnostjo za vselej zapustila skupno stanovanje, slovo pa pustila v zadnjem pismu. Ko se Alain sredi noči skupaj s prijateljem Rolandom vrne domov nekoliko opit, pismo povsem spregleda, zato pa prijatelju z velikim občutkom Antonio Cornacchione in Gabriele Calindri v posrečeni komedije krivde zaupa namen, da zapusti Françoise. Ob Alainovem in Rolandovem nerodnem motoviljenju po stanovanju se prebudi sosed Monsieu Chavignol in s svojim prihodom še dodatno osvetli celotno komplicirano situacijo, kije resda nekoliko karikaturistično pretirana, vendar dokaj verno slika različne načine, s katerimi ljudje pletejo medsebojna razmerja. Kakorkoli že, komedija v marsikaterem pogledu spada v značilni francoski žanr briljantnega gledališča, ki odkrito cilja tudi na komercialni uspeh, vendar ne popušča cenenim efektom in vulgarnosti. Kot tako jo je obravnaval tudi režiser Elio De Capitani, ki je poleg tega učinkovito uravnovesil doprinos vseh igralcev, med katerimi ima najvidnejšo in zvezdniško vlogo Antonio Cornacchione, ki je besedilo tudi prevedel in priredil. Nikakor pa ne zaostajajo ostali: Gabriele Calindri kot resnejši Alainov prijatelj Roland, Gianni Palladino kot sosed Monsieu Chavignol, Chiara Verzola kot nežna Françoise, Stefania Medri kot njena agresivnejša prijateljica Monique in Ylenia Malti kot Alainova sek-si bivša ljubimka Cecile. (bov) Pri založbi Sanje izšla pravljica Milanskega Pri založbi Sanje je izšla prva samostojna izdaja pravljice Gospod in hruška Frana Milčinskega. Duhovito zgodbo, v kateri se družijo gospod, medved, lovec, palica, ogenj in hruške, je ilustrirala Suzi Bricelj. Na včerajšnji predstavitvi je pravljico recitirala Tjaša Koprivec ob spremljavi Gorana Završnika na klaviaturah. Zgodba Milčinskega pripoveduje o tem, kaj vse se lahko zgodi, če je gospod prelen, da bi sam stopil na vrt po hruške. Ponje najprej pošlje medveda, za njim lovca, palico in ogenj. Dogodivščina se konča z gorečo hišo in zmendranimi hruškami. Ilustratorka Bricljeva je zlahka našla navdih, saj jo je zgodba takoj navdušila. Nato pa je, kot je povedala na predstavitvi, potrebovala kar nekaj časa, da je pono-tranjila vse junake. Zgodbo je skušala napraviti aktualno in hkrati brezčasno. Razlog, zakaj je čtivo še danes aktualno, etnologinja in kulturna antropologinja Tina Volarič vidi v pravljičnosti. Pravljice živijo večno, spominjajo nas na to, kako si delimo iste izkušnje, isto usodo v svojem bistvu in kako lahko s prebiranjem tako ljudskih kot avtorskih pravljic pridemo do tega, da začnemo verjeti v svet z usodo, ki jo sami lahko zgradimo, s stvarmi, ki jih lahko spremenimo, je dejala. Fran Milčinski (1867-1932), oče Franeta Milčinskega - Ježka, je bil mladinski sodnik, pripovednik, dramatik in publicist, ki je pod psevdonimom Fridolin Žolna pisal satirične črtice o aktualnem dogajanju. Napisal je tudi vrsto izvirnih pravljic in priredb ljudskih pravljic. Verjetno najbolj znana je njegova zbirka humoresk o Butalcih, med njegova dela pa sodijo še Ptički brez gnezda, Zgodbe kraljeviča Marka in Tolovaj Mataj. Pravljico Gospod in hruška so predstavili v knjigarnici Cinca Marinca, ki so jo odprli decembra lani nasproti Knjižnice Otona Zupančiča. To je edina knjigarna v Sloveniji, ki ponuja celoten program tako knjižnih kot glasbenih izdaj založbe Sanje. (STA) boris pahor - Včeraj gost vsedržavne radijske oddaje Fahrenheit Zakaj smo na Nekropolo, čudovito in pretresljivo knjigo, morali čakati štirideset let? Tržaški pisatelj Boris Pahor KROMA Med poslušanjem skoraj polurnega intervjuja se je misel vrinila kar nekajkrat: kar ni Slovencem v Italiji uspelo v teku večdesetletnih prizadevanj, uspeva v tem začetku leta 2008 Borisu Pahorju. Po njegovi zaslugi, ali bolje rečeno po zaslugi italijanskega prevoda Ne-kropole, kije izšel pri rimski založbi Fazi Editore, je Italija spoznala slovensko tržaško skupnost in fašistični načrt, ki jo je želel izbrisati. Zvedela je za požig Narodnega doma in seveda za obstoj uspešnega petindevetdesetletnega tržaškega pisatelja, ki ga cenijo marsikje, le v državi, v kateri živi, ne. Vsedržavni dnevniki (po Repubblici tudi Corriere della Sera) mu posvečajo cele strani, njegovo knjigo so v soboto predstavili med priljubljeno televizijsko oddajo Che tempo che fa, ki bi Pahorja rada v kratkem gostila tudi v studiu. Včeraj je bila na vrsti oddaja Fahrenheit, ki je vsak popoldan na sporedu na valovih vsedržavne radijske postaje Radio Rai 3. Včerajšnja knjiga dneva je bila prav Pahorjeva Ne-kropola, voditelj Marino Sinibaldi pa se je spustil v skoraj tridesetminutni pogovor z njenim avtorjem (ki bo v kratkem dostopen tudi na spletni strani), med katerim je kar nekajkrat ponovil besede zadrega, sramota, zamuda: »Zadrega in sramota, ker spoznavamo tako velikega pisatelja in njegovo čudovito knjigo s tolikšno zamudo.« Skupaj sta se sprehodila med njeno vsebino in Pahorjevo življenjsko zgodbo, vse od odlomka iz uvodnega poglavja, ki ga je prebral avtor, in v katerem je opisal svoj povratek v francosko taborišče Natzweiler-Strut-hof. Zakaj ste se nekega poletnega popoldneva leta 1966 vrnili v kraj smrti, je zanimalo voditelja. Ker se skoraj zaradi psihične potrebe nisem mogel odtrgati od njega, je odgovoril avtor, ki je nato spregovoril o taboriščnem trpljenju, o vsakodnevnem sobivanjem z lakoto, predvsem pa s krematorijsko pečjo, ki je dan in noč sežigala trupla. Šok je bil velik, čeprav seje Pahor nanj »privajal« dve desetletji: že leta 1920 je namreč kot sedemletni deček videl požig Narodnega doma. Tista podoba je za vselej za- znamovala avtorjevo vizijo bodočnosti, je pojasnil Sinibaldi, fašizem ga je trav-matiziral. Fašizem je hotel, da svoj materin jezik zamenjam za italijanskega, je dejal Pahor, osramotil je moj jezik in mojo kulturo, poitalijančil naše priimke: v njegovih načrtih bi bili morali Slovenci izgubiti zavest o lastnem obstoju. A je niso: v ilegali se je rojeval upor. Pahorjeva radijska pripoved je bila v marsičem pretresljiva, tako kot je pretresljiva njegova Nekropola: pred poslušalci je izrisala podobe umirajočih, okrutne preizkuse, ki so jih nacisti opravljali s plinom, tisti pločevinast dimnik, ki je dan in noč pljuval dim in saje. A tudi trenutke solidarnosti in prijateljstva, zavest, da je človeško telo največje in edino bogastvo, ki nam je dano. In tisto vprašanje, ki ga je ob koncu postavil radijski voditelj, »bolj italijanski javnosti kot vam, gospod Pahor: zakaj smo na tako čudovito knjigo morali čakati štirideset let?« Poljanka Dolhar trst Lep nastop deželnega simfoničnega orkestra Simfonični orkester Furlani-je-Julijske krajine ima svoj sedež v Vidmu, med sezono pa nastopa širom po deželi in tudi letos je za Trst pripravil trojico koncertov: prvi je bil na sporedu v nedeljo v dvorani Tripcovich, kjer se bos ta odvija la tudi na slednja dva, 5. in 28.marca. Tudi dirigent je bil iz naše dežele, enainštiridesetlet-ni Paolo Paroni, ki je med drugim diplomiral na dunajski akademiji v razredu Uroša Lajovica, koncertni mojster deželnega orkestra pa je bil tokrat Tržačan Črtomir Šiškovič. Gost ansambla je bil Trio Altenberg, ki se je predstavil v pr vem de lu pro gra ma s Trojnim koncertom v C-duru op.56 Ludwiga van Beethovna. Pianist Claus-Christian Schuster, violinist Amiram Ganz in čelist Alexander Gebert so se spopadli s partituro, ki je posebno za godala dokaj nehvaležna: vrsta vir-tuoznih pasaž v najvišjih legah, gostobesedno podajanje teme, ki prepušča pianistu lažjo vlogo, ob vsem tem pa ne ne hen di a log z or ke strom, ki ne do pu šča ago -gične svobode. Le v osrednjem stavku se lahko trio umiri v bolj pojočem in romantično obarvanem muziciranju, prvi in tretji stavek pa postavljata triu in orkestru stalne pasti, kjer lahko najmanjši odklon zamaje ravnotežje. Čelist je večkrat svoje frazira-nje razširil, da bi instrumentu vlil spevnosti in je z žlahtnim tonom zabri sal manj še in tonan čne spodrsljaje: violinist je svojo vlogo odigral dokaj prepričljivo, kot tudi pianist, ki je s svojo igro povezoval celoto. Pri orkestru ni bilo zabeležiti večjih neskladnosti, pogrešali smo le bolj odločno in zlito spremljavo, kljub temu pa je muziciranje Tria poželo veliko odobravanja in iztržilo kot dodatek elegični Adagio iz Beethovnovega Tria v B-duru op.11. Drugi del koncerta je bil posvečen skladateljem 20.stoletja: najprej Charles Ives, ameriški komponist, ki se je s svojo The Unanswered Question (Vprašanje brez odgovora) zapisal med pionirje nove ameriške glasbe. Trobenti, ki izza odra igra svojo temo, odgovarja skupinica pihal, godala pa ustvarjajo statično podlago. Solist se je lepo odrezal, manj skladno so zazveneli odgovori pihal, nato pa je bil na vrsti Arvo Part s svojim Cantus in memory of Benjamin Britten, žalo-stinko, ki se prične z zamolklim zvonjenjem, nato pa dinamika ras te, ko se zvo no vom pri dru ži-jo godala. Izvedba je bila dokaj ubrana, nato pa se je orkester lahko razživel in sprostil s Klasično simfonijo v D-duru op. 25 Serge-ja Prokofjeva. Kljub temu, da je di rigent Pa o lo Pa roni izbral bolj previden tempo, je simfonija zaživela zelo lahkotno, mestoma tudi iskrivo, predvsem pa ljubko. Brez vsakršnega forsiranja je or-ke ster pous tva ril ze lo ši roko di -na mič no pale to, ki je bi la pri go -dalih včasih za spoznanje šibka, vendar vselej okusno oblikovana. Brez ekstremnih hitrosti je Allegro stekel živahno, Gavotta uglajeno, Finale pa povsem razigrano, s pravim zaletom, ki je vse orke-stral ne oddel ke zdru žil v soglas -nem zamahu. Orkester in dirigent so poželi veliko aplavzov, po he teroge nem pro gra mu bos ta na slednja dva kon cer ta mo no -grafska: 5.marca Brahms, 28. mar ca pa Schubert, oba krat bo di rigiral Tiz ia no Seve rini. Katja Kralj 2 8 Torek, 5. februarja 2008 ITALIJA / vladna kriza - Predsenik senata sinoči poročal državnemu poglavarju o svojem neuspehu Marini vrnil Napolitanu mandat: »Ni soglasja za volilno reformo« Veltroni potrdil podporo prehodni vladi, toda Fini in Berlusconi sta vztrajala pri razpisu volitev RIM - »Med političnimi silami je razširjena zavest, da je treba spremeniti sedanji volilni zakon. Nisem pa mogel najti zadostnega soglasja za izvedbo točno določenega projekta volilne reforme. Zato sem predsedniku republike vrnil mandat, ki mi ga je zaupal.« Tako je predsednik senata Franco Marini povedal sinoči, potem ko je na Kvirinalu poročal državnemu poglavarju o rezultatih poizvedovanja, ki ga je opravil glede možnosti sestave prehodne vlade za volilno reformo. Včerajšnji peti dan po prejemu mandata se je za Marinija pričel z optimistično noto. Milanski dnevnik Il Gior-nale, kije last bratov Berlusconi, je namreč priobčil na prvi strani novico, da sta voditelja FI Silvio Berlusconi in DS Walter Veltroni dosegla sporazum v 15 točkah za »preporod Italije«. Toda kmalu se je izkazalo, da je šlo za neosnovano novico. V dopoldanskih urah so se namreč v Palači Giustiniani zvrstile delegacije treh največjih strank, in sicer NZ, FI ter DS, ki so vse po vrsti potrdile svoja že večkrat izražena stališča. Voditelj NZ Gianfranco Fini je Ma-riniju dejal, da po njegovi oceni ni pogojev za prehodno vlado. Strinjal se je z zahtevo, da je treba spremeniti sedanji volilni zakon, a pristavil je, da bo to mogoče napraviti v prihodnji zakonodajni dobi. Podobno stališče je mandatarju izrazilo predstavništvo FI z Berlusconijem na čelu, ki sicer meni, da sedanji volilni zakon ni prav tako zanič, kot mnogi trdijo. »Po našem lahko rodi odlične rezultate,« je pristavil Berlusconi. Delegacija DS z Veltronijem na čelu je Mariniju potrdila svoje mnenje, da bi bilo potrebno najprej spremeniti volilni zakon in potem razpisati volitve. »Za to bi potrebovali tri mesece in ne tri leta,« je poudaril. Ocenjujoč stališča NZ in FI, je dejal, da bo italijanska politika po vsej verjetnosti spet izgubila pomembno priložnost. Kar zadeva volitve, pa je Veltroni potrdil, da se DS namerava na njih predstaviti »kot ena stranka z enim programom«, da bi na tak način dala svoj prispevek k preseganju fragmentarnosti, za katero boleha italijanski politični sistem. Sicer paje pristavil, da če bo prišlo do kake povezave, bo to na osnovi programa. Marinijev poskus se je torej izjalovil. Predsednik republike Giorgio Napolitano bo mogoče že danes razpustil parlament in razpisal volitve. Po zakonu bi se le-te smele odvijati v času od 23. marca do 13. aprila. Ker je 23. marca velika noč, pa bodo volitve ali 30. in 31. marca ali 6. in 7. aprila ali 13. in 14. aprila. Predsednik senata Franco Marini odhaja s Kvirinala po srečanju z državnim poglavarjem Giorgiom Napolitanom ANSA volitve - Kandidat Mavrične levice naj bi bil Fausto Bertinotti Zavezništvo z Demokratsko stranko: v združeni levici ni enotnega stališča RIM - Mavrična levica še ni uradno rojena, pa že je deljena. Vendar kaže, da se to dogaja tudi v Demokratski stranki. Kamen spotike so seveda bližajoče se volitve, glede katerih je tajnik DS Walter Veltroni izjavil, da se bo stranka predstavila samostojno. Zato se v Mavrični levici nagibajo k temu, da bi se predstavili z lastnim kandidatom za ministrskega predsednika. To naj bi bil dosedanji predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti, čigar kandidatura je že žela odobravanje liderja SIK Oliviera Diliberta. Toda temu se je postavil po robu tajnik Demokratične levice Fabio Mussi, ki je v stiku s tistimi v DS, ki podpirajo zavezništvo med DS in Mavrično levico. Med temi sta Pie-ro Fassino in Massimo D'Alema. Če se je namreč Veltroni v zadnjem obdobju zavzel za samostojen nastop, so drugi mnenja, da bi morala DS in združena levica nastopiti skupno. Mussi je zato mnenja, da se mora Mavrična levica udeležiti volitev brez lastnega kandidata (kaj več o tem bo znano danes, ko se bodo sestali tajniki strank, ki sestavljajo združeno levico). Veltroni pač zatrjuje, da se ne more DS predstaviti na volilni preizkušnji v nehomogeni koaliciji. Toda nekateri (zlasti v krogih blizu Fassina), opozarjajo, da to pomeni odpovedati se večinski nagradi in torej priznati poraz še pred volitvami. Ko bi prevladalo to mišljenje, bi bil poraz lahko katastrofalen: če bodo volilci vnaprej prepričani, da bo zmagal Berlusconi, po nekaterih ocenah sploh ne bodo šli na volišča. Predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti ANSA rim - Papežev nagovor ob priložnosti 30. Dneva za življenje Benedikt XVI. pozval k služenju življenju Dokument zdravnikov o oživljanju nedonošenčkov RIM, VATIKAN - Ob obhajanju 30. Dneva za življenje je pri nedeljski molitvi angelovega češčenja papež Benedikt XVI. pozval vse k ljubezni in služenju življenju od njegovega začetka do naravnega zaključka: »Vsi si morajo prizadevati, da človeško življenje sprejmejo kot dar, ki ga gre spoštovati, zaščititi in spodbujati, predvsem takrat ko je to šibko ter potrebno pozornosti in nege, tako pred rojstvom kot ob njegovem koncu,« je zbrano množico vernikov na Trgu sv. Petra nagovoril papež. Pri tem se je navezal na poslanico Italijanske škofovske konference ob letošnjem Dnevu za življenje, kjer je med drugim zapisano, da se civilizacija nekega naroda meri po njeni sposobnosti služiti življenju, pri čemer se je Benedikt XVI. pridružil italijanskim škofom v podpiranju tistih, ki se posvečajo oskrbi ostarelih in invalidnih sorodnikov ter tistih, ki del svojega časa posvečajo pomoči potrebnim. Do papeževega poziva je prišlo le dan po objavi dokumenta skupine zdravnikov klinik rimskih univerz Sapienza, Tor Ver-gata, katoliške univerze in biomedicinske- ga kampusa, ki pozivajo k nudenju vse potrebne oskrbe živorojenim nedonošenčkom: le-te naj bi obravnavali kot osebe, izpostavljene tveganju. Dokument je bil napisan na sobotnem posvetu o problematiki skrajnih primerov nedonošenčkov, ki je potekalo v Rimu na pobudo tamkajšnjih univerzitetnih klinik. Ob rojstvu ima namreč otrok po zakonu pravico do življenja in posledično do zdravstvene oskrbe, opozarjajo podpisniki dokumenta. Če nedonošenčka zdravniki oživijo, pridobijo potreben čas za boljšo oceno njegovega zdravstvenega stanja in možnosti preživetja, pa tudi za pogovor s starši. V slučaju ugotovitve, da zdravljenje ne pomaga, se je treba izogniti možnosti, da se intenzivna nega ne izrodi v zdravljenje za vsako ceno, piše še v dokumentu. Dokument je dvignil precej prahu, tudi spričo izjav nekaterih podpisnikov, da je treba nedonošenčka oživiti tudi v slučaju splava in celo brez pristanka matere. Mnogi se tudi bojijo, da bi taka nega nedonošenčka sicer ohranila pri življenju, nosil pa bi trajne posledice. Papež se je ponovno zavzel za življenje od začetka do naravnega zaključka ANSA Aretirali predsednika genovskega pristanišča GENOVA - Genovsko pristanišče je prizadel pravcati potres. Genovsko sodstvo je namreč pod obtožbo izsiljevanja aretiralo predsednika pristaniške oblasti (AP) Giovannija Novija, v zadevo pa so vpleteni tudi ladjar Aldo Grimaldi, bivši predsednik organizacije Fin-meccanica in pravni svetovalec AP Sergio Carbone ter bivši generalni tajnik AP Sandro Carena. Novija, ki ga bremenijo tudi druge obtožbe in je v hišnem priporu, obtožujejo v bistvu nepravilnosti pri upravljanju pristanišča s posebnim ozirom na večnamenski terminal Multipurpose. Sicer je nepravilnosti sprva prijavil sam Novi. Toda preiskovalci so prepričani, da je Novi pri podeljevanju koncesij za upravljanje terminalov in opravljanje drugih dejavnosti zahteval v zameno nekatere usluge. Novi je pristojnemu ministru že najavil svoj odstop. Morricone bo napisal glasbo za film o Homeiniju TEHERAN - Slavni skladatelj Ennio Morricone bo napisal glasbo za iranski film o življenju iranskega verskega in političnega voditelja Ruholaha Mu-savija Homeinija. Režiser filma Jutranji sin Behrouz Afhami je za iransko tiskovno agencijo Mehr povedal, da so uvodni pogovori z italijanskim skladateljem in njegovim sinom že stekli. Režiser bo Morriconeju film poslal po koncu montaže, glasba za Jutranjega sina pa naj bi bila nared do konca poletja. Čeprav glasba ustvarjalcev z Zahoda v Iranu ni najbolj zaželena, velikokrat je celo prepovedana, uživa Morriconejevo delo veliko spoštovanje, njegova glasba se pogosto vrti tudi na državnem radiu in televiziji. Film Jutranji sin se poveča življenju Ajatole Homeinija, ki se je zoperstavil dvema šahoma, Rezi in njegovemu sinu Rezi Pa-hlaviju. Homeini je ukinil šahov parlament, preklical ustavo in razglasi Islamsko republiko Iran. Umrl je leta 1989, star 87 let. Nasledil ga je Ajatola Ali Hamenej. Berlusconiju umrla 97-letna mati Rosa MILAN - Vodji italijanske desne sredine in nekdanjemu italijanskemu premieru Silviu Ber-lusconiju je v nedeljo umrla mama Rosa. Stara je bila 97 let. Rosi Berlusconi se je zdravje drastično poslabšalo v zadnjih dneh, tako da je bila njena smrt pričakovana. Ko je umrla, so bili ob njeni postelji vsi trije njeni otroci - ob Silviu še njegov brat Paolo in sestra Maria An-tonietta. Voditelj FI je prejel izraze sožalja predstavnikov vseh italijanskih političnih strank. pa tudi iz tujine. Družina Mastella poromala v Pietrelcino NEAPELJ - Sandra Lonardo, žena voditelja Udeur Clemen-teja Mastella, je od nedelje spet popolnoma prosta. Že pred dnevi so sodniki preklicali hišni pripor, v katerem se je nahajala v okviru korupcijske preiskave, v kateri vpleten dobršen del vrha Udeur, od nedelje pa sme zapustiti tudi svojo domačo občino Ceppaloni. Preden se je vrnila v Neapelj, kjer predseduje deželnemu svetu Kampanje, pa je Mastellova skupno z možem in z dvema sinovoma včeraj poromala v Pietrelcino, rosjtni kraj svetniškega patra Pija. / ŠPORT Torek, 5. februarja 2008 29 srbija - S 50,57 odstotka glasov je prevladal nad nacionalistom Nikolicem, ki je požel 47,71 odstotka glasov Zmaga Tadica naj bi potrjevala odločitev Srbije za evropsko pot EU pozdravila izid, sosede izpostavile pomen volitev za stabilnost regije, kosovske oblasti pa potrdile skorajšnjo razglasitev neodvisnosti BEOGRAD - Na nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji je tesno zmagal sedanji predsednik Boris Tadic, kar je EU pozdravila in ponovila zavezanost evropski prihodnosti Srbije. Sosede Srbije so izpostavile pomen volitev za stabilnost države in regije, oblasti na Kosovu pa so zatrdile, da izid ne bo vplival na načrte za razglasitev neodvisnosti. Kosovski predsednik Fatmir Sejdiu je dejal, da izid volitev kaže na voljo Srbije, da prekine s preteklostjo in se približa Evropi. »Kaže, da je napočil čas za Srbijo, da pusti za seboj preteklost, še posebej svoje radikalne poglede na Kosovo, in da se usmeri k evroatlantskim povezavam,« je dejal. Predsednik kosovskega parlamenta Jakup Krasniqi pa je dodal, da izid volitev ne bo imel vpliva na načrte za razglasitev neodvisnosti Kosova. »Kosovski parlament je pripravljen neodvisnost razglasiti še ta mesec,« je dejal. Srbska volilna komisija je sporočila, da je sedanji predsednik in kandidat Demokratske stranke (DS) Boris Tadic prejel 50,57 odstotka podpore, kandidat Srbske radikalne stranke (SRS) Tomislav Nikolic pa je dobil 47,71 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila 67,6-odstotna, pet odstotnih točk višja od udeležbe na prvem krogu volitev 20. januarja, ko je zmagal Nikolic. Tadic je največ glasov dobil v Novem Sadu (54,93 odstotka glasov) in v Beogradu (52,44 odstotka), Nikolic pa na Kosovu (73,66 odstotka) in v osrednji Srbiji. Slovensko predsedstvo EUje izrazilo prepričanje, »da bo vnovična izvolitev predsednika Tadica pospešila napredek Srbije na poti v EU, vključno s podpisom sta-bilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ki bi utrl pot za pridobitev statusa kandidatke«. Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v čestitki Tadicu dejal, da bo izid volitev okrepil srbsko evropsko usmeritev in da lahko s skupnimi prizadevanji dosežejo, da bo Srbija status kandidatke za članstvo v EU dobila »kmalu, morda še v toku leta 2008«. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barosso pa je v čestitki Tadicu zapisal, daje to »zmaga za demokracijo v Srbiji in za evropske vrednote, ki jih delimo« in da gre za zmago »v ključnem trenutku za Srbijo in Zahodni Balkan«. Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pottering je poudaril, da so srbski volivci pokazali, »da se vidijo kot del evropske družine«. »Ta-dicu želim veliko uspeha v novem mandatu, še posebej pri izvajanju reform, ki bodo njegovi državi pomagale naprej v procesu stabilizacije in pridruževanja,« je zapisal. ZDA so v čestitki obljubile Srbiji »konstruktivne odnose«, s katerimi želijo olajšati njeno »evropsko prihodnost«. »Tadic je obljubil volivcem evropsko prihodnost za Srbijo. Z njim in s Srbijo bomo delali, da bo ta obljuba uresničena in da bo Srbija trdno na poti v evropsko povezavo,« je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Sean McCormack. V prvem odzivu iz Rusije je predsednik zunanjepolitičnega odbora ruske dume Konstantin Kosačov dejal, da je Rusija pripravljena še naprej razvijati odnose s Srbijo in jo podpirati v prizadevanjih za ohranitev ozemeljske celovitosti. Premier Republike srbske Milorad Dodik, ki je že prej podprl Tadica, je njegovo zmago označil kot velikega pomena za stabilnost Srbije, Republike srbske in celotne regije. Predsedujoči predsedstvu BiH Nikola Špiric pa je izpostavil pomen stabilnosti Srbije po volitvah. Črnogorski predsednik Filip Vujanovic je ocenil, da pomeni zmaga Tadica »garancijo« za evropsko pot Srbije in njenih prijateljskih odnosov s sosednjimi državami in državami v regiji. Tadicu je ob zmagi čestitala tudi koalicijska partnerka njegove Demokratske stranke (DS) v vladi, Demokratska stranka Srbije (DSS) premiera Vojislava Koštunice. Srbski mediji, ki so ocenili, da so se volivci z zmago Tadica odločili za evropsko pot, so se sicer spraševali o prihodnosti vladne koalicije, potem ko Koštuničeva DSS v drugem krogu volitev ni podprla Tadica. Tudi srbski politični analitik Zoran Stojiljkovic je menil, da bo vodstvo DS sedaj pritisnilo na DSS, da bodo preučili odnose znotraj vladne koalicije, »tudi za ceno sklica predčasnih par- lamentarnih volitev«. Tadic bo zaprisegel 15. februarja na posebnem zasedanju parlamenta. Potrjeni predsednik se je rodil 15. januarja 1958 v Sarajevu. V Beogradu je diplomiral na filozofski fakulteti iz socialne psihologije na katedri za klinično psihologijo. Delal je kot novinar, klinični psiholog, profesor psihologije in raziskovalec na Inštitutu za psihologijo. Član Demokratske stranke je od leta 1990, njen podpredsednik je bil od leta2000, vodi pa jo od leta 2004, po smrti leta 2003 umorjenega srbskega premiera Zorana Djindjica. V prvi demokratični vladi, takrat še ZRJ, je bil minister za telekomunikacije, od marca 2003 obrambni minister, za predsednika Srbije pa je bil izvoljen na volitvah leta 2004. Predčasne volitve so razpisali zaradi nove ustave, ki so jo sprejeli konec leta2006. Tadicu bi sicer mandat uradno potekel 11. julija 2009. Predsednik ima petletni mandat, med drugim pa predstavlja Srbijo v tujini, poveljuje vojski, z odloki razglaša zakone, parlamentu pa predlaga kandidate za premiera. (STA) Boris Tadic praznuje zmago ANSA izrael - Prvi napad po letu dni Samomorilski atentat zahteval štiri žrtve JERUZALEM - V izraelskem mestu Dimona na jugu države se je včeraj zgodil samomorilski napad, ki je po dosedanjih podatkih zahteval štiri smrtne žrtve, med njimi sta oba napadalca, najmanj 10 ljudi je bilo ranjenih. To je prvi samomorilski napad v Izraelu po letu dni. Napad se je zgodil pred vhodom v nakupovalno središče. Odgovornost za napad so prevzele tri palestinske skupine: oboroženo krilo Fataha Brigade mučenikov Al Akse, Ljudska fronta za osvoboditev Palestine in Združene brigade odpora. Napad je že strogo obsodilo slovensko predsedstvo Evropske unije. Po njegovih navedbah je bilo teroristično dejanje, za katero ni opravičila, usmerjeno izključno na nedolžne civiliste z namenom spodkopavanja mirovnega procesa. Zadnji samomorilski napad v Izraelu 29. januarja lani je zahteval štiri smrtne žrtve v obmorskem letovišču Eilat. (STA) Prizorišče atentata ANSA iran Prva raketa v vesolje TEHERAN - Iran je včeraj v vesolje izstrelil raketo in s tem obeležil odprtje svojega prvega vesoljskega središča. Novo pridobitev so iranske oblasti označile kot korak naprej v borbi proti zahodni prevladi. Washington je izstrelitev že označil za nesrečen dogodek in opozoril, da bo Iran še dodatno potisnila v nemilost mednarodne skupnosti. Predstavniki iranskih oblasti so sporočili, da bodo iz vesoljskega središča v puščavi na severu Iranu maja ali junija v vesolje izstrelili prvi satelit domače izdelave, imenovan Omid. "Danes vidimo, daje Iran naredil svoj prvi korak v vesolje odločno, natančno in previdno," je izjavil iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, ko je dal zeleno luč za izstrelitev rakete. Ta spominja na iranski izstrelek dolgega dometa Šahab 3 z dosegom od 1300 do 1600 kilometrov. (STA) čad - Članice ZN je pozval, naj pomagajo čadski vladi Varnostni svet ZN obsodil čadske upornike NEW YORK - Varnostni svet ZN je včeraj sprejel predsedniško izjavo z ostro obsodbo upornikov v Čadu in pozivom članicam ZN, naj pomagajo čadski vladi. Za ukrepanje Varnostnega sveta je že v nedeljo pisno zaprosil veleposlanik Čada v ZN Mahamat Adoum. Predsedniška izjava daje pooblastilo tujim enotam, ki se nahajajo v državi, predvsem francoskim, da pomagajo vladi predsednika Idrissa Debyja, ki naj bi bil še naprej ujet v predsedniški palači v prestolnici N'Djamena. Varnostni svet se je sicer sestal že v nedeljo na izredni seji za zaprtimi vrati, ki jo je skupaj z afriškimi članicami VS sklicala Francija, potem ko je veleposlanik Adoum zaprosil za pomoč. Izjava VS ostro obsoja napade upornikov in poskuse destabilizacije države s silo. Izjava poziva k spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti Čada ter izraža podporo prizadevanjem Afriške unije, da spravi za pogajalsko mizo predstavnike vlade in upornikov. Uporniki, ki jih po trditvah vlade v Čadu podpira Sudan, so v petek vdrli v prestolnico N'Djameno in izbruhnili so ostri spopadi. Boji med uporniki, ki bi jih naj bilo med 1000 do 1500, in vladnimi silami so se včeraj nadaljevali. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP so čadski uporniki sicer sporočili, da so se prostovoljno umaknili iz N'Djamene, vendar še ni znano, ali so to storili zaradi pritiska vladnih enot. (STA) Turčija spet napadla položaje PKK v Iraku ANKARA - Turška vojska je včeraj potrdila, da je njeno letalstvo minulo noč več ur bombardiralo položaje kurdskih upornikov na severu Iraka. To je bil peti zračni napad turške vojske na položaje pripadnikov Kurdske delavske stranke (PKK) od 16. decembra lani. Turška vojska podrobnosti v zvezi z zračnimi napadi ni navedla. Ankara je sicer od decembra lani izvedla vrsto napadov na severu Iraka, njihov namen pa je poraziti okoli 4000 kurdskih upornikov, ki naj bi se utrdili na območju. Turška vojska je sicer tudi sporočila, da je bilo v streljanju na vzhodu Turčije v nedeljo ubitih deset pripadnikov PKK. V Iraku rehabilitacija za člane stranke Baas BAGDAD - Iraški predsedniški svet je v nedeljo v Bagdadu sprejel zakon, ki predvideva rehabilitacijo za nekdanje člane stranke Baas nekdanjega iraškega diktatorja Sadama Huseina.Rehabilitacija bo veljala za tiste člane stranke, ki niso sodelovali pri zločinih proti iraškemu narodu. Omenjeni zakon, ki ga je parlament sprejel 12. januarja, ureja možnost vrnitve strankarskih funkcionarjev v državno službo. Ureja tudi pokojnine za starejše člane stranke. Po strmoglavljenju režima Sadama Hu-seina spomladi leta 2003 je bilo več deset tisoč članom stranke Baas onemogočeno nadaljnje sodelovanje v državni upravi, s tem pa so mnogi postali brezposelni Sedanji zakon med mnogimi Iračani že sproža pomisleke. Primarne volitve v ZDA NEW YORK - Nekdanji guverner Mas-sachusettsa Mitt Romney je v soboto osvojil prvo mesto na nezavezujočih strankarskih zborovanjih republikancev za izbiro predsedniškega kandidata v ameriški zvezni državi Maine. Republikanska strankarska zborovanja v Maineu so bila zadnja preizkušnja pred današnjim "super torkom", saj bo na vrsti za strankarske volitve in zborovanja pri republikancih 21 držav, pri demokratih, ki v Maineu volijo 10. februarja, pa 22 držav. Pri republikancih, ki večinoma volijo po večinskem sistemu, ima zaradi prednosti v velikih državah senator iz Arizone John McCain možnost, da že po 5. februarju osvoji predsedniško nominacijo stranke. Pri demokratih, ki delegatske glasove delijo proporcionalno, pa je še odprta tekma med senatorko iz New Yorka Hillary Clinton in senatorjem iz Illinoisa Barackom Obamo. (STA) Torek, 5. februarja 2008 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Edoardo De Filippo: »Le voci di den-tro« / režija: Francesco Rosi; igrajo: Lu-ca De Filippo, Gigi Savoia, Antonella Morea, Marco Manchisi in Carolina Rosi. Jutri, 6. februarja, ob 20.30, v četrtek, 7. februarja, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 8., in v soboto, 9. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 10. februarja, ob 16.00. La Contrada William Shakespeare: »La commedia degli errori« / režija: Giuseppe Pam-bieri; nastopajo: Giuseppe Pambieri, Micol Pambieri, Nino Bignamini in Vera Castagna. Danes, 5. februarja, ob 16.30, od srede, 6., do sobote, 9. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 10. februarja, ob 16.30. Gledališče Miela V petek, 8. februarja, ob 21.00 bo v sklopu niza komičnih prireditev »Non c'è niente da ridere« nastopil Antonio Rezza s predstavo »Io«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 8. februarja ob 10.00 v okviru niza Zimski popoldnevi bo predstava za osnovnošolce / Tam Teatro-musica / »Anima blu«. Ponovitev v soboto, 9. februarja ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Stefano Massini: »Processo a Dio« / režija: Sergio Fantoni; igrajo: Ottavia Piccolo, Vittorio Viviani in Silvano Pic-cardi. V soboto, 9. in v nedeljo, 10. februarja, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOMEN Kulturni dom V soboto, 9. februarja 2008 ob 19.30 premiera / Gledališka skupina KD Brce / Marco Tassara: Amour, amore, liebe... na trnek se lovijo ribe. Režija: Sergej Verč. Ponovitev v nedeljo, 10. februarja ob 17.00 KOPER Gledališče Koper Danes, 5. februarja ob 20.00 / predstava »Vladimir«. Ponovitev jutri, 6. februarja ob 16.00. V četrtek, 7. februarja ob 20.00 / predstava »Vihar«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V četrtek, 7. februarja, ob 17.00 / Raymond Queneau: »Cica v metroju«. V četrtek, 7. februarja, ob 20.30 / Marko Pokorn: »Kdo pa vam je to delu?« -gostovanje Cafe teatra V nedeljo, 10. februarja, ob 17.00 / Branislav Nušic: »Vse za oblast« - gostovanje KUD Oder treh herojev Pir-niče. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 5. februarja, ob 20.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. Jutri, 6. februarja, ob 16.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. Jutri, 6. februarja, ob 19.00 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«. V soboto, 9. februarja, ob 20.00 / Eugene Labiche, Botho Strauss: »Špa-rovček«. V ponedeljek, 11. februarja, ob 11.00 in ob 19.30 / Eugene Labiche, Botho Strauss: »Šparovček«. V torek, 12. februarja, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. Mala drama Yukio Mishima: »Markiza de Sade« / V soboto, 9., v ponedeljek, 11. in v torek, 12. februarja, ob 20.00. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 5. februarja, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Jutri, 6. februarja, ob 15.30 in ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V soboto, 9. februarja, ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. V ponedeljek, 11. februarja, ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. Mala scena Jutri, 6. februarja, ob 16.00 / Jesen Boko: »Gledališka ura«. V četrtek, 7. februarja, ob 20.00 / Jose Sanchis Sinisterra: »Carmela in Pu-lino, variete na fino«. Šentjakobsko gledališče V soboto, 9. februarja, ob 17.00 / H. C. Andersen: »Grdi raček«. V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki« / od ponedeljka, 11., do četrtka, 14. februarja, ob 17.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 6. februarja, ob 20.45 / koncert pianista Rafala Blechacza (zmagovalec prve nagrade na natečaju Chopin v Varšavi leta 2005). VIDEM Teatro Nuovo Giovanni Da Udine V petek, 8. februarja, ob 20.45 / »1778: Mozart v Parizu« - igra Simfonični orkester Furlanije-Julijske Krajine pod vodstvom Damiana Ioria, solisti: Gra-zia Raimondi (violina), Roberto Fab-briciani (flavta), Maria Gamboz (harfa). _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 8. februarja, ob 20.15 / v Linhartovi dvorani v sklopu Festivala Egipt v Ljubljani nastopa skupina Mahmoud Fadl Cairosonic (Egipt). V ponedeljek, 11. februarja, ob 19.30 / v Gallusovi dvorani koncert Gunnarja Idenstama (orgle). V torek, 12. februarja, ob 19.30 / v Gallusovi dvorani bo tradicionalni koncert za zaljubljene: Goran Predin in Gypsy Swing Band. SNG Opera in balet Ljubljana Gerge Bizet: »Carmen« / danes, 5., jutri, 6., v petek 8. in v soboto, 9. februarja, ob 19.00. Šentjakobsko gledališče J. Jacobs, W. Casey: »Briljantina« (musical) / režija in koreografija Mojca Horvat. Jutri, 6. in v četrtek, 7. februarja, ob 19.30. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna al-l'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 29. februarja na ogled razstava »Da Vienna all'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifter-ja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. V galeriji Knulp bo na ogled do 12. februarja fotografska razstava »Mustangs«. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omag-gio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Razstavna dvorana Zadružne kraške banke / na ogled sta numizmatična razstava ob 100-letnici banke in razstava razglednic vasi tržaškega okoliša z začetka 20. stoletja. Do 8. februarja ob urniku delovanja banke. Bambičeva galerija / še danes, 5. februarja bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga z naslovom: »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo do 10. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Karaghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; urnik od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Deben-jaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 2. marca ob prireditvah in po dogovoru. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »Leredita di Cirillo e Me-todio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-580210. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih -/ med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). V Mestni galeriji Nova Gorica je na ogled kiparska razstava Anje Kranjc z naslovom »Kiparstvo (p)osebnega sveta«. Razstava bo odprta do 7. februarja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; v nedeljo zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Mali galeriji bo do 13. februarja na ogled fotografska razstava Mete Krese z naslovom: »Naenkrat se je znočilo«. Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama - najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. Cankarjev dom / v Veliki sprejemni dvorani bo do 28. februarja na ogled razstava Petra Gabrijelčiča »Mostovi«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Mednarodni grafični likovni center: do 24. februarja bo na ogled razstava Hermana Gvardjančiča »Zapisi«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. PRIREDITVE SMG: desetletnica Pike OBLETNICE - 250-letnica rojstva Na slovenski kulturni praznik, 8. februar, bo minilo natanko deset let, odkar je bila na odru Slovenskega mladinskega gledališča premierno uprizorjena Pika. Predstava, ki jo je po knjižni predlogi Astrid Lindgren režiral Vito Taufer, bo v skorajda nespremenjeni zasedbi prihodnji teden doživela 260. ponovitev, so sporočili iz gledališča.Pika je zelo povprečen otrok. S svojimi korenčkastimi lasmi, krompirju podobnim nosom, pegastim obrazom in hudo širokimi usti ima vse predispozicije, da bi postala zafrustrirana in zagrenjena. Toda Pika ima to karakterno srečo, da vse slabosti spremeni v prednosti. Iz povprečne se spremeni v nenavadno deklico. Iz osamljene v neodvisno. Iz nemočne v najmočnejšo na svetu. Predvsem pa ji je z neverjetno lahkoto uspelo ohraniti otroško pristnost in neposrednost v svetu, ki se na vse kriplje trudi, da bi otroke čim hitreje ukalupil v splošno veljavne in seveda konvencionalne vzorce obnašanja. Čar Pikine izjemnosti je preprosto v tem, da brez kakršnih koli zavor sledi svojim impulzom. Pika preprosto hodi po poti uresničevanja svojih lastnih želja, ne oziraje se na svet (odraslih), v katerem prepovedi in zapovedi diktirajo obseg in smer otroških želja. Vendar pa Pika v svoji želji po ohranjanju lastne nezamenljive identitete nikoli ne ogroža identitete drugih, saj ima močan čut za pravičnost in socialne krivice. Pika je, kot tudi sama pravi, le raziskovalec, ki najde in tudi želi obdržati svoj svet igre. Piko si je v mladinskem gledališču in na gostovanjih doslej ogledalo 71.406 gledalcev. Besedilo Astrid Lindgren je priredil Andrej Rozman Doukštumf. V naslovni vlogi igra Janja Majzelj, Tomaž je Boris Kos, Anica pa Mojca Partljič. Igrajo še Pavle Ravnohrib, Marko Mlačnik, Ivan Rupnik in drugi. Dramaturgin-ja je Marinka Poštrak, sceno je oblikoval Andrej Erjavec, kostume pa Alan Hranitelj. (STA) Vodnikov jubilej V Ljubljani so se že začele prireditve ob pomembni obletnici Letos praznujemo 250-letnico rojstva Valentina Vodnika. Rodil se je 3. februarja leta 1758 v Zgornji Šiški (Ljubljana) v kmečko-obrtniški družini. Osnovno šolo je opravljal v Ljubljani, nato se je izobraževal tudi pri stricu v novomeškem samostanu. Po gim na ziji, v kateri sta ga zlasti zani -mala poetika in retorika, se je v nekaterih frančiš kan skih sa mo sta nih pri -pravljal za duhovniški poklic. Učil se je tudi orglanja, študiral filozofijo in teologijo. Kot duhovnik je deloval v Ljubljani, na Bledu, v Sori, Ribnici in od leta 1793 na Koprivniku nad Bohinjem, kjer je prišel v stik z Žigo Zoisom, ki mu je pozneje pomagal do premestitve k Šentjakobu v Ljubljani, kjer j e leta 1797 postal profesor na gimnaziji. V času Ilirskih provinc se je navduševal nad Francozi in njihovim priznavanjem naravnim pravic narodov. V novi oblasti je videl možnost, da bo slovenski jezik upoštevan v šolstvu. Dosegel je uvedbo sloven-šči ne kot učne ga jezika v začet ne in srednje šole na Kranj skem. Pos tal je celo ravnatelj in šolski nadzornik. Po vrnitvi Avstrijcev se je Vodnikov položaj poslabšal, saj so mu Avstrijci sodelovanje s Francozi zamerili, in ga kot »politično sumljivega« predčasno upokojili. Umrl je v Ljubljani, povsem izrinjen iz javnega življenja. Vodnikova rojstna hiša, ki stoji na istoimenski ulici na številki 65 v Ljubljani, je slovenski kulturni spomenik. Obnovljena je bi la in za ogle de odpr ta feb ru-arja 1984. V njej sta dve stalni literarno zgodovinski razstavi: »Valentin Vodnik in njegovi sodobniki« ter »od Brižinskih spomenikov do baroka«. V hiši je tudi galerija, v kateri vsako leto pripravijo 10 umetniških razstav priznanih in uveljavljenih ustvarjalcev. Pomembna dejavnost je tudi glasbena delavnica za učence, dijake in štu- dente, pa tudi za starejše, ki se želijo naučiti igranja na različne inštrumente. Dvorana Podstreha služi za vaje in predstave raznih gledaliških in lutkovnih skupin, za koncerte vokalne in in stru men tal ne glas be, li terar -ne večere, predstavitve knjig, za strokovna, znanstvena in potopisna predavanja. V rojstni hiši prvega pomembnega slovenskega pesnika, deluje Kulturno umetniško društvo V. Vod nik, ki je za to pri lož nost pri pravilo več kulturnih prireditev. V nedeljo, 3. februarja, ko je bilo točno 250 let, odkar se je ob »tretji uri sjutra« rodil prvi slovenski poet, se je ob 11. uri začel krajši pro gram. Naj prej so zbra -ni počastili njegov rojstni dan, nato pa so se udeleženci poklonili spominu na dru ge raz sve tljen ce in pomemb ne kulturnike, ki počivajo na starem ljubljanskem pokopališču. Jutri bodo priredili še slavnostni koncert učencev (mlajših in odraslih), večer bo obogatila predstavitev lika Valentina Vodnika in recitacije njegovih pesmi. V petek, 8. februarja, ob 12. uri bo v Gorjušah, v bivši Zoisovi lovski koči, kjer je Vodnik stanoval, predavanje dr. Sandija Sitarja o vlogi Žige Zoisa kot začetnika kapitalizma na Slovenskem ob začetku industrijske revolucije in njegovi mecenski vlogi v krogu razsvetljencev. Ob 15.30 bo Kulturno društvo Koprivnik (kjer je Vodnik kot kaplan ustanovil faro) pripravilo kulturno prireditev. Nakar se bodo udeleženci sprehodili do Vodnikovega raz-glednika. Koprivnik in Gorjuše ležijo na robu pokljuških gozdov visoko nad bohinjskim jezerom. V nedeljo, 10. februarja ob 18. uri, pa bo na Vodnikovi domačiji na sporedu monodrama dr. Matjaža Kmecla »Lovro Toman, ko je prvič razvil slovensko zastavo« v izvedbi dramskega igralca Anatola Šter-na. (beto) GLEDALIŠČE / RADIO IN TV SPORED Torek, S. februarja 2008 BI Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2007; pianistka Marija Viviani, duo Urška Petaros - flavta, Matjaž Zobec - klavir 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Jutranja oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giu-rato) 18.50 20.00 20.35 21.15 23.05 23.05 0.45 Aktualno: Occhio alla spesa Dnevnik in vremenska napoved Variete: La prova del cuoco Dnevnik Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Storie Nan.: Incantesimo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Parlament / Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) Dnevnik Kviz: Soliti ignoti Nan.: Rex Dnevnik Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik - Le idee V^ Rai Due 6.20 Dok.: La Ruta Maia 6.45 Dnevnik - Zdravje 7.00 Variete: Random (risanke) 9.45 Aktualno: Non e mai troppo tardi 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik 13.30 Dnevnik - Costume e societa - Salute 14.00 Variete: L'Italia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 17.30 Tribuna politica 18.05 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Risanke 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Ghost Whisperer 21.50 Nan.: Desperate Housewives 23.30 Nočni dnevnik 23.40 Aktualno: Punto di vista 23.45 Dok.: Su al sud V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene - Prima 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.15 Nan.: Stargate Sg-1 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Dnevnik: Il Carnevale di Viareggio 15.55 Variete: Trebisonda 17.00 Cose dell'altro Geo, Geo & geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 20.55 Nogomet Under 21: Italija - Nizozemska 23.10 Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.40 Aktualno: Percorsi Rete 4 6.25 Nan.: Ellery Queen 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nan.: Hunter 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 17.00 Aktualno: Su le maschere 18.50 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik - prometne informacije, vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Top secret - Diana, l'ora del verdetto 23.55 Film: China Moon - Linea mortale (krim., It, '91, i. Ed Harris) Canale S 8.00 8.50 9.25 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.10 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik, Mattina Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza (p.) Aktualno: Mattino cinque (vodi Barbara D'Urso in Claudio Brac-chino) Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Centovetrine Aktualno: Uomini e donne Realistični show: Amici Nan.: Settimo cielo 18.15 Resnočnostni show: Grande Fra-tello 18.50 Kviz: Chi vuol essre milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Variete: La sai l'ultima? 23.30 Aktualno: Matrix v Italia 1 6.10 Nan.: Otto sotto un tetto 6.40 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 11.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.25 Dnevnik in vremenska napoved/Studio sport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: Malcolm 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza 17.15 Risanke 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: The War at Home 19.40 Risanke 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Anaconda - Alla ricerca del-l'orchidea maledetta (pust., ZDA '04, i. J.Messner) 23.15 Film: Wil Wild West (pust., ZDA '99, i. W. Smith) 1.20 Športni dnevnik ^ Tele 4 7.00, 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30 Dnevnik 8.00, 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Pregled tiska 8.50 Aktualno: A tu per tu - Lettere a Don Mazzi 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Formato famiglia 10.35 Nan.: The flying Doctors 11.00 Klasična glasba 13.30 Aktualno: ...dopo il TG - Nel bau- le dei tempi 14.00 Aktualno: La tv delle liberta' 15.35 Dokumentarec o naravi 16.05 Nan.: Lessie 17.00 Risanke 18.45 Aktualno: Obiettivo fisco 19.10 Aktualno: Vprašanja Illiyju 19.55 Športne vesti 20.05 Aktualno: In contatto con la Trieste Trasporti 2007/2008 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Novecento contro luce 21.55 Dokumentarec 22.45 Aktualno: Universita' di Trieste 23.00 Vremenska napoved in nočni dnevnik 23.40 Košarkarska tekma: Snaidero Udi-ne - AIR Avellino (p.) LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 La l 13.25 14.20 15.10 15.45 16.10 16.30 17.00 17.30 18.00 18.30 18.55 19.55 22.00 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Il candidato (dram., ZDA '72, i. R. Redford) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Star Trek Enterprise Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik Aktualno: Speciale Otto e mezzo Variete: Speciale Chiambretti Variete: Markette - Tutto fa brodo in tv Dnevnik Slovenija 1 Kultura - Odmevi 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.10 Dobro jutro Tik-Tak: Pravljica o Sanjici Deklica delfina in lisica zvitorepka Dok. nan.: Afna Friki Ciak Junior: Čarobni čeveljci Sprehodi v naravo 16.10, 18.40 Risanka Zgodbe iz školjke Poljudoznan. serija: Ganges (p.) Intervju: Dr. Taras Kermauner (p.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Vroči stol (p.) Obzorja duha (p.) Mostovi - Hidak: Kanape - Kana- pe 16.20 Ris. nanizanka Dok. nanizanka za otroke Knjiga mene briga - Moliere: Tartuffe (p.) Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 21.00, 23.00, 0.05 Dok. oddaja Z glavo na zabavo Žrebanje Astra Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Piramida Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved (t Slovenija 2 6.30 7.55 8.25 9.00 16.50 17.15 17.45 17.55 20.00 20.30 Zabavni infokanal Dober dan, Koroška Resnična resničnost 1.10 Seja Državnega zbora Glasnik Dok. oddaja (pon.) Poročila Velenje: Rokomet (M), tekma lige MIK: Gorenje - Celje pivovarna Laško Muzikajeto: Reggea Globus 21.05 Film: Dediščina Evrope 22.35 Film: Kolja (pon.) 00.25 Nad.: Jasnovidka Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.55 16.25 16.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.55 21.25 22.10 22.25 22.55 23.55 0.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Mladinska oddaja: Fanzine Arhivski posnetki Sredozemlje Kulturni magazin: Artevisione Aktualna tema: Meridiani Dokumantarec (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Slovenski magazin Dok. oddaja Nautilus Q - trendovska oddaja 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Potopisi Folkest Miss Alpe Jadran 2007 Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 11.00 16.00 18.00 18.40 18.50 19.40 20.30 21.30 22.00 22.30 20.00 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 23.30 Videostrani Srečanje Vlade RS z župani, gospodarstveniki, poslanci in drž. svetniki Goriške Mladi @ - a + e 19.50 Video spot meseca Spoznajmo jih (p.) Kulturni utrinek Koper - Izola - Piran Turizem in mi Arsova gibanica Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka -iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila;10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Drago Jančar: Severni sij (35. nad.); 10.40 R'N'B; 11.00 Studio D; 11.15 Učimo se vse življenje; 12.00 Tema tedna; 12.50 Pristopne oddaje; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: radijski kviz Škratova čepica; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Vsaka vas ima svoj glas: narečne zgodbe s Tržaškega; 18.40 Etno glasba; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Ar-sov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 5. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika M. SOBOTA O 2/8 NAPOVED ZA DANES' Ponoči in zjutraj se bodo pojavljale zmerne padavine, močne v pordenonski pokrajini. Nad 700 do 800 m bo v Karnijskih predalpah in na Piancavallu močno snežilo, na Trbižu bodo padavine šibkejše. Čez dan bodo padavine ponehale. Ob morju in v nižinah bo popoldne zapihala ^zmerna burja in se bo delno razjasnilo. Sprva bo oblačno s padavinami, ki bodo dopoldne od zahoda postopno ponehale. Popoldne se bo od zahoda začelo jasniti. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem do 8, najvišje dnevne pa od 4 do 9, na Primorskem do 13stopinj C. Ob prehodu atlantske fronte bo nad Italijo danes zjutraj nastalo ciklonsko območje. V naslednjih dneh se bo okrepil anticiklon. V četrtek bodo v višinah pritekali močni in suhi severni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.16 Dolžina dneva 9.54. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.38 in zatone ob 15.19. Nad Italijo, Jadranom in zahodnim Balkanom je plitvo ciklonsko območje z vremensko fronto, ki se pomika proti vzhodu. S severozahodnimi vetrovi priteka nad naše kraje postopno boli suh zrak. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski simptomi. Moteno bo spanje v noči na sredo. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 2.57 najnižje -13 cm, ob 8.45 najvišje 45 cm, ob 15.30 najnižje -63 cm, ob 21.57 najvišje 36 cm. Jutri: ob 3.29 najnižje -17 cm, ob 9.45 najvišje 47 cm, ob 15.57 najnižje -66 cm, ob 22.26 najvišje 40 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............ 0 2000 m...........-3 1000 m ........... 1 2500 m ...........-6 1500 m ...........-1 2864 m...........-7 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER r uri; i: M NOVA GORICA SEŽANA Last Min ute Center" raziskava - Televizija UKTV Gold Britanci verjamejo, da je Sherlock Holmes obstajal LONDON - Večina Britancev je prepričanih, daje slavni detektiv Sherlock Holmes resnično obstajal, medtem ko jih sko raj polo vica manj me ni, da je nekdanji premier Winston Churchill izmišljena osebnost, so pokazali rezultati včeraj objavljene raziskave. V raziskavi televizije UKTV Gold je sodelovalo 3000 ljudi. Med njimi jih 58 odstotkov verjame, da je Sherlock Holmes, detektiv, ki ga je ustvaril Arthur Conan Doyle, resnično obstajal. Po mnenju 47 odstotkov je angleški kralj Rihard Levjesrčni, kije vladal v 12. sto- letju, mit. Presenetljivi rezultati o znanju iz zgodovine so še pokazali, da je po mnenju 23 odstotkov vprašanjih nekdanji britanski premier Winston Churchill izmišljen. Enak odstotek je tudi ocenil, da znana britanska humanistka in medicinska sestra Florence Nightingale ni obstajala. Trije odstotki vprašanih so podobno ocenili, da gre za mit tudi v pri me ru Char le sa Dic ken sa, enega najbolj znanih britanskih pisateljev, in indijskega političnega voditelja Mahatme Ghandija. (STA) zimbabve Cene letijo "v vesolje" HARARE - Centralna banka v Zimbabveju je v prvem uradnem poročilu o inflaciji za štirimesečno obdobje objavila podatek, daje inflacija na letni ravni trenutno 24.470-od-stotna. To je daleč najvišja inflacija na svetu, kljub temu pa še vedno nizka v primerjavi z ocenami, ki so napovedovale kar 150.000-odstotno inflacijo. Kot je ob tem dejal guverner zimbabvejske banke Gideon Gono, je inflacija trenutno največja makroekonomska težava, ki pustoši po že tako revni državi in prizadene prav vse sloje prebivalstva. Gono je tudi kritiziral neodvisne ocene, ki so napovedovale kar 150.000-odstotno inflacijo, saj so te "izkrivljene in netočne", kar po njegovih besedah ustvarja nepopravljivo škodo v gospodarstvu in jemlje kredibilnost celotni državi. V začetku oktobra je zimbab-vejski statistični urad podal zadnjo uradno oceno o inflaciji, ki naj bi tedaj znašala "le" slabih 8000 odstotkov. Po tej objavi urad ni več posodabljal podatkov, saj v zaradi pomanjkanja zelo slabo založenih trgovinah ni bilo dovolj artiklov, da bi lahko izračunali regularno ceno potrošniške košarice. Kljub vsemu je večina Zimbab-vejcev skeptična glede Gonove uradne ocene inflacije. Državni časopis se je tako nedavno podražil za trikrat-nik cene, zanj pa je potrebno odšte -ti tri milijone zimbabvejskih dolarjev (40 centov). To je že tretja podražitev časopisa od oktobra. V primerjavi z januarjem 2007 se je cena številke časopisa povečala za dobrih 200.000 odstotkov. (STA) Ul. Gradnikove b. 7 tel:+386 5 333 42 43 Kosovelova ul. 4b Pristaniška 2 tel: +386 5 7341410 tel: +386 5 627 8410 www.lastminutecenter.si zvezdniki - Po podatkih Forbesa Madonna najbogatejša med pevkami na svetu LOS ANGELES - Ameriška pop zvezdnica Madonna je najbogatejša pevka na svetu, je objavil časopis Forbes. Po njegovih podatkih je v letu dni, od junija 2006 do junija 2007, zaslužila 72 milijonov dolarjev (49 milijonov evrov). Vrtoglavi znesek si je prislužila s turnejo "Confessions", prodajo plošč in rekla ma mi. Na dru gem mes tu naj bogatej -ših pevskih zveznikov je Barbra Streisand (60 milijonov dolarjev), ki je največ denarja zaslužila z vrnitve-no turnejo, sledi Celine Dion (45 milijonov dolarjev), ki je bila uspešna z razprodanimi koncerti v Las Vegasu. Med de seti mi naj bogatej ši mi so še Sha kira, Bey on ce, Chris ti na Agui le ra, Faith Hill, The Di xie Chicks in Ma riah Car ey. Deseto mesto si delijo Hilary Duff, Avril La-vigne in Martina McBride, vsaka je v enem letu zaslužila 12 milijonov dolarjev. (STA)