Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i Za celo leto predplafian 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedlelja mesec 1 gld 40 kr. ' , „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Za celo leto 1" »'d ~ n^^M^ ft Rokopisi se ne vraeajo. nefrankovana pisma ne vsprejemajo. cel° let0 pol le.a <» gld., za Četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. 1 V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Vredništvo je v Semenlšklh ulicah St. 3, I., 17. Posamne številke po 7 kr. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje m praznike, oh pol fi. Vredniatva t e 1 o f o n - š t e v. 74. uri popoldne. Ktey. 133. V Ljubljani, v sredo 15. junija 1898. I .etnilc XIV! Quodlihet Dunaj, 14. junija. Danes je po zbornici živahno življenje. Stre-žaji pospravljajo po predalih in zvijajo svežnje, poslanci se poslavljajo ter jeden druzega povprašujejo, kako in kaj. Vsak trdi svojo ali ponavlja, kar je ujel od »merodajne« osebe. A stvar je jednostavna. Grof Thun je hotel in želel, da se jezikovna debata konča ter izvoli jezikovni odsek, ki naj bi se takoj lotil svojega dela. Toda levičarji so, kakor znano, zahtevali, da vlada preje prekliče jezikovni naredbi, ustvari »status ijuo ante« in — čemu bi prikrivali svetu — Čehi in Poljaki so bili izprva hladni za jezikovni odsek, stoječ na svojem stališču, da to vprašanje spada v delokrog deželnih zborov. Vlada je uvidela, da se debata vleče kot morska kača, samo da so odsek prepreči, in zato je kroni nasvetovala, da se zasedanjo pretrga. In kaj sedaj ? Da je položaj jako nejasen, dokazujejo ugibanja raznih listov, ki zajemajo informacije od svojih pristašev. Danes so bila na vrsti že razna nova ministerstva, najčešče se imenuje ime Chlu-meckega. A vse te kombinacije so brez trdne podlage. Chlumecky niti pri Nemcih nima za-slombe. Grof Thun ostane ter poskusi mej »počitnicami« ugladiti si pot, katero mu je zaprl nemški radikalizem. Ako se mu do jeseni posreči pridobiti merodajne stranke za stvarno razpravo o jezikovnem vprašanju, skliče koncem septembra državni zbor. Ako ne, potem — vederemo. Kdo pa si danes ubija glavo, kaj bode čez tri ali štiri mesece ? Danes so zborovali vsi večji klubi, razpravljajoč o »položaju« ter sostavljajoč izjave za volilce. Antisemitje so svojo izjavo že danes objavili po listih. V tej izjavi naglašajo, da sta jezikovni naredbi, naperjeni proti Nemcem, obustavili parlamentarno delo. Čehi in Poljaki imajo tudi že svoji izjavi. Naša zveza ima danes popoludne že drugo sejo. Dopoludne je soglasno sklenila, da morajo zastopniki zveze v parlamentarni komisiji v imenu Slovencev in Rusinov odločno zahtevati poseben odstavek v skupni izjavi zjedinjene desnice o varstvu narodnih manjšin. Vitez Javvorski in dr. Kramar se v svojih načrtih nista ozirala na »zaveznike«, ki so zvesto služili, pričakujoč vsaj prijazne besede v zahvalo. In — čuli so se ugovori od mož, od katerih bi tega ne pričakovali. Konečno je bil vender vsprejet načrt viteza Ja\vorskega s kratkim dosta vkom o stari frazi glede »narodne jednakopravnosti« tudi za tisočletne tlačane. Bog se nas usmili, na drugih pomoč no računajmo mnogo. Niti danes, ko že vsak nemški kozmopolit in čevljarski vajenec kriči o »nemški vzajemnosti«, bratovska ljubezen slovanskim narodom ni prešla v kri in meso, navzlic raznim »pohodom «, slavnostim in »narodnim« praznikom. Ali se smemo čuditi, da je starega boritelja dr. Smolke, sin, nedavno pišoč o jezikovnem vprašanju v Avstriji, vskliknil. Boga hvalim, cla sem rojen Poljak in ne Slovan. Po mnenju tega gospoda profesorja so Poljaki posebno pleme! Slovenski poslanci večinoma še jutri v četrtek ostanejo tukaj, da hodijo »trkat na kljuke« raznih ministrov, pobirat drobtin, ako jih sploh dobe. V petek se odpelje posebna deputacija naše zveze v Prago k alavnosti stoletnice rojstva »očeta češkega naroda«, slavnega Františka Palackega. Doslej so se oglasili gg.: Biankini, Barvvinski, dr. Krek, Spinčič, Šuklje, dr. Trumbič, \Yachni-anyn in Vukovič. Ko bi že danes zasedanje ne bilo pretrgano, udeležilo bi se praške slavnosti večje število. Minolo soboto in nedeljo so je vršila jednaka slavnost v Brnu. Našo zvezo so zastopali poslanci: Einspieler, dr. Klaič, Pogačnik, dr. Trumbič in dr. Žitnik. Vsprejem v Brnu v soboto oh 5. uri jo bil najprisrčnejši. Gotovo nad tri tisoč zavednih Čehov se je zbralo na kolodvoru, mej njimi gospe in gospice najodličnejših česluh rodbin v Brnu, obsipajoč v pravem pomenu besede došle »južne brate« s cvetjem in šopki. Da češki narod, tudi priprosto ljudstvo, napreduje v zavednosti in odločnosti v boji proti neprijateljem tudi na Morav-skem, to smo videli na svojo oči, čuli na svoja ušesa. Da, češki narod ni zgubljen, temveč je (rdna predstraža, močna trdnjava na severu proti germanskim valovom, kakor je naglašal zvečer v »Besednem domu« slovenski zastopnik. Na to severno stražo morajo se naslanjati Slovenci v borbi za svojo pravdo, za svoj obstanek. Našim odposlancem so brnski Čehi vsepovsod skazovali največjo pozornost in neprisiljeno prijateljstvo. Bil je pač zbran narod brez »rojenih diplomatov«, ki »hladno« pretresajo politični položaj in bilanco dobička in zgube. Naravno, da Nemci niso bili mirni na »svoji LISTEK. Socijalne slike. i. t Strup. (Konec.) »Pa kmalo se vrni, Matevž, mrači se že« je prosila Marjeta v neki slutnji in krčevito zgrabila za roko svojega moža. »Ne boj se, Marjeta, v četrt ure sem zopet doma — le pripravi kaj za večerjo, kajti lačen sem . . .« »Lahko noč soseda!« je zaklical že na cesti Martinjakov in »Lahko noč, Marjeta!« je bedasto pritegnil Matevž, voz pa je oddrdral po cesti, kmalo pa se je ustavil, kajti iz krčme se je oglasil klic: »Glej ga no, Matevž je tu in Jarnej! Stopita notri en hip, saj takoj lahko zopet gresta!« Martinjakov je stopil z voza in dejal Matevžu: »Malo podrži konja, takoj sem zopet tu 1« A v tem hipu je pristopil krčmar in velel Matevžu: »Kaj boš tu, stopi notri, že jaz poprimem vajeti!« In vstopil je Matevž. In notri je še vedno sedel črnožolti ob svojem kozarcu vina pri svoji mizi, dočim so sloneli pivci pri drugi mizi, od katere je že teklo vino in žganje. Črnožoltemu je potemnil obraz, ko je zagledal Matevža, in postal je nekam razburjen. Naročil je brzo malo merico žganja in ga izpil polovico, drugo polovico pa je zlil v kozarec z vinom a tako, da tega ni opazil nihče drug, in merico jo vrnil točajki. Matevž in Jarnej sta se bavila okoli omizja, tu in tam so jima napivali. Matevž se je dosledno branil žganja, dočim je izpil kozarec vina. »Ne bodi siten!« mu je klical Trnikov Tome, »ali meniš, da te bode požrl? Ce mene ne, tudi tebe ne bo, pa zdaj že celo ne, ko si zopet zdrav, ko drenov klin!« »Ne smem pa ne smem, oča, pa brez zamere! Zdravnik mi je prepovedal le eno kapljico ga popiti, po meni bi bilo. Saj sem komaj okreval!« Te besede so starca tako dirnole, da se mu je raztegnil obraz v nezapopadljive gube in je takoj obmolknil. Oglasil pa se je črnožolti pri svoji mizi in poklical Matevža pit rekši: »Glej no, Matevž! Pij no! Saj zdaj si že zopet zdrav, pa polni kozarec ga izpij!« »Kaj j]a prenašaš todi? Pa ne kako rubežen za me?« ga je nemirno vprašal Matevž in skrb mu je zasijala v licu. »Nič za te, Matevž, le brez skrbi bodi in — Pij!« »No, samo da ni kaj za me, potem že pijem«. »Le potegni ga — daš drugikrat zanj ti!« je priganjal birič in Matevž je izpil v dušek. a« »Ha, prilegel se mi je, a je tudi močan!« »Meniš, da pijem jaz kako čobodro? Meni mora natočiti najboljšega. Zdaj pa tudi moram v mesto, Bog te obvaruj, Matevž, mrači se že. Pa zdrav ostani!« Dočim je birič odšel v tamno noč, sam teman v svoji duši, kakor noč mej drevjem, ki je viselo na njegovo pot, sta se še vedno mudila Matevž in Jarnej mej pivci in tu in tam trčila s prijatelji, seveda pila sta le vino. Toda kmalu se je jel nekako čudno vesti Matevž, jel se je smejati na glas brez vzroka in mahati okoli sebe z rokami. Prestrašen je planil Jarnej k njemu in ga jel izpraševati, a v odgovor je dobil zmedene, vznemirjajoče besede, ki so se trgale iz ust že blizo nezavestnega prijatelja. »Za božjo voljo! Dali ste mu žganja, pil jo žganje! To ga umori! Uboga Marjeta! Kdo mu je dal piti žganja!« Navstala je splošna zmešnjava v krčmi, vse je kričalo: »jaz ne! jaz ne!« in nekateri so hoteli oditi, boječi se osornega Martinjaka, a ta je zastavil vrata in silno zakričal nad pijanci: »Ni-kdo mi ne pojde iz krčme, dokler ne izvem, kdo mu jc dal piti žganja! Lopovi! zapeljali ste ga prej, da je popival z vami in zavoljo vas zapravil vse imetje, a naposled ste ga še ugonobili! Uboga Marjeta, ubogi otroci!« Mej tem se je že nabralo mnogo vaščanstva v krčmi, kajti naglo se je raznesel glas o žalost- posesti« , zato so nekaterim prevročim nemškim petelinom puščali prevročo kri. Da je v Brnu dobra polovica češkega rodu, pričale so zastave z raznih oken in streh in v nedeljo nad 60.000 broječa množica navdušenega ljudstva po ulicah, koder se je pomikal sprevod k ljudski slavnosti na Kraljevskem polju. Narod vstaja, in onih je strah! Da bi iz groba vstala tudi pravičnost ter zatrla črno sebičnost in sestro jej — zavist! Boj za Istro. v. Za svoje namene se poslužujeta omenjena dva faktorja kot krepkega pomočka — dem o-r a 1 i z a c i j e in moralne nasilnosti. Za demoralizacijo skrbi v prvi vrsti »Lega nazionale«, ki odtujuje ljudstvo svoji izvirni, slovanski narodnosti in krščanski veri in sploh vsemu dobremu in plemenitemu. Škoda, ki jo je pro-vzročilo to peklensko društvo že med slovanskim narodom v Istri, se ne da izračunati in je večja kakor v se ujme, ki jih je poslalo nebo na zemljo istrsko. To društvo skrbi, da se Slovan Istre ne more vzgajati v dobrem verskem duhu, ker mu takorekoč zapira vrata v cerkev in šolo, kjer bi moral čuti dobre nauke v prirojeni materinščini. V šolah, katere podpira »Lega nazionale« na roki italijanaškega šolskega vodstva v Istri, se tlači otrokom v glavo italijanščina, katere no razumejo, in ostanejo nemi za vse, kar se jim tu žlobudra s katedra doli. In posledica temu je, da otroci ostavivši šolske klopi ne le, da niso pridobili ničesar v nauku, marveč so še izgubili zdravi čut pojmovanja, ker se jim je zbegala glava. Taki otroci postanejo po šoli pravcati glupeži, ki niso ni to ni ono in dovzetni samo za hudobijo, katera se doma in na cesti ra-pidno širi med njimi. Kaj postane iz tacih otrok, ko odrastejo, je lahko umeti: postane prav isto, kar žele uničevalci slovanskega rodu v Istri: duševni tepci, nesposobni za kakoršno koli plodo-vito delovanje v smislu narodnega ali gospodarskega napredka. Stokrat bolje še v onih krajih, kamor strupena sapa »Lega nazionale« še ni pri-vela, ker, dasi ondi ljudje vsled pomanjkanja šol ostanejo neuki, ohranijo vsaj svoj zdravi naravski čut, kateri zamrje povsodi, kjer deluje to ita-lijansko židovsko demoralizacijsko društvo. Menilo bi se pa, kar zamudi dobrega šola pod škodljivim uplivom »Lega nazionale« na otrocih, zamogla bi popraviti cerkev na odraslem ljudstvu. Žal, da imamo tudi tu nasprotnih izkušenj, kakor bi jih smeli pričakovati. Znano je namreč, da se zlasti v poreško-puljski škofiji na-meščavajo duhovni voditelji ljudstva, katerim ni za narodno blaginjo ljudi in ki ne skrbe za to, da bi se širila vzgoja ljudstva v domačem, s 1 o-vanskem duhu. Mnogo duhovskih mest pa, kjer silijo vsi o d n o š a j i na to, da bi se morala napolniti z slovensko duhovščino, ostaja nem dogodku. Prihitela je tudi Marjeta in z glasnim jokom se vrgla na Matevža, ki je že ležal nezavesten na tleh in strašno hropel. Poslali so brž po duhovnika, kateii je za-mogel podeliti nesrečniku le še sveto olje, kajti zavedel se ni več. Odvedli so ga na dom, umrl je že v malo minutah. »Kako resnično je govoril zdravnik, ko je svaril pred žganjem!« je tarnal Martinjak in solze so ga oblivale. »To je strup,« je dejal dobri, učeni gospod, strup je bil, ko je bil mož še zdrav, a smrten strup postane, ako bi ga le pokusil zopet.« Marjeta je potegnila Martinjaka na stran in vprašala s silno resnim glasom: »Kdo je bil v krčmi, ko sta prišla z Matevžem ?« »Kdo ? Čudno vprašaš! No, razven vaščanov bil je tudi birič, a pil je sam . . .« »Vino ? —« »Glej, da ne vem, a ne razumem te . . .« »Da, prav je dejal zdravnik: strup je bil, smrten strup, a kdor mu ga je dal piti, bil je tudi njegov smrtni sovražnik! Ubogi Matevž!« In več ni jokala Marjeta, marveč pokleknila ob mrtvem truplu svojega nesrečnega moža in vroče prosila Boga, da bi jej pomagal prestati vse to silno gorje! navadno praznih in ljudstvo, ali nima niti naj-potrebniše verske vzgoje, ali pa mora hoditi ponjo v zelo oddaljene kraje, kar vse zelo ovira verski napredek. Pod takimi razmerami se mora razviti med ljudstvom nek položaj, ki ga prav dozori za ma-terijelno razpadanje, ker je brez vse moralne opore, potrebne tolikanj za izvrševanje težkega poklica na kmetih. V takem položaju žanjejo ljudske pijavke svojo najboljšo pšenico, ker jim posestniki in gospodarji zemlja kakor muhe lete v nastavljeno past. Da se vse to godi zistematično, po natančno določenem načrtu, o tem ni, da bi z nova govorili. A govoriti nam je o pravih virih, od katerih izhaja zistem. Ti viri pa izhajajo zopet iz oseb, ker oseba je v zakonih človeške družbe zistem. Govoreč toraj o osebah, moramo naravno priti do vzrokov, ki navajajo osebe, da ustvarjajo zistem. In kaj zamorejo biti ti vzroki v pogledu od-nošajev v Istri ? Vendar ne narodno naudušenje italijanašev za »benečanstvo« v Istri ? Ne, tako naivni ti ljudje niso, tako naivni, da bi iz golega narodnega naudušenja uničevali istrske Slovane gospodarski, ker je vendar gotovo, da bi jih lahko poitalijančili brez škode za njihov materijelni obstanek. Marveč, kakor rečeno, vzroki so popolno ma-terijelnega značaja, materijelna je tudi korist, ki »naudušuje« gotove osebe za gospodarsko ukon-čevanje Slovanov. In baš te osebe kakor vire ukončevalnega zistema v Istri je treba označiti, da svet konečno izpozna, kje se nahaja pravi in ne navidezni započetek vsega zla, in da naposled tudi Istran izpozna, od kodi prihaja nevarnost za njegov obstanek, ter da se ve izogibati tej nevarnosti po pravih potih. nezakonita naredim. Iz Zagreba, 5. junija. Kakor da še ni bilo zadosti nemira in nesreč radi maiarske zastave na hrvatskih tleh, izdal je mažarski minister za notranje stvari v sporazumljenju z ostalimi ministri (hrvatskega ministra bržkone ni vprašal) neko novo naredbo glede ma-žarske zastave, kdaj se ima leta razobesiti, namreč 11. aprila kot na dan potrjenih mažarskih postav iz leta 1848. potem na praznik sv. Štefana (20. avgusta) in pa na cesarjev god. Ta naredba velja pa tudi za Hrvatsko, ter je to prvi slučaj, da se je predrznil ogerski minister notranjih stvari tako samooblastno in očitno prekršiti postave glede hrvatske avtonomije. Naredba pravi, da se mora mažarska zastava z zajedniškim grbom razobesiti na Hrvatskem na vseh zgradbah, kjer so nameščeni zajedniški uradi. Tudi do zdaj so se razobešale na svečanostne dni take zastave, ali so jih morali varovati stražarji. Misli li mažarski minister, da bodo te zastave zdaj, ko je on izdal omenjeno naredbo, postavno razobešene na Hrvatskem ? V tem pogledu se vara on in njegovi tovariši, ki so odobrili ta njegov ne-postavni korak. Po nagodbi od leta 1868. je Hrvatska popolnoma avtonomna i v zakonodavstvu i v eksekutivi v vseh notranjih stvareh, a to ekse-kutivo vodi jedino ban in nobeden drugi. Kako se je moglo vendar zgoditi, da so mažarski ministri popolnoma prezrli to temeljno postavo hrvatske avtonomije. A kako, da jih ni opozoril nato hrvatski minister, ki bi vendar moral znati za take stvari? A kaj poreče ban, ki je vendar prvi čuvar hrvatskega ustava ter odgovoren za svoja dela hrvatskemu saboru, ki ga mora radi tega, če ostane izdana naredba zares veljavna tudi za Hrvatsko, pozvati na odgovornost, ker bi prekršil tudi on ustav hrvatski, ko se ne bi uprl takemu krivemu tolmačenju nagodbe. Sicer je znano, kakšnih nazorov je ban glede mažarske zastave. On se je v zadnjem saborskem zasedanju jasno izrazil, da imajo postave ogerskega sabora iz leta 1848. veljavo tudi za Hrvatsko, a ker je v teh postavah bila sprejeta mažarska zastava kot takšna za vse zemlje ogerske krone, mora veljati zdaj tudi na Hrvatskem. Toda to so čisto krivi nazori, kakor je hrvatska opozicija dokazala, kajti ogerske postave iz 1. 1848 niso bile na Hrvatskem nikdar razglašene, a glede mažarske zastave ni v nagodbi iz leta 1868 niti besedice, marveč se omenja le hrvatska zastava z zajedniškim grbom. Banovi in njegovih oprod dokazi za veljavnost mažarskih postav na hrvatskem teritoriju ne temeljijo se tedaj na pozitivnih dokazih, marveč je vse le samovoljno govoričenje v korist mažarskernu zistemu. Vrlo važen dokaz, da mažarska zastava ni postavna na Hrvatskem, je ta okolnost, da hrvatska domobranska vojska rabi le hrvatsko zastavo in tudi prisega na njo, in vendar je domobranstvo zajedniška zadeva. Mažarski ministri pa s to naredbo glede mažarske zastave niso samo prekršili nagodbene postave, nego so tudi hrvatski narod ž njo najhuje razžalili. V naredbi je zapovedano, da se mora mažarska zastava razobesiti tudi 11. marca, tedaj na dan, ko je s potrjenjem dotičnih mažarskih postav bila Hrvatska zbrisana izmed slobodnih kraljevin. In ta dan naj zdaj slavi hrvatski narod, oni narod, ki si je z mečem v roki svojo po teh postavah poteptano samostalnost obranil, ter dokazal, da noče robovati mažarskernu sosedu, pač pa v zvezi ž njim živeti ali le kot ravnopraven narod. Hrvatski narod je prosvedoval proti postavi, ki je bila letos sklenjena v ogerskem sabor u glede praznovanja dne 11. aprila, ker se je le ta sklenila tudi v ime Hrvatske, kar je bilo seveda čisto nepostavno. A prosvedoval bode gotovo tudi proti temu, da se na ta dan po Hrvatskem razo-beša mažarska zastava, ki bi pri Hrvatih budila le one neugodne in žalostne dogodke, katere so pretrpeli onega leta, in pa občutke sramotne odvisnosti. Nadjamo se, da se bode o tem ravnanju mažarske vlade spregovorilo v bodočem hrvatskem saboru, in da se bode vsa stvar razjasnila, kako je bilo mogoče, da se je moglo sploh kaj takega zgoditi. Vemo sicer, da se nahaja med člani hrvatskega sabora le odveč mamelukov, ki bodo branili ta nepostavni korak mažarske vlade, a ž njo tudi svojega vodjo, ki je bržkone glede te stvari sporazumen s prvo; toda kaj porečejo bolji člani mažaronske večine, katerim je vender že nekaj stalo do narodne časti in svojega ugleda. Ne moremo si misliti, da bi tako učen in vesten mož, kakor je dr. Pliverič, v tej zadevi mogel molčati, ali celo odobravati kršenje nagodbe, na katero se on neprenehoma pozivlje. Tukaj se bode treba postaviti v obrambo domačih pravic vkup z opozicijo, kajti če se bode v tako očitnem kršenju naših postav popuščalo, potem je naša avtonomija v kratkem zginila. More se zgoditi, da kmalu poskuša svojo srečo tudi še kateri drugi minister, kako bi se vmešal v hrvatske avtonomne stvari. Pravosodni je to že večkrat poskušal, toda ni uspel, a zdaj bi mogel, Če bode odločno ravnal, kakor je minister za notranje stvari. Potem naj pride pa še minister za bogo častje in nauk ter začne uvajati v vse šole brez razlike mažarščino, in kaj ostane še od avtonomije? Tako se godi vsakemu narodu, ki popušča bodi si v katerikoli stvari svojemu sosedu, zguba se mu kaže povsodi; zategadelj ostani trd in neizprosen v vsem, kjer je treba braniti pravico in čast svojega naroda. Tak bi moral biti tudi hrvatski narod, ko bi hotel ohraniti neokrnjene svoje pravice. Opozicija hrvatska je pokazala, da je na pravem potu, in ko se jej pridruži ves narod, ne bodo se mogle goditi nič več takšne povrede narodnih in državnih pravic njegovih. Politični pregled. V Ljubljani, 15. junija. Izjava parlamentarne desnice. Kakor se nam je včeraj sporočilo, izdala je parlamentarna desnica svojo izjavo na volilce po nekoliko spremenjenem načrtu poslanca Javvorskega, ki pa v narodnostnem pogledu ne ugaja posebno zastopnikom najbolj tlačenih manjših slovanskih narodov. Besedilo omenjene izjave slove nastopno: Večina je storila rade volje vse, kar bi moglo pospešiti dela v parlamentu, in je opustila vse, kar bi moglo ista ovirati. Rade volje je opustila zopetno izvolitev prejšnjega državnozborskega predsedstva, opustila vse ostreje korake za slučaj motenja zborničnih razprav, pritrdila je na ljubo Nemcem spremenjenim Gautschevim jezikovnim naredbam ter sploh ni skušala krajšati jezikovne razprave s predlogi na konec debate. Povodom predložitve proračunskega provizorija in prevažnih socijalno-političnih zakonskih osnov je parlamentarna ko- misija desnice vse poskusila, da se prične o njih parlamentarna razprava zato, da so varujejo v ustavi zajamčena prava, deloma pa v korist zelo oškodovanega narodnega gospodarstva. Ker pa opozicija povodom posvetovanja klubovih načelnikov ni hotela pritrditi nobenemu predlogu desnice in ker pomanjkljivi poslovni red žal no more staviti mej;\ navalom opozicije, morala je poslanska zbornica znova ustaviti delo, ne da bi bila mogla v najmanji meri ustreči zahtevam v težavni krizi se nahajajočega poljedelstva, obrtnega in delavskega stanu, ter z izvedbo nameravanih investicij in nagodbe z Ogersko razbremeniti tostransko polovico ter zboljšati deželne finance. Do volitve jezikovnega odseka pa niti ni prišlo in nič manj ko 51 večinoma opozicijalnih govor nikov se nahaja ob zaključku zasedanja še v go vorniskem zapisniku. Izražajoč najgloblje obžalovanje vzpričo takim razmetam izjavlja parlamentarna desnica, da no more prevzeti zanje prav ni-kake odgovornosti, in da je vkljub dosedanjim ne-vspehoin in neštevilnim neosnovanim napadom še vedno voljna, donašati žrtve v dosego zaželjenega cilja, pred vsem resnega parlamentarnega dela. Vztrajati pa hoče tudi nadaljo neomajno pri načelih, izraženih v adresnem načrtu iz leta 1897. — To izjavo podpisali so zastopniki vseh desni-idih strank, akoravno so si mnogi slovanski zastopniki želeli, da bi bil prodrl načrt posl. dr. Kramam, ki je mnogo bolj radikalen v narodnem oziru. 1'alackega slavnosti v Pragi vdeleže se poleg nebroj zastopnikov slovanskih narodov v Avstriji tudi zastopnik^ ostalih Slovanov v Evropi in mej temi posebno Rusi. Zastop ruskega glav nega mesta Petrograd bo položil na grob Palac-kega krasen venec, katerega dovede v Prago po sebna deputacija, na čelu jej general Komarov, izdajatelj »S\veta«. »Novoje Vremja« objavlja povodom te slavnosti zelo obširen članek, v katerem se naglaša, da je ruski narod ravno tako dolžan slaviti spomin velikega Slovana, kakor njegovi sorojaki, ker se je Palacky neumorno boril za slovansko idejo ter ob jednem tudi za obstoj in neodvisnost Avstrije, ki goji z Rusijo najboljše prijateljske razmere. Imenovani predsednik graškega nad sodišča po poročilih'raznih listov še sedaj ni na svojem novem mestu, pač pa se nasprotno govori, da bo premeščen grof Gleispach na neko drugo mesto. Iz nekega vira se z gotovostjo zatrjuje, da bo tirolski deželni glavar grof Brandis iz zdrav stvenih ozirov v najkrajšem času upokojen in pride na njegovo mesto predsednik nadsodišča v Inomostu, Esterle, na to mesto pa se pozove grol Gleispach. — Nasprotno pa poročajo graški listi, da se je grolu Gleispachu dovolil trimesečni dopust. Prva, posebno pa še druga vest sta kaj malo verojetni, lažje pa se je sprijazniti z mne njem nekaterih krogov, ki trdijo, da zasede grof Gleispach v kratkem mesto senatskega predsednika pri najvišjem sodišču. Splošne volitve v Nemčiji vrše se že jutrišnji dan in vendar ni opaziti nikakega količ kaj živahnega volilnega gibanja. Zdi se, kakor bi bilo že vse pripravljeno na odločilni boj in se nahajalo v najbolji zavesti, da je zmaga tej ali oni stranki zagotovljena. Jedini vrišč je provzro-čilo tajno pismo državnega tajnika Posadovskega na uradnike in sploh državne uslužbence, v katerem se jim zabičava, naj se ogibajo socialističnih mrež. Akn se pomisli, da bo bodoči državni zbor moral poleg nebroj več ali manj važnih za konskih osnov obnoviti tudi lepo vrsto raznih tr govinskih in drugih pogodeb, se je res čuditi, da je opaziti poslednji dan na volilnem bojišču samo nekaj protisocijalističnih in protiagrarnih bo rilcev. V f rancoski poslanski zbornici se je vršil predvčeranjim prvi boj v novem zasedanju, ki pa je ostal še nedoločen. Vršila se je namreč prva seja po izvolitvi predsedstva in odsekov. Govoril je najpreje predsednik Dcschanel o nujnih nalogah francoskega parlamenta, potem je zajahal svojega strogo radikalnega konja socijalist Mille-rand. Izražal jc željo, naj vlada takoj pojasni svoj program za bodočo parlamentarno dobo, sicer pa rekel, da ne veruje nikomur, ki se opira na klerikalno stranko, torej tudi Mclineju ne. Najboljši republikanci in reformatorji so le socijalisti in kot taki hočejo podpirati le ono vlado, ki bo delo- vala v tem smislu. Za njim so je pa oglasil za besedo ministerski predsednik, da odgovori na interpelacijo Millerandovo. Ministerski predsednik jo ostro bičal socijulistiško stranko. Konstatoval je, da je izgubila socijalistična klika več važnih postojank in se vzdržala na površju sploh le s pomočjo najrazličnejših sleparij mej kmetskim in delavskim ljudstvom, kateremu je obljubovala vso mogoče in nemogoče stvari, popolno pa zatajila svoj pravi program. Odgovarjajoč na nadaljna izvajanja je naglašal Meline, da prebivalstvo ne hrepeni p:> reviziji ustave, marveč želi le, da se preosnuje zbornica v tem smislu, da se manj peča s politiko in bolj s koristnimi deli. Vse parlamentarno stranke poživlja, naj sklenejo premirje in se resno jamejo pripravljati na svetovno razstavo v Parizu. Za njim je govoril še jeden najzagrizenejih opo-zicijonalcev Bourgeois, ki je napadal vlado radi alijance z sovražnimi elementi, mej katere je po njegovem mnenju prištevati vso protižidovske in-protisocijalistične stranke. Razprava se je nadaljevala včeraj, o kateri pa šo ni obširnejih poročil. Gimnazijska petdesetletnica. (Spisal prof. dr. A. Medved.) Tekoče leto je leto slavnih obletnic, posebno v naši avstrijski državi. Praznovali smo že dvajsetletnico velepomenljivega papeževanja in šest-desetletnico vzornega duhovništva vladarja svete cerkve, Leona XIII. Kmalu se začnejo po vesoljnem našem cesarstvu slovesne svečanosti v proslavo plodonosnega, zgodovinsko toli važnega vladanja presvitlega cesarja Fran Josipa I. Gotovo bodo oživile pristni avstrijski duh in združile zopet, čosar tisoči vroče želijo, avstrijska srca v medsebojni ljubezni in v prepričanju, da se je treba naše države tesneje in odkritosrčneje okleniti, kakor se to v zadnjem času sem ter tje kaže. V kipeči radosti slavnostnih dni pa ne smemo pozabiti obletnice zelo važne ustanove, ki ima brez dvoma za naš duševni razvoj velik pomen, — petdesetletnice avstrijske gimnazije. Naše razumništvo se je večinoma na obstoječih gimnazijah izobraževalo, uživalo je poduk na zavodu, ki se je v sedanji obliki ustanovil pred 50 leti. Ob jednem z gimnazijo slavi svojo petdesetletnico tudi c. kr. naučno ministerstvo, kije istotako mogočno vplivalo ne le na duševni, temveč i na politični ter verski razvoj v novejši dobi med avstrijskimi narodi. Leta 1848, osem dni po groznem viharju me scca sušca na Dunaju, ustanovila je takratna vlada samostojno ministerstvo za bogo-častje in poduk, vendar je bil oddelek za bogočastje še dalje časa v področji ministerstva notranjih zadev. Prvo važnejše podjetje naučnega ministerstva bilo je združenje obeh modro-slovnih letnikov s šestrazredno gimnazijo; tako je nastala današnja o sem raz-redna gimnazija. Prvi naučili minister je bil Frančišek baron So mm a ru ga od 1. aprila do 18. julija 1848. Njegov naslednik je bil dr. Anton Dobl-hoff-Dier, za kojega je pa skoraj vse posle opravljal znani modroslovec in pesnik dr. E r n e s t baron F e u c h ter si ebe n , ki jc bil tajnik v naučnem ministerstvu. Tudi Doblhoff-Dier je bil le nekaj mesecev naučni minister; zaporedoma so mu hitro sledili prejšnji finančni minister baron Filip Krauss, za njim grof Frančišek Stadion in za tem vitez Ferdinand Thinn-fe ld. 28. julija 1849 bil je naučnim ministrom imenovan državni namestnik na Češkem, grol Leon Thun, kojega delovanje je v Avstriji za poduk trajnega in slavnega spomina. Bil je izvanredno nadarjen diplomat in priznan veščak na obširnem polju nižjega in višjega poduka. Naučni minister je bil med vsemi do sedaj najdalje, po mnogoterih odlikovanjih je odstopil 20. oktobra 1860. Sledil mu je baron Josip Al. Ilelfert do 15. junija 1863. Po njegovem odstopu združili so naučno ministerstvo z ministerstvom notranjih zadev. Še le leta 1867 bilo je zopet z nova ustanovljeno in naučnim ministrom je bil imenovan vitez dr. Anton II ye in za njim dr. Leopold Hasner, ki je izdal sedanje postave za ljudsko šole. Poznejši naučni ministri so bili dr. Karol pl. Stremayer, vitez Adolf Tscha buschnigg, dr. Josip Jircček, zopet Stre m a y e r (1871 — 1879), potem baron Žiga Conrad (do 1885), dr. Pavel Gautsch-Frankenthurn (do 1893), dr. Stanislaj vitez Madeyski (1895), dr. Edvard Rittner, zopet Gautsch (do 1897), grol Vi licenci j Bail-let de Latour in sedanji naučni minister grof Bylandt-Reit h. Za gimnazije je velikega pomena minister Conrad, ki je izdal izborno, od strokovnjakov enoglasno pohvaljeno »Navodilo za poduk na g i m n az i j a h«. Tudi Gautsch je izdal več vplivnih preosnov ; prenovil je nadzorovanje na gimnazijah in v cerkvonem oziru pridobil si je brezdvomno nevenljivih zaslug s tem, da je podelil mnogoterim zasebnim gimnazijskim zavodom pravico javnosti. Cerkvenim redovom je s tem storil veliko uslugo. Frančiškani v Bolzanu, jezuvitje v Kalksburgu, šolske sestre v Mariboru imajo po njegovem privoljenju javne zavode, v katerih z velikim vspehom tekmujejo s svetnim učiteljstvom. Oziraje se na gimnazije je Gautsch šo večjo preosnovo nameraval. Hotel je namreč gimnazijo postaviti zopet bolj na humanistično stališče, kakor je bila nekdaj. Pred 1848. 1. delila se je gimnazija v štiri nižje, takozvanc gramatikalne razrede, in v dva višja, humanitetna razreda, poetiko in retoriko. V vsakem razredu učil je vse predmete le eden profesor, razrednik, samo verozakon je predaval za vse razrede poseben duhovnik. Glavni predmeti so bili: latinščina, zgodovina in zemljepisjc, matematika in od 3. razreda višje grščina. Značaj takratnih gimnazij je bil toraj jezikoslovno-huma-nističen, sedaj pa je bolj realističen. Gimnazije so bile prej večinoma v duhovni oblasti; poduče-vali so skoraj izključno duhovni. Posebno trijo redovi sloveli so kot izborni odgojitelji: benediktinci, jezuvitje in na Češkem, Moravskem ter sp. Avstrijskem p i j a r i s t i- A tudi frančiškani so imeli več odličnih gimnazij, istotako cistercijani, premonstratenzi, avgu-stinci, dominikanci in v Galiciji bazili-j a n i. Nekaj gimnazij so vodili tudi svetni duhovniki. Zveza med gimnazijo in med vseučiliščem sta bila dva letnika lice j a, takozvano »modro-slovje«. Že pod ministrom Sommaruga je predlagal dvorni svetovalec dr. Fr. Exner, naj sc združita z gimnazijo. 28. avgusta 1848. 1. izdalo jc naučno ministerstvo »provizorično navodilo o poduku v naravoslovju, v nemškem jeziku in tudi v drugih deželnih jezikih v smislu narodne izobrazbe«. V decembru istega leta so se otvorilc na Dunaju prve osemrazredne gimnazije. Dr. Fran Exner in Ilerm. Bonitz sta sosta-vila »navod za preosnovo avstrijskih gimnazij in realk«; po njem se je razvil poduk na sedanjih gimnazijah in realkah. Vendar je med strokovnjaki o realkah še sedaj različno mnenje o njihovem namenu in o obsegu predmetov, ki sc naj na njih podučujejo. Celo o imenu niso edini, naj se li zovejo »realke« ali »meščanske šole« (kateri izraz rabi Exner-Bonitzov navod); nekteri menijo, da realk sploh ni potreba; če se pa že kje osnovijo, naj bodo deželni zavodi, ki toraj državi ne nalagajo nobenih bremen. Gimnazija je pa ostala zvesta svojemu prvotnemu načrtu. Spremembe, ki so se tekom let ž njo zgodile, so zelo malenkostne. Njen namen je jasen, mnogo višji, kakor pa na realkah; gimnazija mora odraslo mladino za vseučiliščne študije usposobiti na podlagi vsestranske izobrazbe. Da se v novejšem času na gimnaziji zahteva mnogo več vspehov v matematiki in naravoslovju, je jako modra, umestna in po vsem opravičena uvedba; ž njo se le zahteva, da se naj mladini raztolmači vsakeršni napredek v svetovni omiki. A kdo ne ve, kako mogočno in mnogolično se je v novejši dobi razvilo ravno naravoslovje, kemija, fizika in astronomija! Z vedno rastočim razvojem v imenovanih strokah raste i potreba, seznaniti človeškega duha z novimi iznajdbami na obširnem polju vesoljne izobrazbe. Število gimnazij se je v zadnjih 50 letih več kakor podvojilo. V tem oziru je naša država velikansko napredovala. Jasneje in določneje, kakor vsako razmotrivanje, go\ore tukaj številke same. Po posameznih deželah računjeno, bilo jo gimnazij s pravico javnosti 1.1848: 1.1898 jih jo: na sp. Avstrijskem 9 28 » zg. Avstrijskem 2 5 » Solnograškem 2 2 » Štajerskem 4 8 » Koroškem 2 3 » Kranjskem 2 5 » Primorskem 4 5 » Tirolskem 8 11 » Češkem 21 56 » Moravskem 7 24 v Galiciji 18 30 » bleziji 3 7 » Bukovini 1 4 » Dalmaciji 3 5 Skupno je toraj bilo 1. 1848 81 gimnazij v Avstriji, letos jih je 193 s pravico javnosti in 8 zasebnih gimnazij, med kojimi jih je 5 v duhovni oblasti. Razven tega je še v Celju posebna slovenska nižja gimnazija in v Tridentu popolna osemrazredna, K tem gimnazijam moramo šteti tudi 2 »gimnaziji za dekleta«, 1 na Dunaju, 1 v Pragi. V Libercah je združena z realko popolna gimnazija, ki zgoraj ni ušteta. Prezreti se nadalje ne sme, da imajo gimnazije večinoma v posameznih razredih vsporednice ali paralelke ; v nekaterih razredih po 2, 3, celo 4. Ako bi iste šteli kot posebne gimnazije, lahko rečemo, da ima Avstrija nad 3U0 gimnazij. S tem pa število še vedno ni dopolnjeno. V nekaterih krajih, posebno v glavnih mestih, na Dunaju, v Pragi, v Ljubljani, so gimnazije t:iko prenapolnjene, da je od leta do leta nuj-nejša potreba ustanoviti nove, samostalne gimnazije. Prevelikemu navalu na gimnazijah v glavnih mestih je ministerstvo nameravalo odpomoči z ustanovitvijo gimnazij v manjših mestih, kar pa nima zaželjenega vspeha, kajti mladina si izvoli vodno rajši za svoje študije velika mesta, kjer je večji iu živahnejši promet ter so posebno za ubož-nejše dijake ugodnejše razmere ; nudi se jim več prilike za zasebno podučevanje in tudi podpore so obilnejše, kakor pa v malih mestih. Primerjajo Avstrijo z drugimi državami glede na humanistični poduk, kakoršnega podajejo gimnazije, zavzema naSa država zelo častno mest o. Absolutno imajo se ve druge države večje število zavodov, ki so našim gimnazijam enaki; v primerju s številom prebivalstva pa nad-kriljujejo Avstrijo (relativno) samo A n g 1 e ž k a, F r a n c o s k a in nekatere provincijo na Nemškem. S ponosom smemo toraj reči Avstrijani, da je izobrazba pri nas na jako visoki stopinji, bati se nam ni nobene primere z drugimi državami. Da se je dosegel na odgojevalnem polju tako nenadno lep vspeh, so provzročili odlični strokovnjaki zadnjih 50 let. Ob petdesetletnici naših gimnazij se moramo i njih s hvaležnostjo in z laskavo hvalo spominjati. Izšla so že posebna dela, v katerih priznani veščaki slavijo dolgotrajen in neumoren trud vrlih zaslužnih mož, ki so povzdignili avstrijsko gimnazijo do sedanjega razvoja. Dr. S. Frankfurter je, izdal krasen spis o grofu Leonu Thunu, ki ima pač največje zasluge v tem oziru. o Bonitzu in Franu Exnerju ; prof. Jos. Holzer je v časopisu »Avstrijska srednja šola« prav temeljito na-črtal kratko zgodovino avstrijskega naučnega ministerstva in naše gimnazije, s kojega dovoljenjem s i deloma posnete i te vrstice, istotako so krasni članki o onih slavnih možeh v izvrstnem Wurz-bachovem »Življcnjepisnem besednjaku«. Veliko slovesnost v proslavo gimnazijske petdesetletnice nameravajo prirediti poklicani krogi na Dunaju. Prav tako. Zavod, za narodno omiko tako važen in pomenljiv, kakor nobeden drugi, zasluži, da se ob slovesnejših obletnicah proslavi! Daj Bog, da bi ostal vedno neomadeževano svetišče prave omike, ki blaži srce in bistri duha, oba pa vnema in navdušuje za vzvišene, rajske vzore! Dnevne novice. V Ljubljani, 15. junija. (Presvitli knez in škof ljubljanski) je danes obiskal deželno bolnico ter se ondi dalje časa mudil. (Gospodarstvo dolenjskih železnic) Redni občni zbor konsorcija dolenjskih železnic jo bil minolo soboto na Dunaju. Dohodkov je bilo 210.235 gld., troškov za obrestovan je in amortizacijo osnovnih obligacij 259.891 gld. — Od tega primanjkljaja doplača resorvni zaklad 3530 gld., drugih 46.125 gld. pa plača dežela Kranjska, ki je prevzela poroštvo za dolenjske železnice. (Duhovniške izpreiiteuibu v ljubijauski škotiji.) Premeščena sta č. gg. kapelana: Josip Cegnar, kapelan v Moravčah kot benelicijat na Vrhpolje; Frančišek Žužek iz Preddvora v Moravče. (Slovenski klub un Dunaju) priredi svoj zabavni večer v soboto 18. junija t. 1. v dvorani L. Pelikanove restavracije »Zum Weingarten«, VI., Gotreidemarkt št. 5, I. nadstropje. Na tem sestanku bode sodeloval p e v s k i z b or s 1. akademičnega društva »Slovenije«; tenorsulo poje g. arh. Janko Krsnik v pesmih: »N;i tujih tleh« in »Nji ga ni« od A. Nedveda; na glasovh-ju spremlja g. arh. Viktor Adamič. — Slovenci na Dunaju! Prid.te mnogoštevilno na poslednji sestanek v tej sezoni! — Začetek ob osmih zvečer. — Pred klubovim večerom ob sedmih bode odborova seja podpornega društva za slovonske visokošolce na Dunaju. (Shod katehetov.) Novi katekizmi avstrijskih škofov so že upeljani na nekaterih šolah pri nas, deloma se šele vpeljujejo. Slišati je o njih mnogo priznanj, a tudi pritožb se ne manjka. Toda gledo vsebine in načina sostave mi tu ni govoriti, kajti tu se mi zdi na mestu rek : Roma locuta, causa finita. Zapoved višje cerkvene oblasti nam bodi sveta, če se tudi včasih ne hi zlagala z našim mišljenjem in našo voljo. A glede načina, kako bi se razlagal in vspešno podučeval novi katekizem, zdi se mi odprto široko polje. Res je, da so tudi glede na to, kako bi se razdelil katekizem po posameznih učnih skupinah, — izdali imenovani škofje nt katera navodila, a ta so tako splošna, da bo treba v konkretnih slučajih šele določiti, za kateri razred in katere učence je ta ali oni katekizem. Naše sedanje šolstvo, zlasti pri nas, ni razdeljeno na nižjo, srednjo in višjo skupino, temveč v jedno, dvo, tro in četverorazrednico itd. Glede na to dejanjsko razdelitev treba bi bilo tudi razdeliti razne vrste katekizmov. In ravno v tem bo posameznik težko pravo zadel. Priliko sem imel govoriti s tem in onim katehetom strokovnjakom, kateri katekizem naj bi se upeljal postavim na jednorazredni razdeljeni ljudski šoli. Pri tem ko jednemu zadostuje samo mali katekizem, zahteva odločno drugi srednji katekizem, a tretji pa oba in sicer malega za tretje šolsko leto, srednjega pa za četrto in nadaljna šolska leta. Razvidno iz tega je, da tu vlada neodločnost in prevelika razlika. Po mojem mnenju bi bilo glede na te razmere najbolje, da se skliče shod katehetov še letos med velikimi počitnicami, na katerem bi se vsestransko obravnavalo o načinu upeljavanja ter razdelitve novih katekizmov po naših šolah. Vspehi in resolucije tega shoda naj bi se naznanili škofijstvu (oziroma škofijstvom), katero bi potem potrebno ukrenilo v prospeh uspešnega po-dučevanja krščanskega nauka — Kje in kako naj se napravi ta shod katehetov vredi naj začasni odbor, ki se naj sestavi ad hoc. —-Le še jedno reč naj omenim, katera mi je posebno pri srcu in naj se ne pozabi, in to je ustanovitev katehetičnega lista, katerega potrebujemo tako krvavo. Učitelji imajo svoje glasilo pri nas, a kateheti smo brez njega, dasiravno nas ni tako majhno število, moči za izdavanje in podpiranje takega lista pa tudi gotovo ne manjka. Morebiti bi bila njegova priloga prav zanimiva, glaseča se na ime: »Misijonska sporočila«, katera bi imela nalogo, buditi in ohranjevati sedaj trdo spečega heroičnega misijonskega duha med nami. Živel toraj prvi slovenski katehetični shod! Živel prvi slovenski katehetični list! L. -f- 73. (Iz Št. Yida pri Zatičini.) Letošnje leto je iz-vanredno nemirno. Binkoštno soboto zvečer ob '/»7. uri čutili smo tukaj močan navpičen potresni sunlej. Tudi oblaki nam ne prizanašajo. Dne 9. t. m. je treščilo zaporedoma v dva kozolca, od katerega je jeden pogorel. V praznik presv. Rešnjega Telesa je strela zopet dvakrat udarila v drevesa, hvala Bogu, brez škode. V soboto 11. junija pa je treščilo v zvonik podružnice v Št. Pavlu. Strela se je v cerkvi razdelila na dve strani. Zvonik je precej močno poškodovan, v cerkvi ni škode. Tudi deževje je zadnjo dni pretilo napraviti veliko škode. Voda ju naraščala in poblatila več travnikov, da prva košnja no bo posebno dobra ; hvala Bogu, deževje se je ustavilo, sicer bi bilo tudi polje zavoljo povodnji v nevarnosti. (Koroške novice.) Doktorjem filozofije je bil dne 13. t. m. na graškem vseučilišču promoviran č. g. Janez Quitt, duhovnik celovške škofije. -Koroško vrtnarsko društvo napravi letos od 5. do 8. septembra v Celovcu jubilejno cvetlično in vrtnarsko razstavo. — Dne 13., 14. in 15. avgusta napravljajo koroški udeleženci bosenske vojske leta 1878 večje slovesnosti v Celovcu. — Drugo letošnje porotno zasedanje je v Celovcu od 13. do 18. t. m. Pred porotnike pride 13 obtožencev. — Dne 28. in 29. t. m. bodo slovesno obhajali štiridesetletnico obstanka celovške tobačne tovarno. — Zlato poroko obhaja dne 19. t. m. v Celovcu vpokojeni c. kr računski svetovalec Franc Koši-čik, rodom Slovenec. — Slabo se jo na dunajski jubilejni ra/.stavi pokazala koroška c. kr. kmetijska družba. Kar kaže tam, je tako revno in neznatno, da pišejo celo »Freie Stimmen«, da bi bilo boljše, ko bi bila kmetijska družba ostala doma. No, so pač v vsem kaže, koliko da je vredna ta naša c. kr. kmetijska družba. (Iste besede, Isti zmisel) V zadnji seji tržaškega mestnega sveta, ko se jc obravnavalo o uporabi 12 milijonnega kredita, je svetovalec žid Ve-nezian izustil staro obrabljeno frazo, da bode slovenska okolica, ki bode seveda prinašala svoj del k temu dolgu, že imela tudi dobrot od teh milijonov, kar jih bode mesto izkazati zamoglo. To je že kaj starega, da trž. okolica dobi od mesta, kolikor jej le to dati »more«, recimo h o č e. Z drugimi besedami: »zahl' Krohot«. (Streljanje zoper točo) so začeli vpeljavati po mnogih krajih na Slovenskem. Ker se je bilo to skozi dve leti dobro obneslo v vinogradih v Slovenski Bistrici, vpeljali so možnarje s širokimi cilindri tudi pri Mariboru. Letos so začele možnarje naročevati pri znani slovenski tvrdki Lorber & Pehani v Žalci, ki ima prvo tovarno te stroke, tudi občine na Dolenjskem, n. pr. v krškem okraju, v mokronoškem okraju, v Belokrajini, na Goriškem i. dr. Ker je stvar silno važna, želeti je, da bi se marljivo poročalo o vspehih, ki jih ima to streljanje zoper pogubonosno točo. »Dom.« (Grof Badeni — ministerski predsednik v Italiji.) Razni listi poročajo, da grof Badeni, bivši minister predsednik, že dalje časa boleha na duhu, ter da je poslal že pet pisem kralju Umbertu, v katerih se mu ponuja za ministerskega predsednika. (Prepozno.) Gost: Natakar, vi ste se pri računu gotovo zmotili. Tukaj ste mi dali ... — Natakar : Oprostite, sedaj je že prepozno. To se mora takoj povedati. — Gost (spravi denar): No, nič ne de, vsaj ste mi samo jeden goldinar preveč nazaj dali. (100.000 kron in štirikrat 25.000 kron) so glavni dobitki velike jubilejne razstavne loterije, ki sc izplačajo v gotovini z odbitkom le 20 odstotkov. Opozarjamo svoje č. bralce na to, da se vrši prvo žrebanje nepreklicno dne 2 5. junija 18 9 8. Društva. (Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu pri Zatičini) bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 26. junija, ob 3. uri popoludne v sobi bralnega društva »Katoliški napredek« po sledečem vsporedu: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Sklepanje o potrjenju letnega računa. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Slučajnosti. — Iz letnega računa imenovane zadruge povzamemo sledeče: Pristopilo je tekom leta 1897 novih udov 115, izstopil jeden; število vseh zadružnikov koncem leta 1897 je bilo 201 ; prometa je bilo 71.739 gld. 69 kr., in sicer sprejemkov 37.204 gld. 63 kr., izdatkov 34.535 gld. 6 kr. Vložilo je tekom leta 1897 72 vložnikov 127krat 27.404 gld. 85 kr., vzdignilo 27 vložnikov 5259 gld. 25 kr. Obresti, ki so se kapitalizo-vale, je naraslo 690 gld. 25 kr. Vloge se obrestujejo po 4'/i odstotka. Posojil se je dalo 127 zadružnikom 17,031 gld., vrnilo se je 15 posojil v znesku 1731 gld. Čistega dobička je 136 gld. 44 kr. Rezervni zaklad znaša 157 gld. 34 kr. Posojilnica napreduje vidno; v prvih petih mesecih letošnjega ltita je prometa že nad 49.000 gld. Naprej za blagor ljudstva! (Delavsko podporno društvo v Cel j i) je priredilo v nedeljo 12. t. m. svoj prvi društveni shod v »Narodnem Domu«. Udeležba je bila velika, tako da so bili vsi lepi prostori »Narodnega Doma« prenapolnjeni. — Shod vršil se je lepo mirno, kajti socijalni demokrati se ga niso udeležili. Govornik gosp, dr. Krek iz Ljubljane je z jako razločnimi besedami popisal delovanje nemških judov v Avstriji in njih poma-gačev soc. demokratov. — G. J. Kržišnik iz Te-harjev govoril je o naših potrebah in zahtevah ter posebno povdarjal. da bi se slovenski delavci združili, kajti le v jedinosti je moč. Upamo, da nas bodeta gospoda govornika se večkrat razveselila in poučila s svojimi jedrnatimi besedami. Navdušenje je bilo jako veliko in ploskanja ter živio-klicev ni bilo ne konca ne kraja. Prepričani smo, da je marsikateri udeleženec shoda, ki je še morda poprej blodil o sreči, katero socijalni demokrati pridigujejo, izprevidel, da je to le pesek v oči. Na shodu je tudi veliko novih udov pristopilo k društvu, tako da zdaj šteje društvo okolu 300 udov. — Dragi rodoljubi, pristopite v obilnem številu k društvu, če ne kot redni, pa kot podporni ali pa ustanovni udi. Udnina znaša za celo leto za redne in podporne ude 1 gl. 20 kr., za ustanovne pa jedenkrat 25 gld. ali pa v petih letih po 5 gld. — Podpirajte torej vsak po svoji moči to velepomenljivo društvo, katero ima namen, boriti se za vero, prostost in blagostanje ter omiko slovenskega delavskega stanu napram soc. demokratom in judovskim kapitalistom. Kdor želi pristopiti k društvu, naj pošlje svoj znesek društvenemu blagajniku: gosp. Jakob Omladič v Ga-berji, p. Celje. Imena podpornih in ustanovnih udov so bodo v časopisih naznanila. (Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu.) 10. izkaz: 100 gld. je izročil blagajniku velečastiti gospod deželni odbornik Fran Robič, ki jih je nabral med svojimi prečastitimi kolegi v državnem zboru. K tej svoti so darovali: 10 gld. veleč, gospod deželni odbornik Fr. Robič, c. kr. profesor, posestnik, deželni in državni poslanec; po 5 gld. veleč. g. L. Ein-spieler, kanonik in državni poslanec; veleč. gosp. dr. Andr. Ferjančič, c. kr. dež. sod. svetnik, drž. poslanec in podpredsednik državnega zbora; veleč, gospod dr. Anton Gregorčič, sem. profesor, deželni in državni poslanec; veleč. g. dr. Lavoslav Gregorec, kanonik, dekan, župnik in državni poslanec; veleč, gospod dr. Iv. Krek, sem. profesor in državni poslanec; veleč, gospod J. Kušar, državni poslanec , veleč, gospod dr. J. Perič, državni poslanec ; veleč, gospod Viljem Pfeiler, deželni in državni poslanec; veleč, gospod J. Pogačnik, c. kr. poštar, in državni poslanec; velečastiti gospod Fr. Povše, veleposestnik, deželni odbornik in državni poslanec; veleč, gospod J. Spinčič, c. kr. profesor in državni poslanec; veleč, gosp vdr. A. Stojan, državni poslanec; veleč. gosp. Fr. Suklje, c. kr. dvorni svetnik in državni poslanec; veleč, gospod J. Vukovič, državni poslanec; veleč. gosp. J. Wachniajn, državni poslanec; veleč. g. J. Win-nicki, državni poslanec; veleč. gosp. Jožel' Žičkar, župnik, deželni in državni poslanec; veleč. gosp. dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec. — Za ta pre-blaga darila izreka odbor najprisrčnejšo zahvalo. — Nadaljnji prispevki naj se blagovolijo pošiljati toč. blagajniku g. prof. Fr. Železinger-ju, Gradec, Zinzendorfgasse 32. Harodno gospodarstvo. Razpis nagrade. Belgijsko ministerstvo za industrijo in delo je razpisalo nagrado v znesku 50.000 frankov za iznajditelje take užigalne tvarine za žvepljenke brez belega fosforja, ki se bodo na vsaki ploski lahko užigale. Tekmovanje za to nagrado je vsem narodom pristopno. Natančni pogoji razpisa so vsakteremu na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 15. junija. Slovanska krščanska narodna zveza je odposlala danes k mini-sterskemu predsedniku grofu Thunu odposlanstvo (Povše, Robič, Einspieler, Spinčič in Wachnianin), ki je pojasnilo Thunu razmere Slovencev, Hrvatov in Rusi nov. Posebe so odposlanci poudarjali, da jezikovno vprašanje ni samo češko-nemško, marveč da je posebnega pomena tudi za Slovence, Hrvate in Rusine, ker posebe pri teh narodih še ni vredena jednako-pravnost. Slovenci in Rusini so za avtonomijo, toda le za tako, da so varovane narodne pravice manjšin. Grof Thun je z zanimanjem poslušal ta pojasnila ter zagotovil odposlance, da bo storil v tem oziru, kar bo v njegovi moči. Dunaj, 15. junija. Parlamentarna komisija desnice je imela danes sejo. pri kateri se je razpravljal političen položaj. Razgovor je dokazal, da je desnica popolno solidarna glede načel in glede taktike. To so povdarjali tudi člani kluba katoliške ljudske stranke. Sklenilo se je, da ostane izvrševalni odbor desnice v stalni zvezi. Posl. Javor-ski, ki biva na Dunaju, je pooblaščen, da skliče sejo izvrševal nega odbora desnice, kadar to spozna kot potrebno. Dunaj, 15. junija. Razne nemške opo-zicijonalne stranke so izdale vsaka za - se svoje izjave, v katerih povdarjajo, da vstra-jajo pri svojih načelih in pri svoji taktiki ter izražajo upanje, da zmagajo, ako Nemci ostanejo jedini. Dunaj, 15. junija. Zakon zaradi ureditve uradniških plač stopi v veljavo koncem julija ali pa meseca avgusta, vsled tega pa se s pomočjo § 14. reši tudi zakon glede prodaje sladkorja. Istim potoni odpravi vlada kolek za časnike, raitnino in določi polajšave pri pristojbinah pri prevzetju posestva. Dunaj, 15. junija. Kvotni deputaciji zborujeta zopet 21. ali 25. junija na Dunaju. G-radeo, 15. junija. Deželnega nadso-dišča predsednik grof Gleispach je prevzel vodstvo nadsodišča ter uraduje v dvorcu. Levov, 15. junija. „Przeglad" poroča, da bo državni zbor zaključen, ko kvotni deputaciji dovršita svoje delo. To pa zaradi tega, da se jeseni državnemu zboru ne bo treba pečati s sedaj že predloženimi mnogoštevilnimi nujnimi predlogi. Levov, 15. junija. V poslednjih dneh so se opetovano pojavili nemiri mej antise-miti in židovskimi prebivalci. Razbitih je večje število oken in nekaj oseb ranjenih. Carigrad, 15. junija. Armenski patrijarh je podal ostavko. Vojska mej Španijo in Ameriko. Že nekaj dnij po znani bitki pri Cavite v manilskem zalivu pošiljali so ameriški poročevalci v Evropo poročila, da so se Amerikanci polastili glavnega mesta Manile, najvažneje španjske postojanke. Seveda se je ta trditev v najkrajšem času zanikala z vso odločnostjo in pokazalo se je, da je osvojitev Manile prava ameriška raca. Od tega časa se o Manili sploh ni govorilo, dokler ni bivši guverner Primo de llivera podal svetu obširnega pojasnila o položaju na Filipinih in tudi povedal, da je Manila še v varnih rokah. Tega Amerikanci niso mogli prenesti in te dni je presenetila vso Evropo vest, da je Manila kapitulirala, udala se na milost in nemilost, le to še ni znano, komu. Izvedelo se še ni, reklo se je, ali se je to posrečilo prvemu ameriškemu zmagovalcu Deweyu, ali pa Amerikancem naklonjenim (?) vstašem. Toda tudi sedaj šo ni potreba verjeti temu poročilu iz ameriškega vira in sicer iz nastopnih razlogov : Generalni guverner na Filipinih je sredi minulega tedna sporočd vladi v Madrid, da se sicer pomikajo vstaši iz raznih delov proti mestu, toda 7. t. m. bili so še najmanj tri dni hoda od Manile oddaljeni in je toraj kaj težko mogoče, da bi si bili priborili to razdaljo v primeroma tako kratkem času. Mesto Manila šteje nadalje 160.000 prebivalcev in najmanj 40.000 vojakov, ki so si z ozirom na to, da so se lahko pripravili na vsak slučaj, gotovo preskrbeli zadostno zalogo živeža in streliva. Tudi ni izključeno, da imajo še sedaj odprto pot v domovino. Mesto toraj, ki je n. pr. toliko ko Gradec, se ne osvoji kar na jeden mah. Konečno pa je mesto vsestransko utrjeno in se toraj tudi ameriškim topovom lahko ustavlja še nekaj tednov. O resničnosti tega poročila »Nevvjork. He-ralda« dvomijo pa tudi Amerikanci sami in poslanik v Londonu je na podlagi avtentičnih poročil že izjavil, da je vest o kapitulaciji Manile popolno izmišljena. S tem pa seveda še ni rečeno, da je položaj za Španjce na Filipinih izredno ugoden. Pričakovati jim je najbrž krutih bojev z vstaši, katere so Amerikanci kolikor možno preskrbeli z vojnimi potrebščinami. Vendar pa ni lahko verjeti, da bi šli uporniki za Amerikance po kostanj v ogenj. Mnogo bolj, nego poročilo o kapitulaciji Manile, pa jo smešno še poročilo ameriških listov o 70urni bitki ameriške čete s španjsko armado ob guantanamskem zalivu. Kako je sploh mogoče govoriti o krutem boju, ako Amerikanci sami trdijo, da so padli na njih strani le štirje možje, o izgubi na strani nasprotnika jim pa ni ničesar znano. Da so je morda bil boj na tem kraju, ne sicer 70 ur, o tem bi nazadnje ne bilo dvomiti, kajti dejstvo je, da je 600 Amerikancev hotelo se priplaziti na kubansko zemljo v bližini prej imenovanega zaliva, in ravno tako je res, da jih se daj ni več na Kubi, ker jih je znatna španjska premoč odločno pahnila nazaj, od koder so prišli. — To je bil torej res vroč boj in ob jednem sramoten poraz za drzne Amerikance. Junaštvo admirala Sampsona in toliko slavljen pogum njegovih mož sta liki drugim slavnim činom padla v nič. Dokler je Kuba tako preskrbljena s španjskimi vojaki in dokler jo llavana v španjski lasti, tako dolgo so Španjci gospodarji Kube. Za ameriško, na tisoče (!) broječo armado, ki šo danes ni nastopila poti na bojišče, je pač najbolje, da ostane kar v Tampi in goji šo na dalje race, kakoršne tako pogosto prihajajo od tam Madrid, 15. junija. Vlada še ni prejela nikakega poročila o napadu na Santiago. Londonska poročila o bitki pri Guantanamo so neosnovana. Dosedaj še ni dospel na Kubo niti jeden Anterikanec. Madrid, 15. junija. Glavni poveljnik Bisayes je brzojavil vojnemu ministru, daje bil položaj v Manili dne 1. junija še nespremenjen. Vstaši na otoku Mindanao so sicer napadli vojaško črto Tukuran - Dineo-Marahuit, toda morali so se umakniti z izgubo 36 mož. Na naši strani je padlo sedem mož, IS pa je ranjenih. Newyork, 15. junija. Polkovnik llun-tington brzojavlja iz Oaimanere, da je sklenil ostaviti pred nekaj dnevi priborjeno postojanko, kjer se je nameravalo utaboriti posadko. ker mu je znano, da so v bližini velike čete španjskih vojakov. Preselil se je toraj nazaj v nižavo ob zalivu. Washington, 15. junija. Vojna uprava vrši nujno priprave za drugo (!) večjo ekspe-dicijo na Kubo. Melusine- ustna in zobna voda deluje izborno proti zobobolu ln gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. 1 stekl. 50 kr. Jedina zaloga '66 (13) 2 lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani, Helijeva cesta itev. 1, poleg mesarskega mosta. RS- Telefon Štev. 68. ISS Umrli ho: 12. junija. Andrej Lukežič, učiteljski pripravnik, 18 let, ulice na Grad 12, jetika. V bolnišnici: 11. junija. Martin Cvar, delavec, 39 let, pleuritis exu-dativa. — Jožefa Cermelj, posestnika hči, 3 leta, bronclntis capillaris. ___ Tujci. 13. junija. Pri Slonu: VVeizen z Reke. — Kolin, Aufmut iz Gradca. — MUller, Gutman, Czervvinke, Nossal, Friedman z Dunaja. — Novak, Lapajne iz Idrije. — Domlačič iz Ilir. Bistrice. — Mencinger iz KrSkega. Pri Maliču: Nacko iz Homotova. — \Vekher z Dunaja. — DuminfiiC iz Zagreba. — Kump iz Gradca. — Langhart iz Plzna. Pri Llojfdu: Swoboda, Seemann z Dunaja. Pri Bavarskem dvoru: Verderber iz Kočevja. — Debellich iz Kopra. — Moršak, Šnaider, Kinkopf iz Stare Loke. — Benigher iz Trsta. — Bauer iz Kočevja. Pri Jutnem kolodvoru : Zabred, Schiffer iz Gradca. — Beljan iz Kočevja. — Nitsch iz Črnomlja. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306'2 m. o d A Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi JNubo |5! 14 9. zvečer 783 7 193 si. zab. oblačno 15 7. zjutraj 2. popol. 732 5 732 2 158 13 8 st. vzh. sr. svzh. oblačno dež 146 Srednja včerajšnja temperatura 19 3°, za 1-7° nad normalom. Tržne cene ilnc 15. V junija 111 gl. kr. gl kr' Pšenica, m. st. , , 13|- Špeh povojen, kgr. . — |7l ! Rež, „ . . . 9 60 Surovo maslo, „ . — 84 Ječmen..... 8 - Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . , Ajda, „ . . , 8 50 Mleko, liter . . . — 10 10 80 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, „ . . , 81 50 Telečje „ „ . — 62 Koruza, „ . . . 7j — Svinjsko „ „ . 70 Krompir, „ . . Leča, hktl. . . 4! 50 Koštrunovo „ „ . 40 131 - Piščanec . . . . - 40 Grah, „ . . . 12 - Golob..... _ 18 Fižol, „ . . . 12 - Seno, 100 kgr. . . 1 1 (8 Maslo, kgr. . . -94 Slama, 100 „ . . i 1 60 Mast, „ . . Speh svež, „ . . -74 Drva trda, 4 kub. m. 6 40 — 66 „ mehka, 4 „ „ 4 30 Zahvala. 416 1-1 Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi svoje pokojne matere Marjete Laznik izrekam tem potom najprisrčnejšo zalivalo vsem sorodnikom, prijateljem in zuancem, posebno Se preč. gg. duhovnikom in vsem drugim za mnogo-brojno spremstvo k večnemu počitku ter priporočam | nepozabno pokojnico v pobožno molitev in blag spomin. Polhov Gradec, dne 13. junija 1898. Jožef Laznik, župnik. 35a spomlad in stav Seno do So/ Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš. Orala, brane, lopate, motlke, krampe, vile, vsakovrstne žage in pilo, lonoi (železoliti in pločevinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska. kovaška, kljuoa-nlčarska in usnjarska orodja. Štedilniki, peči. kovano in valano železo, vsakovrstno kuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata in oele hiše. Železuiške šine za oboke, oement. štorje za strope. Zaradi opustitve trgovine oblastno dovoljena popolna razprodaja vsakovrstne železnine po to varniških cena h. Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti. 293 46 And. Druškovič Mestni trg št. 9./10. Dratence in drat, vsakovrstne tehtnice, plo-ščovina vsakovrstna, kakor: mesingasta, pokfa-nasta, bakrena, cinka-sta in pocinkana, bela in črna, Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnloe, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd. kateri je vajen dobro zrezovati renesanc-ornameute in zraven tudi zlatiti, sc takoj sprejme pri 415 5-1 Josipu €iirošelj-ii, podobarju v Selolh. f 417 1-1 ! Neutolažljivim srcem naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni sin, oziroma brat, gospod Josip Mehle dijak VII. glmn. razreda danes v torek, dne 14. t. m., opoludne ob ll1, uri po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 21. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega rajnika se bode preneslo v četrtek popoludne ob 4. uri iz hiše žalosti v Gruberjevih ulicah št. 4 na pokopališče k sv. Krištofu in se bode ondi položilo v rodbinski grob. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. lilagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 14. rožnika 1898. Rozallja Mehle, mati. — Ivan, Anton Mehle, brata. — Ana, Marija Mehle, sestri. f K binkoštnim praznikom se zopet odpre restavracija y Vintgarju. Za dobro postrežbo je oskrbljeno. S priporočilom 375 7~7 Jak. Zamer. IVAN KREGAR izdelovatelj cerkvenega orodja in posode v Ljubljani, Poljanska cesta 8, poleg Alojzijevišča priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakljev, svečnikov, lestencev, križe v ua 764 35 iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po n i z k i ceni. Koverte s firmo priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. 315 2 50 kr. za 4 Žrebanja. g Predzadnji teden. Glavni dobitek km in tat 887 8 v denarjih po odbitku 20" a oO lii*. priporoča - I. žrebanje: 25. junija 1898. II žrebanje: 6. avgusta 1898. III. žrebanje: 15. septembra 1898. IV. žrebanje: 22 oktobra 1898. menjalnica v Ljnbljani. Najboljše vrste kolesa £2» tu- ln inozemskih tovarn (Peugeot, Bren-nabor, Llglet Cycle ,American" in druge) priporočata podpisanca po kolikor mogoče i% nizkih cenah. Vsa v to stroko spadajoča popravila se bodo točno, solidno in po nizki ceni izvrševala. Cenike razpošiljava na zahtevanje. Z velespoštovanjem 206 Boliiiiec & j! Dunajska cesta štev. 5. SCJf Ondi jo tudi mehanična dolnlnien.. 20-14 Dunajska t> o r z a. Dne 14. junija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4e/0, 200 Kron . Ogerska zlata renta 4°/0 ....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 70 kr. 101 „ 60 121 „ 30 101 „ 50 121 „ 15 99 „ — 912 „ — n 359 „ — 120 „ — 58 „ 87'/., H „ 75 9 n 52',' J» 44 „ 40 5 n 63 Dne 14. junija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 5°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 163 gld. 50 160 75 193 — 99 20 139 50 128 75 110 — 112 50 99 — 98 60 221 — 180 70 126 85 99 n 50 Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Hudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke, 40 gld....... WaIdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 200 gld. 50 170 „ - kr. 20 27 85 79 60 22 157 3515 431 78 111 161 175 127 25 50 50 25 25 25 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promcse za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E it € U H" I., VVoIlzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. PojasnilaTtS v vseh gospodarskih in finančnih stvarel potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti SjT naloženih glavnic.